Te so v Sloveniji in svetu vodilni vzrok smrti, prezgodnje umrljivosti, invalidnosti, dela nezmožnosti in slabše kakovosti življenja, povezane pa so tudi s pretežnimi in naraščajočimi stroški zdravstvene blagajne in obremenjujejo velik delež BDP. Zvišan krvni tlak ima vsak tretji prebivalec Slovenije. Preventivni programi so sicer uspešni, poudarjajo na Inštitutu za varovanje zdravja, še vedno pa se prebivalci premalo zavedamo pomena normalnega krvnega tlaka. Zato je še posebej potrebno poudariti preventivne ukrepe obvladovanja zvišanega krvnega tlaka ter širše preventive bolezni srca in ožilja. Za zmanjšanje bremena kroničnih bolezni pa je ključna sprememba življenjskega sloga ljudi.

Letošnji svetovni dan zdravja je letos potekal pod geslom »Urejen krvni tlak zmanjša tveganje za srcni infarkt in možgansko kap«. Kot ugotavljajo na Inštitutu za varovanje zdravja, je zvišan krvni tlak oziroma arterijska hipertenzija namrec en najpomembnejših dejavnikov tveganja za obolevnost za kronicne nenalezljive bolezni. Te so v Sloveniji in svetu vodilni vzrok smrti, prezgodnje umrljivosti, invalidnosti, dela nezmožnosti in slabše kakovosti življenja, povezane pa so tudi s pretežnimi in narašcajocimi stroški zdravstvene blagajne in obremenjujejo velik delež BDP. Zvišan krvni tlak ima vsak tretji prebivalec Slovenije. Preventivni programi so sicer uspešni, poudarjajo na Inštitutu za varovanje zdravja, še vedno pa se prebivalci premalo zavedamo pomena normalnega krvnega tlaka. Zato je še posebej potrebno poudariti preventivne ukrepe obvladovanja zvišanega krvnega tlaka ter širše preventive bolezni srca in ožilja. Za zmanjšanje bremena kronicnih bolezni pa je kljucna sprememba življenjskega sloga ljudi.

Med kronicne nenalezljive bolezni, ki jih zvišan krvni pospešuje, sodijo predvsem bolezni srca in ožilja s pojavnostjo srcnega infarkta, možganske kapi, srcnega popušcanja, motenj srcnega ritma, povišan krvni tlak pa vpliva tudi na obolevnost ledvic, vkljucno z ledvicno odpovedjo. Jožica Maucec Zakotnik z Inštituta za varovanje zdravja ugotavlja, da je v Sloveniji poleg visokega odstotka prebivalcev s povišanim krvnim tlakom tudi 26 odstotkov oseb, starejših od 35 let, debelih, in imajo indeks telesne mase nad 30. »Kar 68 odstotkov jih ima holesterol in 18 odstotkov sladkor v krvi nad normalo, kadi pa jih še vedno okrog 27 odstotkov, zato menim, da je obremenjenost odrasle populacije za zbolevanje zaradi srcno-žilnih bolezni še vedno velika.«

Pa smo spet pri zdravem življenjskem slogu. Naj mi nekdo, prosim, razloži, kako lahko povprecen slovenski zaposlenec živi zdravo? Ob celodnevnem delavniku, ko si ne more vzeti niti casa za malico, borih petih urah spanja in nenehnem stresu? In tako se pravljice o raznoliki in uravnoteženi prehrani, dovoljšnem gibanju na svežem zraku in pocitku, ki ga telo nameni lastni regeneraciji razblinijo v sekundi.