Nastavitve piškotkov

BLOGI

Zadnji blogi

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Opazovanje lastnih misli je lahko zelo »razsvetljujoče«, saj nam to, kako živimo, narekujejo naše misli. Če se jih ne zavedamo, potem tudi nimamo pravega nadzora nad svojim delovanjem, življenjski izzivi pa nam predstavljajo muke. Energije za premike ni in ni, kljub temu da se jo trudimo pritegniti k sebi. V nedogled lahko brcamo v prazno, iščemo vzroke okrog in okrog bistva, tega pa imamo praktično pred nosom. 

Ko nam uspe se zavestno umiriti in prisluhniti umskemu kaosu, ta kmalu izloči najbolj bistvene besede, stavke, afirmacije, misli, ki nas blokirajo in zaradi katerih se ne moremo premakniti in napredovati v skladu z željami. Večina teh misli je zelo negativnih: ne morem, ne znam, ne vem, ne bo mi uspelo, nisem dovolj dobra/dober … 

Včasih se zdi, kot da imamo prazno glavo, da ničesar posebnega ne premlevamo. Pa to ni res! Naš um melje neprestano. Obdeluje vsako malenkost, znova in znova. Zato je treba vztrajati in raziskati njegov mehanizem in prevzeti krmilo. Ali vodim svoj um jaz ali on mene? Če verjamemo vsem negativnostim, ki nam jih servira, potem smo sposobni verjeti tudi vsem pozitivnim mislim oziroma afirmacijam. Pa še bolje se bomo počutili. Ko bomo tako zavestno vadili skoke iz ene miselne skrajnosti v drugo, iz minusa v plus, bomo nekega lepega dneva pristali na sredini, na nevtralnem območju čistega vedenja in delovanja. Takrat bomo pa mojstri. ;)

Če ne vemo, kje vse leži naša energija, prisluhnimo svojim mislim: energija je tam, kjer so naše misli. Ups! O čem oziroma o kom dneve in dneve razmišljam? No, tja gre moja energija ... Velikokrat se je treba prisiliti, da um zaposlimo s kreativnostjo, z idejami, mislimi, ki podpirajo naše cilje, vse tisto, kar si v življenju želimo doseči, kar nas osrečuje, polni … Vendar samo misliti o zlati prihodnosti ne bo dovolj, je potrebna tudi akcija, tukaj in zdaj – misli podpreti z dejanji. 

In še nekaj zelo bistvenega: razmišljanje o drugih, sanjati o drugih, je lahko velika potrata energije. Če v svoje sanje vpletamo druge, si zamišljamo vse mogoče scenarije z njimi, posegamo v njihovo svobodno voljo, ker oni z našimi načrti niso seznanjeni … Zato razmišljajmo o sebi, drugim pa pustimo svobodno voljo. 

Tako enostavno, pa tako težko hkrati. ;)

Marjana Florjan

Nadaljuj branje
Ogledi: 41

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravo življenje

V prejšnjem blogu sem pisala o zavestnih počitnicah, danes pa nizam nekaj idej, kako skupaj z otrokom spuščamo občutke in skupne igre uporabljamo za boljše počutje, sproščenost, transformacijo stresa in skrbi. 

Plavanje

Med plavanjem vizualiziramo, kako voda odnaša neprijetne občutke. Kako nas čisti, poživlja in revitalizira.

Brcanje žoge, nogomet

Brcanje je krasna tehnika za sproščanje jeze, agresije, napetosti in zakrčenosti telesa. Če boste brci dodali še močen izdih, boste kmalu začutili umirjanje. Vizualiziramo, kako jezo sproščamo po nogi skozi stopalo.

Tek, lovljenje

S tekanjem sproščamo napetosti, stres in bremena. Med tekom pomislimo, katere občutke želimo odvreči in vizualiziramo, kako padajo s telesa in ramen.

Sonožno skakanje, skakanje po eni nogi, ristanc

Skakanje je vaja, ki nas povezuje s tlemi in nas dobro prizemlji. Če skačemo po eni nogi, je potrebna večja koncentracija in zato še večja pozornost, kar nam pomaga, da smo prisotni v sedanjem trenutku. Um in misli se umirijo, energija pa steče po telesu.

Igranje na (otroška) glasbila, petje

Pihanje (pihala – flavta, trobenta…) pomaga odnašati občutke. Pihamo jih iz telesa, medtem ko igranje na tolkala (boben…) aktivira notranjo moč, voljo, akcijo in budnost. Glasba nam pomaga priti v stik z energijo, s samim seboj in zbuja kreativnost ter ustvarjalnost.

Risanje, barvanje

Pridružimo se otrokom kadar rišejo, saj je risanje zdravilen proces, ker sprošča napetosti, občutke, zadrževane energije, spomine iz otroštva, vrtca, šol. Če rišemo in ustvarjamo, smo fluidni, kreativni, unikatni, najdemo nekaj svojega. Kreativna energija je zdravilna energija, je življenje.

Klara Dev

 

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 111

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

BODI BREZGRAJEN V BESEDAH

Govori iskreno. Reci le tisto, kar res misliš. Ne uporabljaj besed v svojo škodo ali škodo drugih. Uporabi moč svojih besed tako, da bosta zasijali resnica in ljubezen.

NIČESAR NE JEMLJI OSEBNO

Kar počno drugi, ne počno zaradi tebe. Kar počno in govorijo drugi, je le izraz njihove resničnosti, njihovih sanj. Če boš imun na mnenja in dejanja drugih, ne boš nemočna žrtev nepotrebnega trpljenja.

NIČESAR NE DOMNEVAJ

Zberi pogum in sprašuj ter vselej jasno in glasno povej, kaj bi rad. Bodi jasen do drugih, da te ne bodo hromili nesporazumi, potrtost in nemir. Že zgolj ta dogovor ti bo pomagal, da lahko povsem spremeniš svoje življenje.

VSELEJ DAJ VSE OD SEBE

To "vse" ne bo vedno enako; če si namreč bolan, ne moreš storiti toliko, kot če si zdrav. Toda v vsakih okoliščinah se potrudi, da boš storil vse, kar je v tvojih močeh - in ne boš se več obsojal, ne boš se več trpinčil in ničesar ne boš obžaloval.

Pripravil Jernej Deželak, Izvleček iz knjige Štirje dogovori (avtor:Don Miguel Ruiz)

Nadaljuj branje
Ključne besede: odnos do sebe
Ogledi: 165

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Poletni meseci so prijeten del leta; sonce je na višku svoje moči, mi pa si pogosto prav v tem času vzamemo čas za odmor in se odpravimo na kakšen izlet ali daljše počitnice. Stik z naravo je zelo blagodejen in zdravilen: izleti v hribe nas napolnijo in prizemljijo, morje pa spira naše občutke, čisti avro in nas polni s prijetno energijo. Prijetno pa lahko hitro postane neprijetno, kadar se preveč prepuščamo ležernosti, lenobi, se odzemljimo, prekinemo stik s sabo in ne delujemo v skladu s sabo. Vse to nas lahko vodi v različna dejanja, od pretiranega zabavanja in ponočevanja do pretvarjanja, da je vse super in krasno.

Že v otroštvu dobimo različne informacije o poletju in počitnicah. Sama sem sprejela in ponotranjila sporočilo, da ker je takrat konec šole in zato tudi odgovornega življenja, se lahko prepuščam, počivam, lenarim in se družim s prijatelji. To je bil čas, ko je bilo navzven vse super, brez problemov, težav, samo veselje, evforija in zaljubljenost v različne fante. Takšno početje zamegljuje naš center videnja (čelno čakro) in jo prekriva z energijo iluzije, da nismo več v stiku z realnostjo.

Če poletni čas ni zavesten, hitro privede do nepotrebnega izgubljanja energije, občutkov izgubljenosti in kaosa, ki ga pa prikrivamo na različne načine. Lahko se pretirano zabavamo in ponočujemo, pijemo večje količine alkohola ali se prepuščamo pri prehranjevanju (npr. preveč sladkega ali prenajedanje), flirtamo in aktivno iščemo partnerja, ljubimca ali pa se pretvarjamo, da je vse super, da ni občutkov -težave čudežno izginejo. Lahko tudi prekomerno spimo, počivamo oziroma lenarimo.

Če že imamo izkušnje pri iskanju zavesti, lahko hitro spoznamo, da je vse to početje, če v njem pretiravamo, odklop iz realnosti, odmik od sebe in čutenja. S tem zablokiramo del sebe in izgubljamo svojo energijo. Ko je počitnic konec, hitro začutimo realnost, ki nas kliče nazaj k odgovornostim: odpor do dela, pogrešanje počitnic, nejevoljnost, nestrpnost, odnosi se zaostrijo. 

Spomnim se svoje preteklosti, ko sem se med poletjem preveč prepuščala in je bil prihod domov pravi šok. Vse mi je butnilo na površje – vse stvari, s katerimi naj bi se soočala, pa še nepremišljenost med počitnicami. Na neki način sem si pridelala dvojno delo! Počitnice na tak način ne prinesejo želenega dobrega počutja in regeneracije, temveč ravno nasprotno: težko fizično telo, ki nas vleče dol, utrujenost, glavoboli in nejasen um. Tudi če še ne delamo na sebi in nam je to področje nekaj novega, smo lahko pozorni na dogajanje v sebi in okoli sebe ter pazimo, da se med poletjem ne odklopimo preveč in ne zbežimo iz svojega življenja (in s tem tudi energijsko iz fizičnega telesa). Če bomo pozorni na to, bomo lažje ostali v stiku s sabo in ne izgubljali energije. 

Kar se tiče naše energije, med počitnicami ni nič drugače. Še vedno je treba zanjo skrbeti in jo negovati. Prepuščanje je lahko zelo nevarna stvar, saj se energijsko po brezglavih počitnicah lahko pobiramo več mesecev. Kaj lahko storimo? Skušamo delovati precej podobno kot čez leto. Vzdržujemo svojo disciplino s fizičnimi vajami, izvajamo tehnike za dvig energije ter se soočamo s svojimi občutki in si jih priznamo. Ne trudimo se jih držati pod površjem in sami sebi lagati, da smo 24 ur na dan veseli in zadovoljni. Vedemo se odgovorno do sebe in drugih. Smo v stiku s sabo in še vedno počnemo stvari, ki jih radi delamo, smo aktivni, načrtujemo stvari za jesen, smo v stiku s svojim delom, poslanstvom, vizijo. Soočamo se v odnosih, s svojo družino, otroki, partnerjem. Če pride do konfliktov ali nesoglasij, jih skupaj rešujemo, se pogovarjamo in iščemo rešitve. In ob vsem tem iščemo ravnovesje med aktivnostmi, počitkom in druženjem s prijatelji. Tako bomo izkoristili poletni oddih sebi v korist in si napolnili baterije, prihod domov pa bo zato lažji in brez stresa.

Klara Dev

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 109

Toplejši meseci so meseci z več sonca, cvetenja in rasti v naravi. Cvetlice ozelenijo in cvetijo, njihovi pisani cvetovi pomirjajo in pomagajo pri boljšem počutju. Pri meditaciji in zdravljenju se lahko povezujemo z njihovo energijo in močjo. Vizualiziramo lahko katerokoli cvetlico, sama pa sem uporabila lotusov cvet.

Priprava na meditacijo. Najprej razgibamo celo telo  na kakršenkoli način nam ustreza: lahko se raztegnemo, razmigamo sklepe, se odpravimo na sprehod, tek ali kolesarjenje. Katerakoli fizična oblika rekreacije nam je ljuba. Pomembno je, da se razmigamo, saj bomo tako lažje zavestno in skoncentrirano mirovali.

Nato se uležemo na hrbet, dlani obrnemo navzgor, sprostimo telo in zapremo oči. Na področju druge čakre (nekaj centimetrov pod popkom; tam, kjer imamo ženske maternico) vizualiziramo oranžen lotusov cvet. Dihanje je tekoče, kontinuirano, zavestno. Ko dihamo, usmerjamo pozornost na področje druge čakre in vizualiziramo cvet. Zavestno dihanje in moč cveta čistita v telesu zastale občutke, spomine, neprijetne misli, skrbi in nas umirjata. Tako lahko dihamo 5 minut in več, kot zdržimo oziroma nam ustreza. Zaključimo tako, da s petimi močnejšimi in globljimi izdihi in vdihi, pošljemo cvet ven iz telesa, avre, bivalnega prostora daleč v neskončnost, kjer cvet razpršimo.

Tretja faza je faza mirovanja in počivanja. Celo telo vizualiziramo v velikem belem lotusovem cvetu. Počutimo se udobno, prijetno in varno. Lahko dodamo tudi vizualzacijo lebdenja cveta na vodi. V tem položaju mirujemo 5 minut ali več. Popolnoma se sprostimo in umirimo.

Celotno meditacijo zaključimo z zahvalo lotusu in za nekaj trenutkov čutimo hvaležnost. 

 

Klara Dev

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 98

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Odlomki iz knjige v prevajanju

Amorah Quan Yin: Zbirka plejadskih tehnik za samozdravljenje

Priprava na delo s svetlobo na plejadski način

Čiščenje z vrtnicami 3. del

 

Zadnja možnost za uporabo vrtnic, ki jo bom opisala, je namenjena samozaščiti. Vrtnice imate lahko cel čas nameščene na zunanjih straneh svoje avre, tako da so s steblom zasidrane na površino Zemlje. S tem boste odvračali neželene vplive in si pomagali oblikovati svoje meje. Vrtnice bodo absorbirale tuje energije, ki plavajo naokrog, preden bodo te vstopile v vašo avro. Vrtnice, ki jih boste tako postavili, sicer ne bodo poskrbele za čisto vse energije, vam bodo pa v veliko pomoč.

Morda boste pred svojo avro želeli postaviti ogromno vrtnico, ki je zakoreninjena na površino Zemlje. Ali pa vam bo bližje postaviti pet vrtnic zunaj avre, eno pred seboj, eno za hrbtom, na vsaki strani telesa po eno in eno nad glavo (glej ilustracijo).

Izogibajte se vsaki težnji, da bi vrtnice uporabili zaradi občutkov paranoje. To ni orodje, ki bi ga uporabili takrat, ko imate občutek, da vas ˝nekdo˝ poskuša napasti ali vam kaj odvzeti, kdor koli ta ˝nekdo˝ je. Ta tehnika je preprosto le orodje, ki vam pomaga, da prevzamete odgovornost za svoje meje in svoje izbire. Še posebej je uporabna, če ste zelo občutljivi ali pa ste v preteklosti vsrkavali vase veliko tujih energij. 

Ko boste postavili vseh pet vrtnic izven svoje avre, boste morda ugotovili, da po navadi ne zaščitite svojega hrbta. Z drugimi besedami, zadnja stran vaše avre je lahko zelo razpršena ali pa se je manj zavedate kot preostalega dela avre. Ko si vzamete čas, da vizualizirate vrtnico in občutite prostor med svojim telesom in vrtnico, to naravno okrepi ta del vaše avre in naredi vaš hrbet manj dovzeten za napade ali celo energijske poškodbe.

Naslednji koraki vam bodo pomagali postaviti vrtnice, ki bodo ščitile vaše meje:

1.Ko zaprete oči, se prizemljite in ustrezno popravite avro, če je to potrebno.

2.Vizualizirajte vrtnico katere koli barve, ki vam daje dober občutek, in jo postavite tik pred svojo avro spredaj. Podrobno si jo oglejte.

3.Predstavljajte si, da ima vrtnica steblo, ki je zakoreninjena v zemljo. Nameravajte, da vrtnica ostane na tem mestu, dokler je zavestno ne razblinite.

4.Vizualizirajte še eno vrtnico tik izven svoje avre na levi strani.

5.Tudi tej dodajte steblo za prizemljitev in zopet nameravajte, da ostane nespremenjena, dokler je ne razblinite.

6.Sedaj postavite vrtnico s steblom v zemljo na desno stran, zunaj, tik zraven svoje avre. Zopet uporabite namero, da ostane nespremenjena.

7.Postavite še eno vrtnico tik izven svoje avre nad glavo. Zopet si predstavljajte, da je zakoreninjena, in nameravajte, da ostane tam, dokler je ne odstranite.

8.Nazadnje vizualizirajte vrtnico s steblom izven avre za svojim hrbtom. Če je treba, uporabite dihanje in namero, da ojačate in razširite svojo avro na oddaljenost 60–90 cm od telesa. Nameravajte, da vrtnica tam tudi ostane, dokler je namenoma ne odstranite.

9.Da okrepite moč svoje namere, sedaj razblinite vsako vrtnico skupaj s steblom, in sicer po vrsti, kakor ste jih ustvarjali. Nato ponovite korake dva do osem in postavite nove vrtnice na vseh pet mest. Včasih morate te korake ponoviti večkrat, da dobite močnejši občutek, da so vrtnice resnične. Če je treba, naredite to sedaj.

10.Ko zaključite, pustite vrtnice na svojih mestih do takrat, ko greste spat. Ko se pripravljate na spanje, poglejte, ali so še vedno videti sveže, ali so se zaprle, ali so uvele. Njihovo stanje bo dober kazalnik, koliko so za vas naredile. Ko boste zaključili s preverjanjem, stare vrtnice razblinite in nato postavite nove.

Ko začnete z izvajanjem tehnike postavljanja vrtnic okoli svoje avre, je priporočljivo, da razblinite stare vrtnice in postavite nove vsaj dvakrat na dan nekaj dni zapored. To počnite, dokler ne bodo vrtnice nekajkrat zapored nedotaknjene vsakič, ko jih boste preverjali. Sama sedaj zamenjam vrtnice okoli avre le enkrat ali dvakrat na teden, na začetku pa so bile po navadi polne tuje energije in sem jih morala menjati vsaj enkrat na dan. Raziskujte in preizkušajte, kaj vam osebno najbolj odgovarja oziroma kaj najbolj potrebujete.

Prevod: Mia Brunej

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 98

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Odlomki iz knjige v prevajanju

Amorah Quan Yin

Zbirka plejadskih tehnik za samozdravljenje

Priprava na delo s svetlobo na plejadski način

Čiščenje z vrtnicami 2. del

Vrtnice lahko uporabite tudi za čiščenje težavnih področij svojega življenja. V ta namen vam lahko podam praktičen primer iz mojega življenja, ki je povezan z  mojim strahom pred vodo. Celo življenje sem vodo hkrati ljubila in se je bala. Kot otrok sem oboževala čofotanje v bazenih, jezerih, rekah in tudi kopanje v banji, toda moja mama me je v svojih poskusih, da me obvaruje, nenehno opozarjala, da se lahko, če ne bom zelo previdna, utopim. Govorila je: »Če padeš, se lahko utopiš že v nekaj centimetrih vode. Zato bodi zelo previdna.« Prepričana sem, da sem to slišala več desetkrat, še preden sem dopolnila štiri leta. Ta stavek je, pospremljen z njenim prestrašenim dihanjem, če sem slučajno malo prehitro hodila po dvajset centimetrov globokem otroškem bazenu ali se v banji vstala, vnesel v moje telo nenaraven strah.

V svojih zgodnjih tridesetih sem se odločila, da se sama naučim plavati, saj sem bila preveč prestrašena, da bi v vodi komur koli zaupala. Počasi, korak za korakom, skupaj z mojim prestrašenim dihanjem, sem se naučila. Plavanje in celo skakanje v vodo v bazenih je postalo moja druga narava. Sčasoma pa sem se začela počutiti razmeroma varno tudi v večjih vodah.

Leta 1988 sem naletela na drug izziv. Med počitnikovanjem na karibskih otokih na otoku Isla Mujeres v Mehiki sem se odločila, da grem morje raziskovat z masko. Že takrat sem vedela, da se pod vodo ne bom mogla dolgo zadržati ali celo plavati, saj sem precej velika in zato težko ostajam pod gladino. Zato je bil moj načrt tak, da bom z masko na glavi preprosto plavala in lebdela na vodi, obrnjena na trebuh, saj bom tako lahko zaužila lepote koralnega grebena in živopisnih rib, ki tam prebivajo.

Na žalost sem, ko sem prvič dala masko na glavo in želela vaditi le v pol metra globoki vodi, takoj v popolni paniki začela hlastati za zrakom. Po več poskusih, ki so prinesli še slabše rezultate, sem sedla v vodo poražena in pripravljena odnehati. Nato mi drobcen glasek v meni reče: »Ne odnehaj. Saj imaš orodja, s katerimi si lahko pomagaš, uporabi jih. Poskusi s pihanjem vrtnic.« Čeprav z oklevanjem, sem se strinjala. Začela sem tako, da sem si na glavo dala masko, dihala skozi dihalo in medtem pihala vrtnice. Ko je to postalo enostavno, sem naredila naslednji korak. Še vedno z masko in dihalko na glavi sem potisnila obraz v vodo, šla na vse štiri in pihala vrtnice, dokler sem lahko, ne da bi čutila paniko. Nato sem si vzela malo oddiha. Potrebovala sem približno pet minut, da sem začutila olajšanje, in se nato napotila po grebenu. Ni se mi bilo treba ustaviti ali pihati vrtnic, bila sem približno 300 metrov od obale in se imela krasno. Tam sem ostala brez nadaljnjih težav ali najmanjšega strahu celo uro. Od takrat se mi pihanje vrtnic nikoli več ni zdelo samoumevno.

Ko boste nervozni ali čutili strah glede česa, pa naj bo to prvi zmenek ali učenje potapljanja, poskusite pihati vrtnice. To naredite takrat, ko boste neposredno v situaciji, idealno pa je, če strah še čutite. Če to ni mogoče, si situacijo prikličite kasneje in pihajte vrtnice.

Drugi način, kako se lahko lotite čiščenja različnih področij svojega življenja z uporabo vrtnic, je, da za vsako težavno področje ustvarite simbol ali sliko. Če na primer težko zaupate ljudem, tudi če veste, da so zaupanja vredni, si lahko za to nezaupanje predstavljate simbol ali sliko. Lahko si celo predstavljate besedo nezaupanje, napisano z velikimi odebeljenimi črkami, in uporabite to kot simbol.  Simbol, ki ga boste uporabili, vam bo v pomoč pri spuščanju podob, občutkov ali drugih zastalih energij, ki so povezane z vašim nezaupanjem. Lahko enostavno samo sedete, poženete energijo znotraj sebe in nepretrgoma pihate vrtnice z izbranim simbolom v notranjosti, dokler se te nehajo polniti z vašimi neuravnovešenimi energijami. To, da poženete energijo znotraj sebe, medtem ko pihate vrtnice, vam bo pomagalo sprostiti zastale energije, ki so v vaših čakrah in so povezane s področjem, ki ga čistite.

Naslednja vaja vas bo vodila skozi proces uporabe vrtnice za čiščenje določenega področja:

1.     Zaprite oči in se prizemljite ter po potrebi popravite avro, da je oddaljena približno 60-90 cm od vašega telesa na vsako stran.

2.     Nadse postavite zlato kozmično sonce in aktivirajte pretok zlate svetlobe po kanalih po svoji hrbtenici in rokah, kot je opisano v prejšnjem poglavju. Ko svetloba teče neprekinjeno, preklopite na avtomatiko.

3.     Potegnite energijo Zemlje skozi stopala in noge in dovolite, da se ta združi z zlato svetlobo, ki teče skozi vašo hrbtenico in ven skozi roke in glavo. Ko združena energija teče nežno in neprekinjeno, jo dajte na avtomatiko. Pustite, da kozmična in zemeljska energija tečeta cel čas, medtem ko izvajate proces čiščenja.

4.     Pomislite na nekaj, na čemer želite delati, kot je na primer grizenje nohtov ali nenadzorovano jedenje čokolade. Lahko je tudi odnos do nečesa ali določena čustvena naravnanost, kot na primer pomanjkanje samozavesti, obtoževanje, občutek žrtve, nezaupanje, sram ali strah pred pajki. Sedaj si za izbrano zamislite simbol.

5.     Izven svoje avre ustvarite vrtnico, katere koli barve, ki vam pride na misel, in vanjo postavite simbol.

6.     Globoko dihajte, da pomagate pri sproščanju energij, in medtem glejte vrtnico. Ko je ta polna energije, ki je povezana z vašo težavo in ki ste jo sprostili vanjo, vrtnico razblinite.

7.     Nadaljujte s pihanjem vrtnic z izbranim simbolom v njih – ustvarjajte jih in razblinjajte izven svoje avre, vse dokler zadnja vrtnica, ki jo vizualizirate, ne ostane nespremenjena vsaj 10 sekund. Nato razblinite še to.

8.     Sedaj lahko nadaljujete s poganjanjem toka energije in meditirate ali pa odprete oči in zaključite – kar vam je ljubše.

Prevod: Mia Brunej

Nadaljuj branje
Ogledi: 81

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Odlomki iz knjige v prevajanju

Amorah Quan Yin

Zbirka plejadskih tehnik za samozdravljenje

Priprava na delo s svetlobo na plejadski način

Čiščenje z vrtnicami

Vizualizacija in jasnovidno čiščenje z uporabo eteričnih slik vrtnic se je uporabljalo že pred več stoletji. Moji spomini na preteklo življenje, v katerem sem bila svečenica in bela mojstrica, razkrivajo, da je bila uporaba vrtnic v duhovnih praksah prisotna že v 12. stoletju. Povsem verjetno je, da je uporaba čiščenja z vrtnicami še starejša. Vrtnica, kot simbol zdravljenja, je zelo učinkovito in uporabno orodje za čiščenje tako samega sebe kot za delo z drugimi.

Kakor so lotos že od nekdaj uporabljali kot simbol razsvetljenja, so vrtnico uporabljali kot simbol čistosti duhovnega bistva. To pomeni, da imajo vrtnice sposobnost iz vašega energijskega polja odstraniti energije, ki so nenaravne in tuje vašemu bistvu. Če na primer čutite preobremenjenost v svoji srčni čakri in predvidevate, da so to neuravnovešene energije druge osebe, ki ste jih prevzeli nase, lahko začnete sproščati to energijo z uporabo vrtnice. Preprosto postavite simbol velike, polno razcvetele vrtnice v svojo srčno čakro s podobo določene osebe v njej in dovolite vrtnici, da se napolni s to tujo energijo. Nato vrtnico odstranite iz svoje srčne čakre. Odpošljite jo iz svoje avre ali celo iz stavbe, v kateri ste, in vizualizirajte, kako se raztaplja, uparja ali preproste izgine, 'puf'. Energija druge osebe se bo raztopila skupaj z vrtnico. Ko vrtnica izgine, se tuja energija, ki je bila v vaši srčni čakri, nevtralizira in vrne nazaj k osebi, ki ji pripada. Ta tehnika se imenuje 'pihanje vrtnic'. Prosim, zapomnite si, da je zelo pomembno, da vedno odpošljete vrtnico iz svojega avričnega polja. Če jo boste raztopili v svoji avri, se bo energija sicer nevtralizirala, vendar boste imeli energijo druge osebe še vedno v svoji avri.

Z drugimi besedami, če v svojo srčno čakro sprejmete strah druge osebe, ga nato odstranite z vrtnico in pošljete nazaj, ta oseba ne bo dobila nazaj strahu, ampak nevtralizirano čustveno energijo. Od te osebe je odvisno, kaj bo potem s to energijo naredila. Lahko jo bo zopet preobrazila v strah ali pa jo uporabila na kak drug način. Tako se osvobodite energije na tako nežen način, da s tem ne pritegnete več nadaljnje karme s to osebo.

Nekatere duhovne poti učijo tehnike, s katerimi obdamo energijo ali drugo osebo, ki nam pošilja vsiljive energije, z ogledali, z namenom, da ta odsevajo pošiljatelju, kar nam je poslal, desetkrat močneje. Drugi vas bodo morda učili, da oblikujete energijo v trdno kroglo in jo vsiljivcu odpošljete nazaj. Tovrstne prakse vas samo vlečejo v nadaljnje bojevanje in ustvarjajo karmo. Vse tehnike, s katerimi lahko škodite drugim, ustvarjajo med vami karmične vezi. Obstaja tudi velika možnost, da boste morali nase prevzeti večji del odgovornosti kot nasprotna oseba, saj boste odposlali nazaj še več škodljive energije, kot je je bilo poslano vam, namesto da bi se preprosto samo zaščitili.

Vaša odgovornost je, da si ne dovolite, da se drugi znašajo nad vami ali da postanete žrtev. Torej, če imate težave s postavljanjem zdravih meja, se morate naučiti postaviti jih, namesto da dovoljujete drugim, da se nad vami znašajo, vi pa jih nato poskušate za to kaznovati. To seveda ne razrešuje druge osebe odgovornosti, da se nauči ne škodovati drugim. Vsi smo odgovorni za svoj vpliv na druge. To je del bivanja na planetu, za katerega smo se vsi strinjali, da ga bomo soustvarjali. Vsak je odgovoren, da se umakne od škodljivih energij, ne da bi v zameno škodoval drugemu, vedno ko je to mogoče. Uporaba vrtnic je zelo učinkovito orodje, da na ta način prevzamete odgovornost zase.

Sledi prva tehnika z uporabo vrtnic:

1.     Zaprite oči in se privzemljite.

2.     Preverite svojo avro in jo oblikujte tako, da se razteza 60–90 cm na vsako stran telesa.

3.     Preverite barve, s katerimi ste zaščitili avro, in jih po potrebi osvežite.

4.     Vizualizirajte v svoji avri vrtnico v polnem razcvetu, katere koli barve, in sicer pred očmi. Vztrajajte, dokler se vam ne bo zdela resnična. Opazujte oziroma predstavljajte si jo, kolikor natančno le lahko.

5.     Nato postavite vrtnico ven iz avre in jo razblinite.

6.     Sedaj ustvarite vrtnico v središču glave. Nameravajte, da vsrka tuje energije, ki bi utegnile biti tam. Vizijo vrtnice vzdržujte v glavi približno 30 sekund.

7.     Potegnite vrtnico iz glave in nato iz avre ter jo razblinite.

8.     Nato pred seboj ustvarite vrtnico, ki je izven avre.

9.     Pomislite na koga v svojem življenju, s komer ste pred kratkim imeli nesporazum ali slabe občutke. V vrtnici vizualizirajte obraz te osebe in prosite vrtnico, da odstrani vse negativne misli, ki jih imate o tej osebi, ali energijo te osebe, ki je v vas.

10.  Glejte vrtnico neprekinjeno naslednjih 30 sekund. Morda boste opazili, da se zapira, kakor se nekatere rože zapirajo ob mraku. To je znak, da vrtnica nekaj vsrkava.

11.  Premaknite vrtnico iz hiše, jo dvignite nad njo ter jo razblinite.

12.  Če se je vrtnica popolnoma zaprla, pomeni, da je odstranila veliko energije od ali o izbrani osebi, zato ustvarite novo vrtnico izven svoje avre in v njej zopet vizualizirajte isto osebo. Opazujte vrtnico, dokler se ta zopet ne zapre oziroma se ne preneha zapirati, ko je delno zapolnjena z energijo te osebe ali vašimi negativnimi mislimi o njej.

13.  Še enkrat odpošljite vrtnico iz hiše in jo razblinite.

14.  Po želji! Če se je zadnja vrtnica popolnoma zaprla, boste morda želeli nadaljevati s procesom vizualiziranja in razblinjanja vrtnic s podobo te osebe, dokler ne bo vrtnica ostala nespremenjena približno 10 sekund. To pomeni, da ste odstranili vse, kar je bilo v tem trenutku možno v zvezi s to osebo.

15.  Odprite oči in nadaljujte z branjem o ostalih načinih uporabe vrtnic, če želite.

 

Prevedla: Mia Brunej

Nadaljuj branje
Ogledi: 112

Včasih se ne počutimo najbolje.

Takrat si vzemimo čas zase in si pomagajmo s tehnikami energijskega samozdravljenja. Ena izmed njih je zavestna meditacija, kjer lahko z vizualizacijo čutimo spremembe v fizičnem in mentalnem telesu ter v našem razpoloženju.

Povezava na posnetek meditacije: https://www.youtube.com/watch?v=fO3IfHhpGSY

_ _ _ _ _

 

Miren prostor, prijetna nežna svetloba, umirjena glasba za ozadje.

Na prijetno trdi podlagi sproščeno ležiš na hrbtu in globoko dihaš vsaj nekaj minut. Globok popoln vdih in globok popoln izdih. Med meditacijo si ves čas zavesten, ves čas veš, kaj se dogaja. To ni počitek ali popoldanski dremež. To je intenzivno delo na sebi.

V prvi fazi vizualiziraš turkizno svetlobo, ki deluje na fizično telo. Z vdihom potegneš turkizno svetlobo od stopal po nogah navzgor, do trebuha, prsnega koša ter glave. Z izdihom turkizno svetlobo pošlješ v nasprotni smeri, navzdol: glava, prsni koš, trebuh, noge in stopala. Intenzivno dihaš. Vdih – potegneš zdravilno energijo navzgor po telesu. Izdih – pošlješ zdravilno energijo navzdol po telesu. Intenzivno in z vso pozornostjo dihaš turkizno svetlobo vsaj 5, še bolje 10 minut.  

 

Druga faza. Umirjanje misli in obvladovanje razuma. Z globokim vdihom potegneš zlato svetlobo od zgoraj v glavo. Z njo napolniš možgane, obraz, lasišče in lase. Z globokim počasnim izdihom pošlješ zlato svetlobo iz glave naprej v celotno telo: prsni koš, trebuh, noge. Pri tem se zlata svetloba širi do 15 centimetrov izven fizičnega telesa. Vdih – potegneš zlato energijo v glavo in z njo napolniš celoten del glave. Izdih – pošlješ zlato energijo v celotno telo in 15 centimetrov okoli telesa. Intenzivno dihaš in vizualiziraš zlato svetlobo vsaj 5, še bolje 10 minut.

Sledi tretja faza. Zdravljenje čustvenega telesa s smaragdno zeleno svetlobo. Intenziven vdih, s katerim smaragdno svetlobo potegneš v prsni koš, na področje srčne čakre in sedeža duše. Z izdihom smaragdno svetlobo iz prsnega koša pošlješ v celotno telo: navzgor v glavo, v roke in navzdol v trebuh, noge. Pri tem si predstavljaš, da svetloba ne ostaja samo v telesu, ampak se širi tudi izven fizičnega telesa. Smaragdno zelena energija se razprostira do 30 centimetrov od fizičnega telesa. Intenzivno dihaš. Vdih – potegneš zdravilno smaragdno energijo na področje srca. Izdih – pošlješ zdravilno smaragdno energijo v celotno telo in 30 centimetrov izven telesa. Intenzivno dihaš, vizualiziraš in zaznavaš smaragdno energijo vsaj 5, še bolje 10 minut.

Na koncu meditacije umiriš dihanje, se sprostiš in počivaš vsaj 5, še bolje 10 minut. Ne misliš na nič in nič ne vizualiziraš. Dovoliš, da energija naredi svoje.

 

Meditacija je del knjige in DVD-ja: 13 kreativnih meditacijskih tehnik za vsak dan

Nadaljuj branje
Ogledi: 190

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Zeleni od zavisti smo takrat, ko v drugih vidimo svoja hrepenenja in neuresničene želje. »Nezmožni« sami iti v akcijo in si izpolniti sanje, udejanjiti zamisli, se vse bolj vdajamo samopomilovanju ter večino časa porabimo za analiziranje, kaj vse imajo drugi, mi pa ne. Živimo v izolaciji, v primežu črnih misli. Zvečer hodimo spat s srcem zelenim od zavisti in jezni, ker še vedno nimamo tistega, kar si želimo, in jezni na druge, ker to imajo.

Ko tako popolnoma pozabimo sami nase in samo mantramo, česa vse nimamo, je tega »nimamo«, vse več, vse manj pa je tudi energije, da bi kaj glede tega ukrenili, saj vso porabimo za svoj ubogi jaz in primerjanje z drugimi, ki »imajo vse, mi pa nič«. Ker smo tako zatopljeni v ukvarjanje z drugimi, gredo priložnosti za našo srečo mimo nas. Tudi če v svoje sanje trčimo, smo navadno tako odsotni, da izpustimo iz rok vse zlate priložnosti za srečo.

Popolnoma jasno je, da se zavist ne bo kar sama od sebe poslovila od nas. Dokler je ne bomo spodili iz svojega stanovanja, bo veselo ustvarjala in uveljavljala svojo zeleno voljo. Ko se odločimo, da se ne bomo več primerjali z drugimi in da si ne bomo več z zavistjo v srcu želeli tistega, kar imajo drugi, je čas, da odkrijemo, kaj si mi sami resnično želimo, kaj resnično potrebujemo in navsezadnje, kaj vse že imamo, in začnemo to tudi ceniti.

Šele takrat, ko vso pozornost preusmerimo nase, ko si znamo prisluhniti, predvsem pa, ko najdemo stik s svojimi dobrimi lastnostmi in sposobnostmi, se nam odprejo poti do cilja, pojavijo se rešitve in že lahko drvimo svojim sanjam na proti. 

Marjana Florjan

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 187

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Avra je energijsko polje, ki je od človekovega fizičnega telesa oddaljena približno en meter in sega vse naokrog. To polje »ima spomin« in nosi zapis naših preteklih dogodkov, čutnih podatkov, naše celotne preteklosti. Če ne skrbimo redno za svojo energijo, je avra lahko poškodovana, luknjasta ali na nekaterih delih pretrgana. Zdravimo jo s posebnimi energijskimi tehnikami, s katerimi se z dlanmi dotikamo avre, jo božamo in gladimo. Poleg tega pa tudi vsako podoživljanje občutkov, soočanje s slabimi navadami, odnosi, energijami, ki so v nas, zdravijo avro in jo celijo.

Tehnike za zdravljenje

1.      Glajenje avre

Stojimo z nogami v širini bokov in se osredotočimo nase. Roke iztegnemo v katerokoli smer stran od telesa in začnemo gladiti avro. Roke so ravno prav oddaljene od telesa (pribl. meter). Premikamo jih v vse smeri, sežemo tudi do stopal in kolikor dosežemo nad glavo. Pazimo, da ne zadržujemo dihanja. Dihamo zavestno in z izdihi transformiramo spomine, dogodke, občutke …

b2ap3_thumbnail_1-avra-1_20180419-072455_1.jpg b2ap3_thumbnail_1-avra-2.jpg b2ap3_thumbnail_1-avra-3.jpg 

1.      2. Glajenje avre z osmicami

Tehniko izvajamo stoje z nogami v širini bokov. Pred telesom začnemo po avri »risati« osmice. Začnemo pri bokih in potujemo vse više, do glave. Oporna točka so nam lahko čakre in na nivoju osnovnih sedem čaker rišemo osmice. Lahko pa jih rišemo tudi po občutku, od bokov do glave. In to nekaj časa ponavljamo. Tako dvigujemo energijo z ravni občutkov (boki, maternica, trebuh) višje do srca, grla in glave. Z izdihi ponovno transformiramo. S to tehniko tudi poganjamo zastalo energijo in zdravimo blokade.

b2ap3_thumbnail_2-avra-1.jpg   b2ap3_thumbnail_2-avra-2.jpg

b2ap3_thumbnail_2-avra-3.jpg   b2ap3_thumbnail_2-avra-4.jpg

1.      3. Dihanje s telesom

 

Stojimo z nogami v širini bokov, roke damo predse (kot da bi držali namišljeno žogo). Z vdihom roke razpremo, se razširimo v trupu, z izdihom se zapremo in z rokami v telo potisnemo svežo energijo. Ponovno lahko sledimo čakram od spodaj navzgor ali delamo po občutku od bokov do glave. Lahko večkrat vdihnemo in izdihnemo v isto področje ali čakro, lahko pa se z vsakim dihom premikamo višje. In to nekaj časa ponavljamo. S to tehniko se polnimo s svežo energijo in jo sprejemamo v telo.

b2ap3_thumbnail_3-avra-1.jpg   b2ap3_thumbnail_3-avra-2.jpg

1.      4. Energijsko polnjenje

Stojimo z nogami v širini bokov, roke iztegnemo proti nebu v obliki črke V. Močno sežemo navzgor, se odpremo in raztegnemo v trupu. Nekaj časa tako stojimo in globlje dihamo. Sprejemamo in se polnimo z energijo višjih nivojev.

b2ap3_thumbnail_4-avra-1.jpg

1.      5. Soočanje z občutki

 

Usedemo se na stol ali na tla, zravnamo hrbtenico in zapremo oči. Pozornost usmerimo na dihanje in čutenje sebe. Katerikoli občutki, spomini, misli se pojavijo, jih z izdihi in nameravanjem sproščamo in transformiramo. Kadar želimo globlje v občutke in pretekle dogodke, lahko izvajamo tehniko podoživljanja: z vdihom glavo obrnemo do leve rame in z izdihom do desne. In ponovno do leve rame. Dihanje in gibanje glave nekaj časa ponavljamo. Lahko 15 minut ali več. Na začetku začnemo s krajšim podoživljanjem, ki je lahko z vajo vse daljše.

b2ap3_thumbnail_5-avra-1.jpg

1.      6. Mirovanje

Ko začutimo sproščenost, umirjenost in da smo spustili nekaj bremen, občutkov, dogodkov, se uležemo in nekaj časa mirujemo.

b2ap3_thumbnail_6-avra-1.jpg

 

Klara Dev

Nadaljuj branje
Ogledi: 105

Objavil: Kdaj: Kategorija: Nekategorizirano

Nordijski mitolološki svet

V nordijski mitologiji je Zemlja ravna okrogla plošča, na sredini katere je Asgard, bivališče bogov. Doseči ga je moč le s hojo prek mavrice (most Bifrost). V enakovrednem svetu Jotunheim (dom velikanov) živijo velikani. Mračnemu, hladnemu podzemlju z imenom Niflheim, kjer je prebivala večina mrtvih, vlada boginja Hel. Med Asgardom in Niflheimom je Midgard, svet ljudi (v povezavi z Gospodarjem prstanov glej tudi Srednji svet). Nekje na jugu leži ognjeno kraljestvo Muspell, v katerem domujejo ognjeni velikani. Poznali so še druge onstranske svetove: Alfheim, dom škratov svetlobe (ljósalfar), Svartalfheim, kjer živijo škratje teme, in Nidavellir, rudnike škratov.

Poznamo tri »rodove« božanstev: Aze (Aesir), Vane (Vanir) in velikane Jotane (Iotnar). Lahko rečemo, da med Azi in Vani ni večjih razlik, saj so se po dolgotrajni medsebojni vojni, ki se je sicer končala z zmago Azov, pomirili, izmenjevali talce, medsebojno poročali in skupaj zavladali.

Azi in Vani so v splošnem sovražniki Jotanov; ti se lahko primerjajo s Titani ali Giganti iz grške mitologije, zato jih navadno označujemo kot velikane (primerna izraza pa bi bila tudi troli ali demoni). Azi so sicer potomci Jotanov in se, prav tako kot Vani, medsebojno poročajo z njimi. Nekateri od velikanov, ki najverjetneje predstavljajo naravne sile, so v Eddah poimensko omenjeni. Poznamo dve glavni vrsti velikanov: velikane mraza in velikane ognja. Škrati Elfi so bili navadno na strani bogov in prijazni ljudem.

Poleg naštetih poznamo še mnoga druga nadnaravna bitja. Fenrir (ali Fenris) je ogromen volk, Jormungand pa morska kača ali črv, navit okrog sveta. Ti dve pošasti sta opisani kot potomca Lokija, boga goljufa, in velikana. Bolj prijazni bitji sta Hugin in Mugin (misel in spomin), krokarja, ki obveščata glavnega boga Odina o dogajanju na Zemlji, in Ratatosk, veverica, ki hiti med vejami svetovnega drevesa, jesena Ygdrasila.

Kakor pri številnih drugih politeističnih verstvih v nordijski mitologiji primanjkuje dvojnosti dobrega-zla iz bližnjevzhodnega izročila. Tako Loki v splošnem ni nasprotnik bogov, čeprav je v zgodbah pogosto maščevalen do Thora. Velikani niso tako zli, kakor so grobi, hrupni in necivilizirani. Dvojnost, ki obstaja, ni nasprotje dobrega in zla, temveč nasprotje redu in kaosa. Bogovi predstavljajo red, velikani in pošasti pa kaos in nered.

Teogonija

V skandinavski mitologiji obstajata dve skupini bogov: Azi, bogovi vojne in Vani, bogovi blaginje, zdravja in plodnosti. Med seboj so se dolgo vojskovali, toda ker nobeni niso mogli zmagati, so se odločili skleniti premirje in spustiti talce. Azi so dobili Njorda in njegove otroke, Freyra in Freyo ter Kvasira, najpametnejšega velikana. Vani so dobili Henira, ki bi moral biti dober vojskovodja, in Mimira, ki ga je o vsem poučeval in brez katerega se Henir ni znašel. Ko Vani ugotovijo, da so prevarani, Mimiru odsekajo glavo in jo pošljejo Asom. Odin je obvaroval Mimirovo glavo s konzerviranjem s pomočjo različnih trav in čarovnij, ta pa mu je v zameno pripovedovala mnoge modrosti.

 

Azi

                 Odin – vrhovni bog, najstarejši in najmočnejši med vsemi bogovi

                 Thor (tudi Vignir) – bog groma in najstarejši Odinov sin

                 Balder – najbolj priljubljen med bogovi, sin Odina in Frigg, Nannin mož, Forsetijev oče

                 Bragi – sin Odina in Gunnlög, hčere velikana Suttunga

                 Heimdall (tudi Hallinskidi ali Gullintanni) – bog mostov, bil naj bil sin devetih mater, ki so med seboj sestre

Vani

                 Tyr – bog vojne

                 Loki (tudi Lopt ali Hvedrung) – pravzaprav ni bog, čeprav živi z njimi v Asgardu; ognjeni velikan

                 Njord – bog morja

                 Freyr (tudi Frö, Atridi in Menglad, včasih mu je bilo ime Yngvi)

                 Freyja (tudi Mardell ali Syr) – boginja ljubezni in lepote

                 Frigg (ali Hlin) – Odinova žena, mater mnogih bogov

                 Henir (Ve) in Lodur (Vili) – Odinova brata, ki sta mu pomagala ustvariti svet in ljudi

                 Ull – bog zime; Sifin sin in Torov pastorek. Je najboljši je drsalec in strelec.

Völuspá: nastanek in konec sveta

Nastanek in možni konec sveta opisuje pesem Völuspá (v slovenskem prevodu Edde Bajanje vidke; Prerokba völve oziroma Sibilina prerokba; völve (sibile) so bile v nordijskem in germanskem svetu vidke), ena najbolj osupljivih v Verzni Eddi. Njeni verzi vsebujejo eno najbolj živih pripovedi o nastanku sveta v vsej zgodovini verstev, opis možnega konca sveta pa je izjemen v svojih podrobnostih.

V Völuspi je glavni bog Odin priklical duha mrtve vidke in mu ukazal, naj mu razkrije preteklost in prihodnost. Sprva se je upirala: »Kaj hočeš od mene? Zakaj me skušaš?«, saj se, že mrtva, Odina ni bala in se mu posmehovala: »Kaj, bi rad vedel več?«. Odin je vztrajal: če bi rad izpolnil dolžnosti kralja bogov, mora posedovati vse znanje. Na koncu se je vidka vdala in se po razkritju skrivnosti vrnila v pozabo.

Nastanek sveta

V začetku sta bila svet ledu Niflheim in svet ognja Muspelheim, med katerima je bila Ginungagap (Ginnungagap - zijoča špranja), v kateri ni bilo življenja. V njej sta se srečala ogenj in led. Ogenj je obliznil led in tako sta se izoblikovala prvotni velikan Ymir in velika krava Audhumbla, ki je s svojim mlekom hranila Ymira. Krava je z lizanjem ledu ustvarila prvega boga Burija, očeta Bora. Borov sin je bil prvi Az Odin, ki je imel še brata Vilija in Véja. Ymir je bil dvospolnik, zato je lahko sam ustvaril ostale velikane. Odin, Vili in Vé so zatem zaklali Ymira ter iz njegovega telesa ustvarili svet.

Bogovi urejajo prehajanje dneva, noči in letnih časov. Prvi človeški bitji sta bili Ask (jesen) in Embla (brest). Bili sta izrezljani iz lesa, oživili pa so ju bogovi Odin, Honir/Vili in Lodur/Vé. Sol, hči Mundilfari in Glenova žena, je boginja Sonca. Vsakega dne potuje na svojem bojnem vozu, ki ga vlečeta konja Alsvid in Arvak, prek neba. Ta prehod se imenuje Alfrodul (Alfrodull - slava škratov). Sol vsak dan zasleduje volk Skol (Skoll), ki jo želi požreti. Verovali so, da jo je ob sončnem mrku skoraj ujel. Sol je usojeno, da jo bo nekoč Skol ujel in pojedel, vendar jo bo zamenjala njena hči. Solin brat Mani je luna. Njega lovi drug volk Hati. Zemljo pred vročino Sonca varuje Svalin, stoječa med Sol in zemljo. Svetlobe v nordijski mitologiji ne daje Sonce, temveč ta izhaja iz griv Alsvida in Arvaka.

Vidka opisuje veliki jesen Ygdrasil in tri Norne, boginje neizprosne usode. Imenujejo se Urd (Urðr) - preteklost, Verdandi (Verðandi) - sedanjost in Skuld - prihodnost. Boginje pod drevesom tko niti usode. Opisuje tudi prvobitno vojno med Azi in Vani ter umor Baldurja. Nato svojo pozornost obrne k prihodnosti.

Prihodnost

Videnje prihodnosti pri starih Nordijcih je bilo črnogledo. Verjeli so, da bodo na koncu sile zla in nereda prevladale nad božanskimi in človeškimi varuhi dobrega in reda. Loki bo s svojimi pošastnimi otroki potrgal vezi in mrtvi bodo odpotovali iz Niflheima, da bi zavladali nad živimi. Heimdall, čuvaj bogov, bo s svojim rogom sklical bogove.

Tedaj se bo začela končna bitka med dobrim in zlim - Ragnarök, v kateri bo zmagalo zlo, bogovi pa bodo izgubili, kot narekuje usoda. Bogovi, zavedajoči se nje, bodo že prej zbirali najboljše vojščake - Einherjar, vendar ne bodo mogli preprečiti, da se bo svet vrnil v nered, iz katerega je nekoč že izšel. Bogovi in njihov svet bodo uničeni. Odina bo požrl volk Fenrir, ki ga ubije Odinov sin Vidar. Pes Garm in Tyr ubijeta drug drugega. Nato Surt požge cel svet.

Odinova sinova Vidar in Vali bosta preživela, saj ju ogenj ne bo skuril. Prišla bosta tudi Torova sinova Modi in Magni, od mrtvih bosta vstala Baldr in Hodr. Rešena bosta dva človeka, Liv (Živi) in Leiftrasir (Življenje), ki bosta ponovno obnovila človeško raso. Tukaj so mnenja različna; nekateri menijo, da je bilo zadnje kasnejši dodatek, ki izdaja vpliv krščanstva na mit.

Novi svet, očiščen zla, bo trajal večno.

Jernej Deželak, citirano iz wikipedije

https://sl.wikipedia.org/wiki/Nordijska_mitologija

Nadaljuj branje
Ogledi: 197

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Tisti, ki se odloči, da bo pričel z delom na sebi, gre skozi določene faze oziroma obdobja. V zadnjih devetih letih izvajanja delavnic in individualnih terapij, sem se srečala z mnogimi iskalci zavesti in prav vsak od njih je šel skozi podobne izkušnje. Nekateri so in še vedno vztrajajo, ostali so ubrali druge poti. Prepričana pa sem, da vsak, ko enkrat začuti energijo in svetlobo znotraj sebe, tega nikdar ne pozabi. Pa četudi je bilo to samo enkrat.

 

1.FAZA - ZAČETKI

Znotraj sebe začutimo hrepenenje po nečem nedoločenem. Poizkusili smo se napolniti na sto in en način, a nič od tega nas trajno ne zadovolji. V želji po odgovorih začnemo raziskovati, ko nekaj pritegne našo pozornost. Bodisi doživimo deja-vu, sanjamo napotke ali srečamo starega znanca, ki nam priporoči dobro knjigo ali delavnico.

Obiščemo delavnico in doživimo povečan pretok energije ter širjenje ujetega obzorja. V dar dobimo odlično počutje, voljo, uresničenje dolgonameravane želje, ipd.  Če smo se prej vozili po makadamu, smo zdaj že na regionalni cesti, kjer je vedno več smerokazov in navodil kako nadaljevati svojo pot.

2. FAZA - ISKANJE UČITELJA

Nato se čez nekaj časa znajdemo na točki, ko se je potrebno odločiti ali bomo s potjo nadaljevali naprej. Ugotovimo namreč, da delo na sebi ni krožek, ki se ga udeležiš 1 x tedensko, ampak je predano raziskovanje sebe, kjer instantna in draga razsvetljenja ne pridejo v poštev.

Na svetu obstaja mnogo poklicev, za katere potrebujemo leta, da se izučimo. Zato potrebujemo tudi pri duhovnem prebujenju nekoga, ki je pred nami to že izkusil in ve o čem govori. Pravi duhovni učitelj ni tisti, ki išče pripradnike, da ga bodo malikovali, ampak je tak, ki vas bo znal tudi brcniti v »ta zadnjo«, da se boste premaknili. Ker je taka oseba ob nas takrat, ko jo najbolj potrebujemo in nam pomaga obuditi našo iskro, je logično, da do njega (ali nje) gojimo posebno hvaležnost. Vendar še tako razsvetljeni Mojster ne more namesto nas narediti potrebnih korakov za spremembo, zato je prva stvar, ko se lotite »duhovnosti«, da čimprej prevzamete odgovornost za svoje življenje.

3.FAZA -TERAPIJE SVETLOBE

Sedaj ste se odločili za spremembo. Že zaradi odločitve si boste povišali delček svoje energije, da jo boste lahko usmerili v nove stvari. Dobili boste podporo vesolja, v kolikor pa boste  redno obiskovali delavnice ali terapije, pa se boste kmalu počutili kot prerojeni. Desetkratno si boste dvignili svojo energijo, kar bo vplivalo na vse, kar delate in ste. Lažje se boste soočali z izzivi, več boste lahko postorili, obenem pa boste imeli lep občutek, da končno delate nekaj zase.

4, FAZA - UPORI

Delo na sebi kot ga smatram in preizkušam zadnjih 15 let, je polno vzponov in padcev. Ko se ego lomi na vseh nivojih in izgublja svojo moč, uporablja vsemogoče načine, da bi nas spravil z začrtane poti. Začne nam nesramno prišepetovati, da to ni za nas, danes smo utrujeni, jutri imamo polno opravkov, spet tretji dan so se najavili obiski. Na paleti ima tisoč in en izgovor zakaj nimamo časa za delo na sebi. Z voljo in sedaj vedenjem, da deluje vedno po istem kopitu, ga lahko končno premagamo. Vsaka dobljena bitka nam da še več zagona in napredek bo viden na vseh področjih.

5. FAZA - SOOČANJE

Ko pomislite na meditacijo se zagotovo ujamete v sliko, kjer mirna  osebo v zenu, zbrano meditira nekje ob morju. To iluzijo spustite čimprej, saj človek, ko ozavešča sebe, doživlja od izbruhov jeze, do trme, žalosti, zoprnije ali pa smo kot top, ki strelja brez konca. Šele potem, ko si priznamo te občutke in se z njimi soočimo ter jih izrazimo,  se lahko le-ti transformirajo (izražamo jih v okolju, kjer smo varni oziroma z ljudmi, ki delajo enako). Na koncu se usedemo ali uležemo v zen in doživimo drugo plat medalje. Val energije svetlobe nas popolnoma zajame in končno doživimo tisto, na kar smo že davno tega pozabili. Začutimo svežino, svetlobo in zaupanje, da zmoremo in da je ta pot še kako prava.

6.FAZA - VZTRAJNOST IN DISCIPLINA

Za vse naše stvari, katere želimo uresničiti, potrebujemo močno voljo in vztrajnost. Maratonec, ki želi odteči 20 kilometrov, verjetno ne sedi vsak dan na kavču in se obilno prenajeda, medtem, ko na televiziji spremlja kako drugi tečejo in se rekreirajo. Profesionalni športniki redno vadijo, tečejo, pazijo na prehrano in se tudi mentalno pripravljajo na svoj izziv. Enako je pri meditaciji. Iskalec zavesti 24 ur na dan budno spremlja, kaj se v njem in z njim dogaja. Vsak dan je  drugačen in izzivi so različni. V kolikor premore disciplino, je rešil že polovico vsega. Pri širjenju svojih mej vztraja toliko časa, dokler jeziček na tehtnici ne prevaga v njegovo dobro in takrat doživi spremembo. Morda bo to nekaj čisto majhnega, a tudi to je treba ceniti in spoštovati. Mozaik zavesti sestavljamo po koščkih, na začetku širše slike sicer ne vidimo, a ko si pogledamo končni izdelek, bomo  prijetno presenečeni.

ZDAJ VAM NE BO VEČ DOLGČAS

Delo na sebi je način življenja. Vanj vložimo celega sebe in se nenehno trudimo k izboljšavam. Živi pa smo takrat, ko smo v stiku s svojimi občutki. Namesto prikrivanja, zatiskanja oči in iskanja načinov kako utišati svoje čustveno telo, rajši sprejmite vihar, ki se odvija in se zavejte darila, ki ga prinaša. Načini bodo sami prišli do vas, zato odprite oči in poslušajte srce, kajti vsi odgovori so že v nas.

 

Leticija Fortin

Nadaljuj branje
Ogledi: 210

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Zelo rada imam sneg in smučanje. Že kot majhno punčko so me prvič posadili na smučke in potem sem vsako zimo veliko smučala. S starši in kasneje s prijatelji sem hodila na smučarske počitnice in tako veliko počitnic preživela v Kranjski Gori. Po rojstvu sina sem smučanje opustila. Lansko zimo, ko je bil star sedem let, je prvič izrazil željo, da bi šel z mano smučat. Imela sem polno izgovorov, zakaj ne moreva iti, v resnici pa me je bilo strah. A letos je bil neomajen. Trdno odločen je bil, da greva v Kranjsko Goro. Nisem se želela več upirati, zato sem se odločila, da se soočim s svojim strahom in blokado. In sva šla – jaz z namero, da ozavestim, zakaj se bojim smučanja.

Že sama misel na smučanje mi je odprla polno spominov iz otroštva; v glavi so se mi vrtele slike, dogodki, lepi in manj lepi trenutki. Kot otrok sem uživala na belih strminah, ker sem se počutila lahkotno in svobodno. Ob tem pa se mi je odprlo tudi brezno občutkov – predvsem strah in dvomi. Ali bom zmogla sama? Kako bom smučala po vseh teh letih premora? Bom zmogla pomagati otroku in še sebi?

Ko sem se soočala z vsemi temi vprašanji, sem spoznala, da je bil z mano na smučišču vedno nekdo (večinoma oče ali pa kasneje kakšen fant), ki je skrbel zame: mi nosil opremo, me bodril, spodbujal, masiral premražene prste na nogah, in prišla do vzorca, da moški poskrbi za žensko. Energijsko to pomeni, da ženska misli, da potrebuje energijo moškega (energijo iz zunanjega vira), da lahko deluje in je zato odvisna od njega. Takšna prepričanja so zmotna in vzbujajo strahove, dvome in manjvrednost. Če se ženska s tem sooči, ozavesti vzorce delovanja in spozna resnico, da to, kar išče zunaj, že nosi v sebi, lahko moškemu (očetu, partnerju, prijatelju, otroku) povrne energijo. Ko to stori, aktivira svojega notranjega moškega in vzpostavi energijsko ravnovesje znotraj sebe. Začne delovati drugače – srčno in samostojno.

Ljudje v sebi nosimo dva pola energije – ženskega in moškega. Kadar sta oba aktivirana, smo v harmoniji, ravnovesju, miru in ljubezni. Znotraj nas se pretakata in prepletata moška in ženska energija, kar se kaže tudi navzven. Zadovoljni smo sami s seboj, neodvisno od okolice. Sposobni smo harmoničnih odnosov, ki ne izčrpavajo nasprotnega spola, ampak potekajo z enakovredno izmenjavo energije. Ne potrebujemo zunanjega napajanja, ker smo aktivirali lasten vir energije in notranje moči.

Klara Dev

Nadaljuj branje
Ogledi: 168

Jernej je učitelj energijskih tehnik in se petnajst let ukvarja z raziskovanjem svojih sposobnosti. V Celju izvaja delavnice energijskih in dihalnih tehnik za razvoj zavesti, po izobrazbi je elektrotehnik, ljubiteljsko pa se ukvarja z oblikovanjem izdelkov iz lesa. Pogovarjala sva se o življenjsko pomembnih rečeh, o politiki, revoluciji, o sistemu, v katerem živimo, o duhovnih modrostih in notranji tišini. O tem, kako živeti v miru s samim seboj in s svetom okoli sebe.  

Jernej, kaj ti je v življenju najbolj pomembno?

To, da presežem vse lastne omejitve ter prebudim speče energijske potenciale in sposobnosti, kar pomeni, da dosežem totalno koncentracijo in ostrino uma, povezavo z duhom. Vem, kako bi moralo biti, in vsak dan se trudim doseči to stanje. To zame pomeni, de ne dovolim, da me vodijo sile lenobe, pasivnosti, ampak da sem buden, v volji, nameri in ostrini. Vsak dan je bitka. Vsak dan se je treba ponovno naravnati na to, ker lahko že naslednji dan pozabiš. Kar naprej se je treba opominjati, truditi, nič ne pride samodejno.

Kaj ti predstavlja sistem, družba, v kateri živiš, družbeni dogovori, pravila?

Preden sem začel delati na sebi in tudi še leta kasneje, sem bil kar naprej v jezi na sistem, zakaj je tega treba. Čutil sem jezo na vsako ureditev, od gospodarstva, bančništva, upravljanja države, politike, res čisto na vse … V resnici mi čisto nič ni ustrezalo. Paradoks pa je, da hkrati vsak ta sistem nosi v sebi, in najtežje je pogledati vase in to videti. Tudi sam sem imel s tem težave, zadnja leta pa si to lažje priznam, čutim in tudi vse bolj vem, kje v meni se skrivajo bančnik, politik, religijski vodja in gospodar vojne. Gre samo za notranja stanja energij, ki se manifestirajo navzven. Ljudje imajo podobna stanja v sebi, podobne vzorce o tem in potem je takšna realnost, kot je. Poanta pa je, da ta sistem v sebi transformiraš, energijo preobraziš …

Ali smo na te energije tako navajeni, da jih v sebi sploh ne zaznamo?

Gre za to, da nam te energije dajejo lažen občutek, da smo živi. Marsikdo v svojem pohlepu razmišlja, da kakšen pa bi bil svet brez vojne: najprej moraš sprožiti vojno, da lahko potem nekaj prodaš in da potem tam, ko je vse zrušeno, investiraš in prodajaš, nekaj zgradiš. Nato tak človek misli, da je mali ´bogec´ v svojem malem svetu pohlepnih ambicij. Te programe v sebi kolektivno nosi velik del človeštva, ki sploh ne pomisli na to, da bi svet lahko obstajal tudi brez vojne in pohlepa. Če tega ne moreš izživeti, to ne pomeni, da tega v tebi ni. V resnici smo si zelo podobni, imamo podobne misli in vzgibe. V resnici tudi moja jeza na sistem, sedaj to vem, ni bila toliko iz nekih človekoljubnih namenov, ampak iz tega, zakaj jaz nimam, on pa ima, torej iz pohlepa.

Torej duhovnost ni človekoljubna?

Duhovna pot te privede do šokantnih spoznanj, če greš res v svoje globine. Duhovni ego te tako ´farba´, da misliš, da si duhoven že, če samo malo razmišljaš o duhovnosti. Leta in leta sem tlačil resnične notranje vzgibe, kot je bila na primer energija surovega pohlepa. Samo domišljal sem si, da sem to razrešil. Ok, mentalno že … Pohlep se namreč ne navezuje samo na slo po denarju, poslu, znanju, ampak na pohlep po čemer koli, samo da uveljaviš svojo moč, svoj prav, da si prvi, naj… To je pohlep.

Ali imaš sebe za upornika proti sistemu?

Ni dobro biti ne upornik in ne pristaš oziroma ovca. Tretja točka je pot zavesti, da sprejmeš svet takšen, kakršen je. In če imaš ti svoje notranje vrednote, po katerih živiš, ti tudi sistem ne more narediti ne dobrega ne slabega. Ostajaš nevtralen, ne vpletaš se v noben spor, v nobene ideologije, ne v nasilje, ne stopaš ne na levo, ne na desno, ampak vztrajaš v tretji točki, ki je pot zavesti, pot duhovnega napredka. Če bi spoštovali svoje notranje duhovne vrednote, kot so ljubezen, sodelovanje, spoštovanje, potem takega sistema, kot je obstajal skozi celo zgodovino in obstaja še danes, ne bi bilo.

Kot nas uči zgodovina, se je uporništvo običajno kaznovalo. V redu, je bila revolucija, ampak revolucije niso ničesar spremenile, če že, je bila sprememba trenutna, ampak potem se je sistem nadomestil samo z drugo obliko. Globalno pa se ni nič spremenilo. Poleg tega si upornik – revolucionar ravno tako umaže roke. V bistvu je v obsodbi in hkrati ponovi isto: obsodi, ubije in potem sam postane diktator. Vsi sistemi revolucije so se izrodili – zrušili so obstoječe sisteme in jih zamenjali z drugimi. Nič se ni spremenilo, ker ni bilo notranje revolucije, revolucije v vsakem posamezniku, ni bilo notranje spremembe. Ne moreš na silo, z orožjem, s prelivanjem krvi spremeniti in razrešiti zunanjih problemov. Vsi ti zunanji problemi so odraz notranjih konfliktov, konfliktov v nas, konflikta s samim seboj.

Na kakšen način lahko presežeš ta konflikt znotraj sebe?

Da presežeš ta konflikt znotraj sebe, se ga moraš najprej zavedati in priti do točke, ko ti je dovolj vseh ideologij in načinov izkoriščanja, pohlepa, zunanje norosti, ko se nekako zaveš, da to ne vodi v pravo smer in da si ti sam odgovoren za svoje življenje. Nato poiščeš svojo pot, da izstopiš iz kroga zamer in medsebojnega obračunavanja, in začneš slediti tistemu pravemu, tihemu glasu v sebi, ki te usmerja v pravem delovanju. V Stari zavezi je 10 božjih zapovedi, ki lepo govorijo o tem. Če bi se ljudje tega držali in razumeli njihov pomen, ne bi bilo gorja in tudi ne bi nastal sistem izkoriščanja, politike, vojne – to kar imamo sedaj, temveč bi bilo možno sodelovanje. Samo deset zapovedi je, ne milijon zakonov in predpisov.

Ali je pomembno, kako živimo, kako se obnašamo, delujemo v odnosih?

Najpomembnejša stvar je točno to, kako živimo. Če nimamo smisla življenja, živimo brezciljno v kaosu zgoraj naštetih stanj, energija gre v tri dni in potem umremo. Duhovna pot, energijske veščine, meditacija in da najdeš svojo srčno vizijo, poslanstvo, ki te osrečuje – jaz druge rešitve ne vidim. Da ugotoviš, kaj lahko narediš zase, za svet, za druge, da vsi dvignemo zavest na višjo raven, kjer ni kaosa in ni strahu. Skozi stoletja so na zemljo prihajali posamezniki, da so nas opominjali, da obstaja še kaj drugega poleg običajne človeške bede in trpljenja. Ti mojstri so navdihnili množice za spremembe in z vzgledom učili, da je možno drugače, da je možno biti v srcu, da je možno biti izven tega izkoriščanja.

 

 

Z Jernejem se je pogovarjala Karmen Merlov.

Nadaljuj branje
Ogledi: 239

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravo življenje

Kakšni ste zvečer, ko ležete v posteljo? Ste se kdaj počutili kot ravnokar sestreljeno mesto, na katerega so cel dan padale bombe, vozili tanki, vojaške enote pa so se streljale brez konca in kraja? Čeprav se za oko ne vidi kaj dosti, je energijsko človek vsak dan na udaru in doživlja praktično 2. svetovno v živo. Še najhuje pri tem je to, da navzven izgleda vse normalno, a zvečer ko se uležeš, pa ti v glavi zvoni, opravki se kar kopičijo, ti pa še v miru ne moreš na wc, ne da bi prej pogledal, če je kaj novega na »fejsbuku«.

Kar naenkrat je vse pomembno, vsak želi svoj košček pogače in že si v precepu kateri stvari boš dal svojo pozornost najprej. Na tak način se močno izčrpavamo, energijo imamo razpršeno vsepovsod in počasi postajamo zombiji, ki zvečer komaj še kaj postorijo. Prav zato pa je treba biti zavesten, spoznati vse te energije v nas in okoli nas, zato da lahko v miru naredimo tisto, kar je res pomembno in se ob tem ne izčrpamo do nezavesti.

Da bomo lažje razumeli kako vse skupaj deluje, bom predstavila štiri glavna telesa, ki jih ima človek. To so fizično, čustveno, mentalno in energijsko. Tako kot skrbimo za čistočo fizičnega telesa, je potrebno čistiti tudi ostala tri. Naj razložim podrobneje vsakega izmed njih.

ENERGIJSKO TELO

Energija je osnova vsakega bitja. Ko se rodimo imamo na voljo 100% energije, ki pa se z leti zmanjšuje. Bolj kot smo v skrbeh, nepovezani s seboj, v jezi, žalosti, depresiji, negativnih mislih o sebi in drugih, zavisti, ljubosumju,... bolj odteka naša energija iz naših čakre. Čakre pa so tiste, ki oskrbujejo celotno fizično telo s hrano oz. energijo, da lahko naši organi dobro delajo, mi pa smo lažje kos vsakodnevnim opravkom. Ker nas od majhnega niso naučili kako upravljati s svojo energijo, jo nevede izgubljamo, potem pa iščemo vrsto nadomestkov, da bi si jo pridobili nazaj. Resnica je ta, da si svojo energijo lahko povrnemo v celoti in sicer s pomočjo znanja, ki obstaja že tisočletja in je danes na voljo vsem, ki si želijo spoznati delovanje energij znotraj in zunaj nas. To je znanje o starodavnih energijskih veščinah kot so joga, taj či, magične kretnje, kung fu, či gong, rekapitulacija, ipd.

FIZIČNO TELO

Na zemlji smo inkarnirani v fizična telesa, katera služijo kot dom za našo dušo. Da bi le-ta ostala v dobri kondiciji, nepoškodovana, zdrava in vitalna, moramo zanje skrbeti na večih nivojih. V osnovi skrbimo za svojo higieno in čistost, nadalje je pomembno kakšno hrana in pijačo uživamo in nenazadnje je potrebno tudi  gibanje, ki je kot olje, ki skrbi, da motor dobro teče. Gibanje v povezavi z zavestnim dihanjem deluje na nas poživljujoče, energija steče po sklepih in skozi organe ter oskrbuje naše celice s čistim gorivom. Ko razgibavamo telo, se iz njega sprostijo napetosti, postanemo prožnejši in gibčni, okrepi se naš imunski sistem in zato smo bolj zdravi, sijoči in zadovoljni.  

ČUSTVENO TELO

Ljudje radi skrijemo svoja prava čustva, saj se bojimo razočaranj, nesprejemanja in napak. Kolikokrat se zalotimo, da nismo povedali resnice ker bi preveč bolela? Vse kar potlačimo in ne predelamo sproti, se useda na neko točko, ki se zaradi ponavljanja istih načinov delovanja, zgošča. Iz tega potem nastane fizična blokada oz. bolezen.  Včasih je en pomemben dogodek dovolj, da zaradi tega celo življenje trpimo in bežimo pred njim. Ker se bojimo soočiti z občutki, se potem maskiramo in najdemo druge stvari, da pozabimo nanje. Ampak rana ni zaceljena in boli, dokler je ne bomo pozdravili.

MENTALNO TELO

In že smo pri našem mentalu, ki kot neukročena trmoglavka brni in ne preneha. Naučiti se je potrebno ukrotiti svoj um ter misliti zavedno. Dnevno namreč proizvedemo okoli 10.000 misli, ki pa so po večini neuporabne, saj našo pozornost usmerjajo ven iz sebe in na nepomembne stvari. Zato pozorno spremljajte vaše misli, tiste, ki vas podpirajo ohranjajte, ostale pa enostavno »preslišite« in jim ne dajajte nikakršne pozornosti.

V SODELOVANJU Z VSEMI ŠTIRIMI

In kako  delovanje vseh štirih izgleda v praksi? Na primer, ko smo žalostni (čustveno telo) avtomatsko pade naš nivo energije (energijsko telo), sledijo slabe misli o sebi (mentalno telo) in nenazadnje se kmalu počutimo težki in majhni (fizično telo). Drugič smo brez energije, fizično telo nima pogona in se počuti slabo, misli se temu prilagodijo in že je svet črn, čustveno telo pa kriči po odrešitvi. Lahko pa, da nas nekdo fizično udari, čustva odreagirajo in fizično ali verbalno napademo nazaj, izgubimo svojo energijo, ker odziv ni bil pravi in spet končamo pri slabem počutju.

Vsekakor imamo za takšna stanja rešitev in to je da bolj zavestno opazujemo te procese v sebi in odkrijemo kaj v nas povzroča ta stanja. Potrebno je iti v ozadje naše drame in sčistiti ovire. Naj že sedaj povem, da to ne bo šlo čez noč, saj je naš program zelo zapacan. Bodite potrpežljivi s seboj in vedite, da gre vse po korakih. Z močno voljo in neutrudnim iskanjem rešitev, boste naredili zase, največ, kar le lahko.

 

Leticija Fortin

Nadaljuj branje
Ogledi: 243

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

V zahodnih šolah hirudoterapije in tudi v večini ruskih šol se o zvoku pijavke ne govori ter se nanj praktično ne polaga pozornosti. Na žalost se večina hirudoterapevtov niti ne zaveda, da pijavke oddajajo ultrazvok.

Ultrazvok je vibracija, višja od človekovega slišnega polja, ki se konča nekje pri meji 20 kHz. Pijavka pa oddaja frekvenco v razponu 25-250 kHz. Najbolj izrazita je okrog 200 kHz, kar je frekvenca, ki izredno blagodejno vpliva na obnavljanje tkiv.

Prva funkcija pijavkinega zvoka oziroma ultrazvoka je ta, da penetrira 120 substanc iz pijavkine sline v globlja tkiva. Če tega ne bi bilo, bi te substance ostale na površju in pijavka bi jih popila sama. Po ugrizu namreč pijavka najprej skenira naše telo in potem vsakemu posamezniku vbrizga različno razmerje 120-ih zdravilnih substanc. Šele, ko se ta proces zaključi in so snovi penetrirane v globlja tkiva, začne pijavka s pitjem krvi.

Druga funkcija ultrazvoka je pomembna pri čiščenju tkiv. Naše telo je sestavljeno v 70-ih % iz vode (možgani iz 90 %). Molekule so med seboj povezane in ko pijavka vibrira, celotno naše telo rezonira. Med celicami se nahaja prazen prostor ali matrica. V matrici se kopičijo različni strupi, katerih naše telo pri presnovi ni moglo izločiti ter tam načeloma ostanejo celo življenje. Pijavka močno stimulira limfni sistem in s tem pospeši čiščenje telesa. Z ultrazvokom pa povzroči vibracijo, ki izzove proces izločanja toksinov iz medceličnine. Sistemska metoda zdravljenja s pijavkami je edina znanstveno dokazana metoda, pri kateri je mogoče to medceličnino očistiti. Pri delu s pijavkami se opaža zanimiv fenomen. Pogosto na začetku zdravljenja pijavke po terapiji ne umirajo ali bruhajo krvi. To je znak, da kri pacienta ni zastrupljena. Vendar pa lahko šele po nekaj mesecih pijavke začnejo umirati. Na prvi pogled to ni logično, pijavke bi morale umirati takoj. Vendar je umiranje pijavk v kasnejših obdobjih znak, da so se iz teh globljih plasti začeli izločati strupi, ki pijavke ubijejo.

Pred dnevi je bil objavljen članek, da je tudi farmacevtska družba Pfizer prenehala z raziskovanjem zdravila za zdravljenje Alzheimerjeve demence. Kljub ogromnim vloženim sredstvom, v desetih letih niso odkrili učinkovitega načina, da bi to bolezen lahko zdravili. Raziskave se sedaj usmerjajo v zdravljenje Alzheimerjeve demence s pomočjo ultrazvoka. Možgani imajo namreč krvno-možgansko pregrado, ki jih varuje pred škodljivimi vplivi iz krvi, hkrati pa oskrbuje možgane s hranljivimi snovmi za normalno delovanje. Prav zaradi tega je krvno-možganska pregrada odločujoči dejavnik prehajanja zdravil v možgane. Ravno kombinacija ultrazvoka in najmanj treh substanc iz pijavkine sline, ki obnavljajo živčne celice vključno z motoričnimi nevroni pa omogoča, da lahko s pijavkami zdravimo Alzheimerjevo demenco, Parkinsonovo bolezen, cerebralno paralizo in multiplo sklerozo. Na najini spletni strani je možno videti video poteka zdravljenja cerebralne paralize pri ruskem dečku Vanji. https://www.youtube.com/watch?v=rZpG1d4MA7E&t=11s

Znanstveno še ni dokazan vpliv tega ultrazvoka na naš genetski zapis. Znani so samo rezultati, in sicer da je s pijavkami možno pozdraviti dedne bolezni. Bolj kot substance iz pijavkine sline, predvidevava, da gre tudi tukaj za delovanje frekvence na genetski zapis. Akademika A. I. Krashenyuk in G. N. Dulnev sta izmerila, da pijavke vzpostavljajo idealno razmerje reda in kaosa v telesu. Predstavljamo si lahko, da manj kot je motečih dejavnikov v telesu, bližje kot je telo idealnemu razmerju, do manj napak oziroma mutacij prihaja pri prepisovanju DNK. Po mnenju profesorja Krashenyuka (ta predmet še ni znanstveno raziskan), ultrazvok pijavk aktivira matične celice, ki igrajo ključno vlogo pri obnavljanju tkiv in popravljanju mutacij.

Dejstvo je, da je naše telo zdravo, ko je v ravnovesju. Vsako telo, vsak organ rezonira s svojo edinstveno frekvenco. Ko je interakcija teh frekvenc v balansu, se počutimo umirjene in smo v harmoniji sami s seboj in ostalimi. Ko smo izven ravnovesja, ima to lahko pomembne negativne posledice. Neuravnovešeno telo je nesposobno zadovoljiti normalen energijski pretok v sistemu. To ima lahko pomembne negativne fizične in psihološke posledice. Jeza, depresija, pomanjkanje koncentracije in različne bolezni so le nekaj primerov povezanih z neravnovesjem notranjih vibracij.

Ultrazvok, ki ga oddaja pijavka med terapijo potuje skozi tekočine in energetske kanale našega telesa. Poleg pospeševanja izločanja toksinov iz telesa, te vibracije pritisnejo na energetske in psihološke blokade, ki so nakopičene v našem sistemu. Ta definicija ne obstaja v medicinskih učbenikih. O ravnovesju lahko govorimo takrat, ko se le-to odraža na telesnem, energetskem in psihološkem nivoju. Čeprav se na pijavke gleda zviška, in sicer kot na nekaj predpotopnega, so v bistvu čudo stvarnika, saj vzpostavljajo ravnovesje na vseh treh nivojih.  

Nadaljuj branje
Ogledi: 449

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

KDO JE VIŠJI JAZ?

Višji jaz je najčistejši del nas samih, je tistih 90 odstotkov naše energije, ki se ni utelesila na zemlji, temveč je kot varovalo ostala na šesti dimenziji. To je nivo, s katerega višji jaz komunicira z nami in se povezuje na nivoju duš in duha, da nam pomaga pri dvigu zavesti in ponovni združitvi v enost z njim. V bistvu nismo nikoli bili odrezani od njega, on je vedno bil in bo z nami (intuicija), le zavestno se moramo odpreti tej mogočni energiji svetlobe, ki je tako prostrana, da je treba to povezavo vzpostavljati z vztrajnostjo, korak za korakom, da okrepimo zaupanje v svetlobo. Naš um – ego, nižji jaz, je namreč poln omejitev, kaj lahko dosežemo in česa ne. Svetloba pa nima teh omejitev. Mi smo se naučili živeti znotraj okvirjev materialnega sveta, kjer se počutimo varne, višji jaz pa nas vodi k brezmejnosti, v neznano. Tega pa se bojimo oziroma tega se boji naš nižji jaz, ki se ni kar tako, brez boja pripravljen odpovedati svojemu kraljestvu, položaju, ki ga je mukoma ustvaril.

Višji jaz je tisti, ki nas pozna do najmanjših podrobnosti. Pozna vse naše skrivnosti, vse naše želje, navade, razvade, vso našo zgodovino kot duše. Je hranilnik vseh naših spominov in izkušenj. In ker smo na prehodu v novo dobo, ko bomo priča združitvi z višjim jazom tu na tem zemeljskem nivoju, ti delujejo v smeri, da do te združitve pride. Omogočajo nam izkušnje, ki nam pomagajo spoznati svoj namen bivanja na zemlji. Te izkušnje se včasih zdijo zelo ´krute´. Vendar so krute samo zaradi tega, ker ne razumemo vseh okoliščin, nimamo dobrega razgleda; s parterja se pač ne vidi vse. ;) In ker naša povezava z višjim jazom ni dovolj zavestna; pri večini ljudi je podzavestna v obliki delovanja po intuiciji, po ´posluhu´

 

ZAVESTNO POVEZATI SE S SAMIM SEBOJ

Tako kot za vsako drugo stvar je tudi pri povezovanju z višjim jazom potrebna osebna izkušnja. Ko smo sposobni poglobljene meditacije in pri tem biti v popolnoma budnem stanju ostrine, tišine in namere, se naučimo prepoznati glas, ki nas v bistvu neprestano usmerja in daje napotke, le da smo ga mi potisnili globoko vase. Zato se zdi, da je tako neznaten in tih. Več energije ko imamo, oziroma več izkušenj z raziskovanjem lastnih globin, prej se nam višji jaz ´prikaže´. Seveda je potrebna tudi določena mera zunanjega vodstva, nekoga, ki te usmerja in pokaže določene tehnike, kako razločiti glas višjega jaza od bučnega ega.

Na kak način se višji jaz komu predstavi, je popolnoma osebna stvar posameznika. Višji jaz lahko zavzame človeško obliko in se nam prikaže v določeni podobi, ki ji zaupamo, lahko je to samo neki poseben glas, ki ga takoj razločimo, ali pa energija, ki jo v trenutku prepoznamo, stanje, ki je drugačno od povprečnega ...

Z višjim jazom se lahko pogovarjamo o čemer koli. Tudi o tem, katera barva hlač nam najbolje pristaja. ;) On – ki mimogrede nima spola, nam pa je lažje, če imamo to opredelitev – ni avtoriteta, ki bi se je morali bati in ji namenjati samo ´pametna´ vprašanja in teme. Dokler se ga bojimo, tudi jaz sem se ga, je to zgolj zaradi vzorca ´strah pred avtoriteto´ (in še katerega drugega, seveda).

Jaz svoj višji jaz prepoznam po energiji glasu, ki so v bistvu moje misli. Ko sem res pri sebi, takrat vem, da je moj ego stopil na stran in da skozi mene govori višji jaz. Seveda se velikokrat zgodi, da zaradi vseh filtrov ne slišim vsega, kar mi govori, včasih kaj preslišim ali pa ga enostavno nočem poslušati.

Pogovor z višjim jazom nas pomirja, notranje uravnoveša in polni. To pa zato, ker se v tem procesu vzpostavitve povezave odpremo energiji višjih nivojev, ki nosi frekvenco čiste svetlobe, Resnice. Resnica pa vedno pomirja, saj je v tem primeru podana na najbolj čist način, neosebno, ljubeče, in nas usmerja v delovanje, kako rešit svoje težave. 3D-omejitve kar naenkrat zbledijo, mi pa sedaj dihamo v morju zavesti, kjer lahko na svoje težave pogledamo z vidika, ki prinaša rešitve.

 

INTERVJU Z VIŠJIM JAZOM

Na eni izmed delavnic leta nazaj smo se povezovali s svojimi višjimi jazi. Zahtevali smo, da nam pove svoje ime, in se učili ga začutiti in slišati. Ni nujno, da vsak takoj izve njegovo ime. Pomembneje od tega je, da se ga naučimo čutiti, zaznati njegovo prisotnost. Ko smo sposobni nadzorovati svoje misli, lahko kmalu prepoznamo njegovo energijo. Navadno nam govori prek naših misli. To so čiste misli, jasnost, mir, ljubezen. Višji jaz nikoli ne grozi, nikoli nas ne straši ali žuga. Njegova energija je največja milost, ljubezen, sprejemanje, potrpežljivost, kot si jo lahko zamislimo. Tudi strogost in resnost, a zelo ljubeča.

Včasih je višji jaz zelo zgovoren, spet drugič je tiho, pove malo. Vse z razlogom. Bodisi ker se moramo umiriti in narediti tisto, kar nam je že povedal in mi to vemo, bodisi ker nismo pripravljeni poslušati.

Nekoč sem se z njim pogovarjala samo v meditaciji, sedaj pa si najin pogovor zapisujem: vprašanja in odgovore. Konkreten primer: muči me kar nekaj, pa ne vem, kaj bi sama s seboj, polno je enih občutkov in misli, napetosti, nemira. Ali najprej naredim kakšno energijsko tehniko, da razpršim napetosti, ali pa sedem za računalnik in se najprej pogovorim z njim, kaj se dogaja, in nato v skladu z navodili, ki jih dobim, nadaljujem s tehnikami, meditacijo, če je to še potrebno, ali z drugimi aktivnostmi.

Med najinim pogovorom se navadno popolnoma umirim, vse se postavi na svoje mesto, zbalansira. In tako sedaj dostikrat rešujem svoja ´čudna´ stanja. Že s tem, ko se HOČEM pogovarjati z višjim jazom, sprožim NAMERO za razrešitev določenih stanj, občutkov. Sprašujem pa tako dolgo, dokler mi ni vse jasno. Velikokrat je dovolj že sam pogovor, ki je v bistvu vzpostavitev energijskega kanala, da se energije v trenutku zamenjajo.

Seveda je trajalo, da sem prišla na ta nivo sproščenega pogovora. Na začetku je ta potekal tako, da sem z muko in strahom komaj izustila eno samo vprašanje – da ne omenjam vseh predhodnih procedur (beri: uporov!), da sem se sploh pripravila do tega, da kaj vprašam. Odgovora pa nato tako ali tako nisem hotela slišati, kar je bilo videti tako, da je moj um na polno začel brbrati v smislu: saj vem … saj vem … saj vem … moram to in to … ja, to je to, pa kaj zdaj … aha … In ko sem v tem svojem umskem monologu za trenutek dovolila energiji višjega jaza, da je prišla do mene, sem se odgovora prestrašila, se takoj zaprla, padla v krč, strah. V resnici nisem hotela slišati – ničesar, vsaj ne do konca, ker me je bilo preveč strah, kaj vse bom slišala – strah pred ´božjo sodbo´, ali nekaj takega, da bom kaznovana. Pristop in vzorec ´grešnica´ ;) Tako sem si tisti drobec sporočila, ki sem ga vendarle spustila do sebe, pogosto napačno interpretirala – z umom, s svojim nižjim jazom, namesto z zavestjo.

A vaja dela mojstra, če mojster dela vajo. In jaz sem jo. Več vaj. Vsak dan. Dokler nisem toliko dvignila nivo svoje energije in prečistila energijski kanal, da je povezava z višjim jazom postala že nuja – ker, ja koga drugega pa boš vprašal za nasvet kot pa samega sebe, tistega, ki te najbolj pozna. No, meni so pri tem pomagale tudi zunanje okoliščine: enostavno mi je v procesu energijskega osamosvajanja zmanjkalo drugih alternativ, kam po energijo, nasvet, kam po rešitev – VASE!

Vse to je trening, nič se ne zgodi kar samo od sebe in čez noč. Stik z višjim jazom moramo negovati vsak trenutek, ne samo takrat, ko nam gre slabo, ko smo v stiski, temveč tudi takrat, ko se počutimo dobro, pri močeh. Ker smo življenja živeli ´odrezani´ od njega, se moramo sedaj znova priučiti biti povezani z njim. Vsak trenutek.

Povezava z višjim jazom je in bo nujna v času, ki je tu in pred nami, ker se bo samo na ta način dalo ´preživeti´ vse energijske turbulence. Ne bo več pomagalo iskanje odgovorov pri drugih, zanašanje na druge, temveč samo ti in tvoj višji jaz, notranje vodstvo in navodila, ki jih bo vsak prejel zase. Samo prek te povezave bomo lahko ostali v telesu, se soočali, da nas ne bo odpihnilo. In nič drugega te ne bo pomirilo in zadovoljilo ter zaščitilo kot edino močno partnerstvo s samim seboj. Ne več samo podzavestno, temveč zavestno!

 

Marjana Florjan

Nadaljuj branje
Ogledi: 241

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Na Zemlji običajno vsi odnosi temeljijo na liku vladarja in liku podložnika, torej eden vlada drugi se mu podreja. To velja za vsa področja družbe in tako imamo vsi v sebi kodo vladarja in kodo podložnika. Ko nam je nekdo navidezno nadrejen, kar je v resnici vcepljeno umetno, se nam vklopi koda podložnika, ko pa se mi počutimo, da smo v vodilni vlogi, smo celi v kodi vladarja in terjamo od drugih, da se nam podrejajo.

Koda vladarja je pradavna vcepitev – eden vlada, drugi se mu podreja. "Vladarju se ne ugovarja in vsi izvršujejo njegove ukaze." Koda vladarja je povezana z vzvišenostjo ali napuhom, da je on večvreden kot drugi ljudje, kar v krščanstvu velja tudi za enega od smrtnih grehov. Vodilni s svojo vzvišenostjo naredi okoli sebe energijski zid, da ne more nihče do njega, tako se navidezno zaščiti pred soljudmi in lastnimi občutki. Ta energijski zid je trdnjava, v kateri je zaprt vladar. Je njegovo lažno varovalo, da bi odprl srce, v smislu videti in sprejeti sočloveka, izraziti sočutje, ozreti se na potrebe drugih, ne samo gledati nase … In ko se vladar tako ogradi od ljudi, postane diktator, tiran ... Vladar je seveda tiran najprej do samega sebe, nato še do drugih. Izrazita potreba po vladanju množicam pomeni veliko izgubo samega sebe; v resnici je zelo oddaljen od sebe in od svojega bistva, svojega višjega jaza.

Koda vladanja pa je skrita v povsem "navadnem" delovodji v nekem podjetju in naprej v direktorju, predsedniku ... Ta igra traja že dolga tisočletja in se v tem času končno zaključuje. Ljudje imajo tega resnično dovolj.

V resnici je vladar zelo prestrašen človek, počuti se ogroženega, in z navidezno lažno močjo vzbuja teror, a je v resnici poln bolečine in lastnega nesprejemanja samega sebe. V njem kriči srčna bolečina, ker je tako odrezan od sebe, soljudi, sveta, univerzuma. Vladarstvo je totalna izolacija in skrivanje. Z ustrahovanjem skrivajo svoja nečedna delovanja in svoj lastno nemoč.

Podložniki ali podrejeni, kar je tudi umetno vcepljeno, pa pomagajo to stanje vzdrževati s svojim strahom in neizražanjem samega sebe. Ker zaradi strahu podrejeni nikoli ne ugovarja vodilnemu ali se ne poskuša pogovoriti, ostanejo stvari take, kot so. V podrejenih tako tli upor, zamera, bes. Res je, da je bil v preteklosti vsak, ki si je drznil ugovarjati vladarju, takoj kaznovan s smrtjo, s sekanjem udov ... V današnjem času je ta strah podzavestno še zmeraj prisoten, da malokdo komu upa kaj reči, sploh pa vodilnim. Današnji način kaznovanja za "neposlušnost” jeustrahovanje z izgubo službe, zato podrejeni marsikaj pretrpijo samo za voljo ohranitve delovnega mesta.

Tako vodilna kot podložniška igra temeljita na pomanjkanju lastne vrednosti, oboje je ubogi jaz, s tem da je pri vodilnem izražena kot navidezna samozavest, pri podložnih pa kot krivda, strah in vdanost v usodo, ki jo krojijo vladajoči. Bolj ko kažejo podrejeni vodilnim svoje bedno stanje, večji pritisk le-ti izvajajo na podrejene z različnimi sankcijami. Podrejeni vladajočim kažejo ogledalo lastnega uboštva, ker pa ga vodilni ne sprejemajo, ga hočejo na silo izkoreniniti. Po drugi strani pa tudi vodilni podložnim kažejo njihovo ogledalo, ki ga slednji prav tako nočejo sprejeti. Situacija obe strani potem privede do medsebojnega spopada. Na tak način so se nekoč začele revolucije, v današnjem času pa demonstracije in protesti.

Posledice vladarske kode se odražajo na posameznikovem energijskem polju, kar privede tudi do različnih bolezni. Vladarjev um postane zelo krut in ozkogleden, z njim zatira čustva, da se ne izrazijo. Mi pa dobro vemo, da ko zatremo čustva, vse "zamrzne". Tak način življenja posameznika privede do razcepljenosti čustev in mentala: vodilni postaja vse bolj "preračunljiv um", hladen v čustvih in ni povezan s svojo energijo, ki so čustva. Logična posledica je pomanjkanje energije, ki jo vodilni nato krade z manipulacijo podrejenim.

Iz vsakdanjega življenja poznam primere, ko so bili moški pa tudi ženske izraziti "vladarji", torej z močno izraženo kodo vladarja in so izvajali totalni teror in nadzor nad bližnjimi. Pa niso bili predsedniki, temveč čisto običajni ljudje, in jih je zaradi tega na stara leta prizadela demenca – izguba spomina. To se je zgodilo zato, ker so tako zatirali samega sebe in svoja lastna čustva, bili so konstantno v umu, da so prišle sile ravnovesja v obliki bolezni – demence in so naredile izklop "prenapetega omrežja". Kasneje, ko sem jih videl, so bili v stanju, ko se niso spomnili niti tega, kako jim je ime, in so bili popolnoma odvisni od drugih kot mali otroci. Posledice takega načina življenja pa se lahko izrazijo tudi kot vrtoglavica, izguba ravnotežja in orientacije. To je normalna reakcija; lastno telo in energija se je uprla in naredila svoje – vzpostavila je ravnovesje.

Za vladarsko kodo so od nekdaj vedeli, da je velik problem posameznika, zaradi tega so nekoč v duhovnih šolah tako imenovanih misterijih imeli določen pogoj za posamaznike, ki se je prišel učit duhovnega znanja. Ta pogoj je bil, da je bil posameznik toliko očiščen, da je še posedoval lahkotnost otrok. S tem pogojem so se zaščitili pred zlorabo znanja, ker so vedeli, da otroška lahkotnost ne prenaša vladarske kode in nasploh bednih programov. Znanje so podelili smo tistemu, ki je ustrezal temu pogoju. Otroška lahkotnost je energija kreativnosti in sreče.   

Da se očistimo vladarsko-podložniške kode, je potrebno najprej ozavestiti to dvojno igro. Obe strani. Šele potem se lahko lotimo čiščenja, če želimo. Namreč ljudje smo zanimiva bitja, saj se tako radi oklepamo svoje vloge, pa čeprav vemo, da je bedna. Zato je potrebno kodo očistiti na nivoju DNK-zapisa. Pri tem pridejo v poštev starodavne veščine samozdravljenja, vijolični plamen, meditacija ... Ozdravljeni kode postanemo takrat, ko postanemo lahki kot otroci, kar pa je mojstrstvo.

 

 

Jernej Deželak

Nadaljuj branje
Ogledi: 282

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Danes nam um pogosto služi za prekomerno razmišljanje in premlevanje, vanj so ujete skrbi in dvomi, ki v nas stopnjujejo občutek napetosti ter ujetosti v dani situaciji. Če uma ne sproščamo, postanejo napetosti in zaskrbljenost stalnica v našem življenju in delovanju. Kadar želimo um uporabiti sebi v prid, se lahko soočamo sami s seboj, v miru in tišini ter se prepustimo toku misli. V tem procesu pa se zavedamo tudi svojih občutkov in reakcij.

 

Um in občutke lahko povezujemo z izvajanjem različnih tehnik: 

 

1. Razprševanje energije okrog glave

Začetni položaj: stojimo s stopali v širini bokov, levo roko damo pred čelo, desno pa za glavo v višini čela. Dlani sta obrnjeni proti glavi, prsti so napeti (kot bi nekaj držali, npr. obroč). 

b2ap3_thumbnail_1razprsevanje-energije-okrog-glave_1.JPG 

Vdihnemo, nato izdihnemo in hkrati s sunkovitim gibom  obeh rok, potegnemo roki narazen (kot bi ta obroč raztrgali).

b2ap3_thumbnail_1razprsevanje-energije-okrog-glave_2.JPG

Pri vdihu roki zamenjamo in vrnemo v začetni položaj; zdaj je desna roka pred čelom in leva za glavo. Nekaj časa ponavljamo gibe. Delamo z močjo.

 

2.Sproščanje napetosti glave

Začetni položaj: stojimo s stopali v širini bokov, dlani stisnemo v pesti, levo položimo pred čelo, desno pa za glavo v višini čela. Z izdihi enajstkrat sunkovito zamenjamo roki (desna gre pred čelo in leva za glavo itd.). 

b2ap3_thumbnail_2Sproscanje-napetosti-glave_1.JPG b2ap3_thumbnail_2Sproscanje-napetosti-glave_2.JPG

Vdihnemo, zadržimo dih, močno stisnemo pesti in mišice celega telesa, zamižimo in zadržimo nekaj trenutkov (kolikor dolgo lahko).

b2ap3_thumbnail_2Sproscanje-napetosti-glave_3.JPG

Nato izdihnemo, stegnemo roki nad glavo, odpremo pesti in sprostimo napetosti v zrak. Celo telo se sprosti. Zamenjamo roki v začetnem položaju in tehniko ponovimo.

b2ap3_thumbnail_2Sproscanje-napetosti-glave_4.JPG

 

 

3. Povezovanje uma in občutkov

Začetni položaj: stojimo v širini bokov, dlani obrnemo drugo proti drugi v višini pleksusa, desna je nad levo. 

b2ap3_thumbnail_6povezovanje-uma-in-obutkov_1.JPG

Z vdihom razširimo roki, desno do glave in levo do bokov. Z izdihom spet položimo desno dlan na levo pred pleksusom. In nekaj časa ponavljamo.

b2ap3_thumbnail_6povezovanje-uma-in-obutkov_2.JPG

 

 

4. Meditacija

Vzamemo si čas zase in se ozremo v sebe, v  svoj notranji svet: kaj se v nas dogaja, kaj nas bega, kaj nam povzroča stres, kaj nas resnično zadovoljuje in polni.

Usedemo se v miren kot, lahko na tla ali na stol s stopali na tleh in zapremo oči. Desno roko položimo na čelo (področje uma), levo pa na spolno čakro (nekaj centimetrov pod popkom – področje občutkov). Umirjeno in s pozornostjo dihamo ter s tem povezujemo um in občutke. Ob tem se zavedamo, kaj čutimo in kaj mislimo. Če se pojavijo napetosti ali neprijetni občutki, jih z močnejšimi izdihi sprostimo. Meditiramo toliko časa, kot nam ustreza. Na koncu se uležemo in sprostimo telo za nekaj minut.

b2ap3_thumbnail_7Meditacija_1.JPG

 

 

Nekatere tehnike si lahko ogledate tudi TUKAJ

 

Klara Dev in Erika Žlogar

 

 

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 338