Nastavitve piškotkov

BLOGI

Zadnji blogi

Jernej je učitelj energijskih tehnik in se petnajst let ukvarja z raziskovanjem svojih sposobnosti. V Celju izvaja delavnice energijskih in dihalnih tehnik za razvoj zavesti, po izobrazbi je elektrotehnik, ljubiteljsko pa se ukvarja z oblikovanjem izdelkov iz lesa. Pogovarjala sva se o življenjsko pomembnih rečeh, o politiki, revoluciji, o sistemu, v katerem živimo, o duhovnih modrostih in notranji tišini. O tem, kako živeti v miru s samim seboj in s svetom okoli sebe.  

Jernej, kaj ti je v življenju najbolj pomembno?

To, da presežem vse lastne omejitve ter prebudim speče energijske potenciale in sposobnosti, kar pomeni, da dosežem totalno koncentracijo in ostrino uma, povezavo z duhom. Vem, kako bi moralo biti, in vsak dan se trudim doseči to stanje. To zame pomeni, de ne dovolim, da me vodijo sile lenobe, pasivnosti, ampak da sem buden, v volji, nameri in ostrini. Vsak dan je bitka. Vsak dan se je treba ponovno naravnati na to, ker lahko že naslednji dan pozabiš. Kar naprej se je treba opominjati, truditi, nič ne pride samodejno.

Kaj ti predstavlja sistem, družba, v kateri živiš, družbeni dogovori, pravila?

Preden sem začel delati na sebi in tudi še leta kasneje, sem bil kar naprej v jezi na sistem, zakaj je tega treba. Čutil sem jezo na vsako ureditev, od gospodarstva, bančništva, upravljanja države, politike, res čisto na vse … V resnici mi čisto nič ni ustrezalo. Paradoks pa je, da hkrati vsak ta sistem nosi v sebi, in najtežje je pogledati vase in to videti. Tudi sam sem imel s tem težave, zadnja leta pa si to lažje priznam, čutim in tudi vse bolj vem, kje v meni se skrivajo bančnik, politik, religijski vodja in gospodar vojne. Gre samo za notranja stanja energij, ki se manifestirajo navzven. Ljudje imajo podobna stanja v sebi, podobne vzorce o tem in potem je takšna realnost, kot je. Poanta pa je, da ta sistem v sebi transformiraš, energijo preobraziš …

Ali smo na te energije tako navajeni, da jih v sebi sploh ne zaznamo?

Gre za to, da nam te energije dajejo lažen občutek, da smo živi. Marsikdo v svojem pohlepu razmišlja, da kakšen pa bi bil svet brez vojne: najprej moraš sprožiti vojno, da lahko potem nekaj prodaš in da potem tam, ko je vse zrušeno, investiraš in prodajaš, nekaj zgradiš. Nato tak človek misli, da je mali ´bogec´ v svojem malem svetu pohlepnih ambicij. Te programe v sebi kolektivno nosi velik del človeštva, ki sploh ne pomisli na to, da bi svet lahko obstajal tudi brez vojne in pohlepa. Če tega ne moreš izživeti, to ne pomeni, da tega v tebi ni. V resnici smo si zelo podobni, imamo podobne misli in vzgibe. V resnici tudi moja jeza na sistem, sedaj to vem, ni bila toliko iz nekih človekoljubnih namenov, ampak iz tega, zakaj jaz nimam, on pa ima, torej iz pohlepa.

Torej duhovnost ni človekoljubna?

Duhovna pot te privede do šokantnih spoznanj, če greš res v svoje globine. Duhovni ego te tako ´farba´, da misliš, da si duhoven že, če samo malo razmišljaš o duhovnosti. Leta in leta sem tlačil resnične notranje vzgibe, kot je bila na primer energija surovega pohlepa. Samo domišljal sem si, da sem to razrešil. Ok, mentalno že … Pohlep se namreč ne navezuje samo na slo po denarju, poslu, znanju, ampak na pohlep po čemer koli, samo da uveljaviš svojo moč, svoj prav, da si prvi, naj… To je pohlep.

Ali imaš sebe za upornika proti sistemu?

Ni dobro biti ne upornik in ne pristaš oziroma ovca. Tretja točka je pot zavesti, da sprejmeš svet takšen, kakršen je. In če imaš ti svoje notranje vrednote, po katerih živiš, ti tudi sistem ne more narediti ne dobrega ne slabega. Ostajaš nevtralen, ne vpletaš se v noben spor, v nobene ideologije, ne v nasilje, ne stopaš ne na levo, ne na desno, ampak vztrajaš v tretji točki, ki je pot zavesti, pot duhovnega napredka. Če bi spoštovali svoje notranje duhovne vrednote, kot so ljubezen, sodelovanje, spoštovanje, potem takega sistema, kot je obstajal skozi celo zgodovino in obstaja še danes, ne bi bilo.

Kot nas uči zgodovina, se je uporništvo običajno kaznovalo. V redu, je bila revolucija, ampak revolucije niso ničesar spremenile, če že, je bila sprememba trenutna, ampak potem se je sistem nadomestil samo z drugo obliko. Globalno pa se ni nič spremenilo. Poleg tega si upornik – revolucionar ravno tako umaže roke. V bistvu je v obsodbi in hkrati ponovi isto: obsodi, ubije in potem sam postane diktator. Vsi sistemi revolucije so se izrodili – zrušili so obstoječe sisteme in jih zamenjali z drugimi. Nič se ni spremenilo, ker ni bilo notranje revolucije, revolucije v vsakem posamezniku, ni bilo notranje spremembe. Ne moreš na silo, z orožjem, s prelivanjem krvi spremeniti in razrešiti zunanjih problemov. Vsi ti zunanji problemi so odraz notranjih konfliktov, konfliktov v nas, konflikta s samim seboj.

Na kakšen način lahko presežeš ta konflikt znotraj sebe?

Da presežeš ta konflikt znotraj sebe, se ga moraš najprej zavedati in priti do točke, ko ti je dovolj vseh ideologij in načinov izkoriščanja, pohlepa, zunanje norosti, ko se nekako zaveš, da to ne vodi v pravo smer in da si ti sam odgovoren za svoje življenje. Nato poiščeš svojo pot, da izstopiš iz kroga zamer in medsebojnega obračunavanja, in začneš slediti tistemu pravemu, tihemu glasu v sebi, ki te usmerja v pravem delovanju. V Stari zavezi je 10 božjih zapovedi, ki lepo govorijo o tem. Če bi se ljudje tega držali in razumeli njihov pomen, ne bi bilo gorja in tudi ne bi nastal sistem izkoriščanja, politike, vojne – to kar imamo sedaj, temveč bi bilo možno sodelovanje. Samo deset zapovedi je, ne milijon zakonov in predpisov.

Ali je pomembno, kako živimo, kako se obnašamo, delujemo v odnosih?

Najpomembnejša stvar je točno to, kako živimo. Če nimamo smisla življenja, živimo brezciljno v kaosu zgoraj naštetih stanj, energija gre v tri dni in potem umremo. Duhovna pot, energijske veščine, meditacija in da najdeš svojo srčno vizijo, poslanstvo, ki te osrečuje – jaz druge rešitve ne vidim. Da ugotoviš, kaj lahko narediš zase, za svet, za druge, da vsi dvignemo zavest na višjo raven, kjer ni kaosa in ni strahu. Skozi stoletja so na zemljo prihajali posamezniki, da so nas opominjali, da obstaja še kaj drugega poleg običajne človeške bede in trpljenja. Ti mojstri so navdihnili množice za spremembe in z vzgledom učili, da je možno drugače, da je možno biti v srcu, da je možno biti izven tega izkoriščanja.

 

 

Z Jernejem se je pogovarjala Karmen Merlov.

Nadaljuj branje
Ogledi: 90

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Kakšni ste zvečer, ko ležete v posteljo? Ste se kdaj počutili kot ravnokar sestreljeno mesto, na katerega so cel dan padale bombe, vozili tanki, vojaške enote pa so se streljale brez konca in kraja? Čeprav se za oko ne vidi kaj dosti, je energijsko človek vsak dan na udaru in doživlja praktično 2. svetovno v živo. Še najhuje pri tem je to, da navzven izgleda vse normalno, a zvečer ko se uležeš, pa ti v glavi zvoni, opravki se kar kopičijo, ti pa še v miru ne moreš na wc, ne da bi prej pogledal, če je kaj novega na »fejsbuku«.

Kar naenkrat je vse pomembno, vsak želi svoj košček pogače in že si v precepu kateri stvari boš dal svojo pozornost najprej. Na tak način se močno izčrpavamo, energijo imamo razpršeno vsepovsod in počasi postajamo zombiji, ki zvečer komaj še kaj postorijo. Prav zato pa je treba biti zavesten, spoznati vse te energije v nas in okoli nas, zato da lahko v miru naredimo tisto, kar je res pomembno in se ob tem ne izčrpamo do nezavesti.

Da bomo lažje razumeli kako vse skupaj deluje, bom predstavila štiri glavna telesa, ki jih ima človek. To so fizično, čustveno, mentalno in energijsko. Tako kot skrbimo za čistočo fizičnega telesa, je potrebno čistiti tudi ostala tri. Naj razložim podrobneje vsakega izmed njih.

ENERGIJSKO TELO

Energija je osnova vsakega bitja. Ko se rodimo imamo na voljo 100% energije, ki pa se z leti zmanjšuje. Bolj kot smo v skrbeh, nepovezani s seboj, v jezi, žalosti, depresiji, negativnih mislih o sebi in drugih, zavisti, ljubosumju,... bolj odteka naša energija iz naših čakre. Čakre pa so tiste, ki oskrbujejo celotno fizično telo s hrano oz. energijo, da lahko naši organi dobro delajo, mi pa smo lažje kos vsakodnevnim opravkom. Ker nas od majhnega niso naučili kako upravljati s svojo energijo, jo nevede izgubljamo, potem pa iščemo vrsto nadomestkov, da bi si jo pridobili nazaj. Resnica je ta, da si svojo energijo lahko povrnemo v celoti in sicer s pomočjo znanja, ki obstaja že tisočletja in je danes na voljo vsem, ki si želijo spoznati delovanje energij znotraj in zunaj nas. To je znanje o starodavnih energijskih veščinah kot so joga, taj či, magične kretnje, kung fu, či gong, rekapitulacija, ipd.

FIZIČNO TELO

Na zemlji smo inkarnirani v fizična telesa, katera služijo kot dom za našo dušo. Da bi le-ta ostala v dobri kondiciji, nepoškodovana, zdrava in vitalna, moramo zanje skrbeti na večih nivojih. V osnovi skrbimo za svojo higieno in čistost, nadalje je pomembno kakšno hrana in pijačo uživamo in nenazadnje je potrebno tudi  gibanje, ki je kot olje, ki skrbi, da motor dobro teče. Gibanje v povezavi z zavestnim dihanjem deluje na nas poživljujoče, energija steče po sklepih in skozi organe ter oskrbuje naše celice s čistim gorivom. Ko razgibavamo telo, se iz njega sprostijo napetosti, postanemo prožnejši in gibčni, okrepi se naš imunski sistem in zato smo bolj zdravi, sijoči in zadovoljni.  

ČUSTVENO TELO

Ljudje radi skrijemo svoja prava čustva, saj se bojimo razočaranj, nesprejemanja in napak. Kolikokrat se zalotimo, da nismo povedali resnice ker bi preveč bolela? Vse kar potlačimo in ne predelamo sproti, se useda na neko točko, ki se zaradi ponavljanja istih načinov delovanja, zgošča. Iz tega potem nastane fizična blokada oz. bolezen.  Včasih je en pomemben dogodek dovolj, da zaradi tega celo življenje trpimo in bežimo pred njim. Ker se bojimo soočiti z občutki, se potem maskiramo in najdemo druge stvari, da pozabimo nanje. Ampak rana ni zaceljena in boli, dokler je ne bomo pozdravili.

MENTALNO TELO

In že smo pri našem mentalu, ki kot neukročena trmoglavka brni in ne preneha. Naučiti se je potrebno ukrotiti svoj um ter misliti zavedno. Dnevno namreč proizvedemo okoli 10.000 misli, ki pa so po večini neuporabne, saj našo pozornost usmerjajo ven iz sebe in na nepomembne stvari. Zato pozorno spremljajte vaše misli, tiste, ki vas podpirajo ohranjajte, ostale pa enostavno »preslišite« in jim ne dajajte nikakršne pozornosti.

V SODELOVANJU Z VSEMI ŠTIRIMI

In kako  delovanje vseh štirih izgleda v praksi? Na primer, ko smo žalostni (čustveno telo) avtomatsko pade naš nivo energije (energijsko telo), sledijo slabe misli o sebi (mentalno telo) in nenazadnje se kmalu počutimo težki in majhni (fizično telo). Drugič smo brez energije, fizično telo nima pogona in se počuti slabo, misli se temu prilagodijo in že je svet črn, čustveno telo pa kriči po odrešitvi. Lahko pa, da nas nekdo fizično udari, čustva odreagirajo in fizično ali verbalno napademo nazaj, izgubimo svojo energijo, ker odziv ni bil pravi in spet končamo pri slabem počutju.

Vsekakor imamo za takšna stanja rešitev in to je da bolj zavestno opazujemo te procese v sebi in odkrijemo kaj v nas povzroča ta stanja. Potrebno je iti v ozadje naše drame in sčistiti ovire. Naj že sedaj povem, da to ne bo šlo čez noč, saj je naš program zelo zapacan. Bodite potrpežljivi s seboj in vedite, da gre vse po korakih. Z močno voljo in neutrudnim iskanjem rešitev, boste naredili zase, največ, kar le lahko.

 

Leticija Fortin

Nadaljuj branje
Ogledi: 55

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

V zahodnih šolah hirudoterapije in tudi v večini ruskih šol se o zvoku pijavke ne govori ter se nanj praktično ne polaga pozornosti. Na žalost se večina hirudoterapevtov niti ne zaveda, da pijavke oddajajo ultrazvok.

Ultrazvok je vibracija, višja od človekovega slišnega polja, ki se konča nekje pri meji 20 kHz. Pijavka pa oddaja frekvenco v razponu 25-250 kHz. Najbolj izrazita je okrog 200 kHz, kar je frekvenca, ki izredno blagodejno vpliva na obnavljanje tkiv.

Prva funkcija pijavkinega zvoka oziroma ultrazvoka je ta, da penetrira 120 substanc iz pijavkine sline v globlja tkiva. Če tega ne bi bilo, bi te substance ostale na površju in pijavka bi jih popila sama. Po ugrizu namreč pijavka najprej skenira naše telo in potem vsakemu posamezniku vbrizga različno razmerje 120-ih zdravilnih substanc. Šele, ko se ta proces zaključi in so snovi penetrirane v globlja tkiva, začne pijavka s pitjem krvi.

Druga funkcija ultrazvoka je pomembna pri čiščenju tkiv. Naše telo je sestavljeno v 70-ih % iz vode (možgani iz 90 %). Molekule so med seboj povezane in ko pijavka vibrira, celotno naše telo rezonira. Med celicami se nahaja prazen prostor ali matrica. V matrici se kopičijo različni strupi, katerih naše telo pri presnovi ni moglo izločiti ter tam načeloma ostanejo celo življenje. Pijavka močno stimulira limfni sistem in s tem pospeši čiščenje telesa. Z ultrazvokom pa povzroči vibracijo, ki izzove proces izločanja toksinov iz medceličnine. Sistemska metoda zdravljenja s pijavkami je edina znanstveno dokazana metoda, pri kateri je mogoče to medceličnino očistiti. Pri delu s pijavkami se opaža zanimiv fenomen. Pogosto na začetku zdravljenja pijavke po terapiji ne umirajo ali bruhajo krvi. To je znak, da kri pacienta ni zastrupljena. Vendar pa lahko šele po nekaj mesecih pijavke začnejo umirati. Na prvi pogled to ni logično, pijavke bi morale umirati takoj. Vendar je umiranje pijavk v kasnejših obdobjih znak, da so se iz teh globljih plasti začeli izločati strupi, ki pijavke ubijejo.

Pred dnevi je bil objavljen članek, da je tudi farmacevtska družba Pfizer prenehala z raziskovanjem zdravila za zdravljenje Alzheimerjeve demence. Kljub ogromnim vloženim sredstvom, v desetih letih niso odkrili učinkovitega načina, da bi to bolezen lahko zdravili. Raziskave se sedaj usmerjajo v zdravljenje Alzheimerjeve demence s pomočjo ultrazvoka. Možgani imajo namreč krvno-možgansko pregrado, ki jih varuje pred škodljivimi vplivi iz krvi, hkrati pa oskrbuje možgane s hranljivimi snovmi za normalno delovanje. Prav zaradi tega je krvno-možganska pregrada odločujoči dejavnik prehajanja zdravil v možgane. Ravno kombinacija ultrazvoka in najmanj treh substanc iz pijavkine sline, ki obnavljajo živčne celice vključno z motoričnimi nevroni pa omogoča, da lahko s pijavkami zdravimo Alzheimerjevo demenco, Parkinsonovo bolezen, cerebralno paralizo in multiplo sklerozo. Na najini spletni strani je možno videti video poteka zdravljenja cerebralne paralize pri ruskem dečku Vanji. https://www.youtube.com/watch?v=rZpG1d4MA7E&t=11s

Znanstveno še ni dokazan vpliv tega ultrazvoka na naš genetski zapis. Znani so samo rezultati, in sicer da je s pijavkami možno pozdraviti dedne bolezni. Bolj kot substance iz pijavkine sline, predvidevava, da gre tudi tukaj za delovanje frekvence na genetski zapis. Akademika A. I. Krashenyuk in G. N. Dulnev sta izmerila, da pijavke vzpostavljajo idealno razmerje reda in kaosa v telesu. Predstavljamo si lahko, da manj kot je motečih dejavnikov v telesu, bližje kot je telo idealnemu razmerju, do manj napak oziroma mutacij prihaja pri prepisovanju DNK. Po mnenju profesorja Krashenyuka (ta predmet še ni znanstveno raziskan), ultrazvok pijavk aktivira matične celice, ki igrajo ključno vlogo pri obnavljanju tkiv in popravljanju mutacij.

Dejstvo je, da je naše telo zdravo, ko je v ravnovesju. Vsako telo, vsak organ rezonira s svojo edinstveno frekvenco. Ko je interakcija teh frekvenc v balansu, se počutimo umirjene in smo v harmoniji sami s seboj in ostalimi. Ko smo izven ravnovesja, ima to lahko pomembne negativne posledice. Neuravnovešeno telo je nesposobno zadovoljiti normalen energijski pretok v sistemu. To ima lahko pomembne negativne fizične in psihološke posledice. Jeza, depresija, pomanjkanje koncentracije in različne bolezni so le nekaj primerov povezanih z neravnovesjem notranjih vibracij.

Ultrazvok, ki ga oddaja pijavka med terapijo potuje skozi tekočine in energetske kanale našega telesa. Poleg pospeševanja izločanja toksinov iz telesa, te vibracije pritisnejo na energetske in psihološke blokade, ki so nakopičene v našem sistemu. Ta definicija ne obstaja v medicinskih učbenikih. O ravnovesju lahko govorimo takrat, ko se le-to odraža na telesnem, energetskem in psihološkem nivoju. Čeprav se na pijavke gleda zviška, in sicer kot na nekaj predpotopnega, so v bistvu čudo stvarnika, saj vzpostavljajo ravnovesje na vseh treh nivojih.  

Nadaljuj branje
Ogledi: 131

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

KDO JE VIŠJI JAZ?

Višji jaz je najčistejši del nas samih, je tistih 90 odstotkov naše energije, ki se ni utelesila na zemlji, temveč je kot varovalo ostala na šesti dimenziji. To je nivo, s katerega višji jaz komunicira z nami in se povezuje na nivoju duš in duha, da nam pomaga pri dvigu zavesti in ponovni združitvi v enost z njim. V bistvu nismo nikoli bili odrezani od njega, on je vedno bil in bo z nami (intuicija), le zavestno se moramo odpreti tej mogočni energiji svetlobe, ki je tako prostrana, da je treba to povezavo vzpostavljati z vztrajnostjo, korak za korakom, da okrepimo zaupanje v svetlobo. Naš um – ego, nižji jaz, je namreč poln omejitev, kaj lahko dosežemo in česa ne. Svetloba pa nima teh omejitev. Mi smo se naučili živeti znotraj okvirjev materialnega sveta, kjer se počutimo varne, višji jaz pa nas vodi k brezmejnosti, v neznano. Tega pa se bojimo oziroma tega se boji naš nižji jaz, ki se ni kar tako, brez boja pripravljen odpovedati svojemu kraljestvu, položaju, ki ga je mukoma ustvaril.

Višji jaz je tisti, ki nas pozna do najmanjših podrobnosti. Pozna vse naše skrivnosti, vse naše želje, navade, razvade, vso našo zgodovino kot duše. Je hranilnik vseh naših spominov in izkušenj. In ker smo na prehodu v novo dobo, ko bomo priča združitvi z višjim jazom tu na tem zemeljskem nivoju, ti delujejo v smeri, da do te združitve pride. Omogočajo nam izkušnje, ki nam pomagajo spoznati svoj namen bivanja na zemlji. Te izkušnje se včasih zdijo zelo ´krute´. Vendar so krute samo zaradi tega, ker ne razumemo vseh okoliščin, nimamo dobrega razgleda; s parterja se pač ne vidi vse. ;) In ker naša povezava z višjim jazom ni dovolj zavestna; pri večini ljudi je podzavestna v obliki delovanja po intuiciji, po ´posluhu´

 

ZAVESTNO POVEZATI SE S SAMIM SEBOJ

Tako kot za vsako drugo stvar je tudi pri povezovanju z višjim jazom potrebna osebna izkušnja. Ko smo sposobni poglobljene meditacije in pri tem biti v popolnoma budnem stanju ostrine, tišine in namere, se naučimo prepoznati glas, ki nas v bistvu neprestano usmerja in daje napotke, le da smo ga mi potisnili globoko vase. Zato se zdi, da je tako neznaten in tih. Več energije ko imamo, oziroma več izkušenj z raziskovanjem lastnih globin, prej se nam višji jaz ´prikaže´. Seveda je potrebna tudi določena mera zunanjega vodstva, nekoga, ki te usmerja in pokaže določene tehnike, kako razločiti glas višjega jaza od bučnega ega.

Na kak način se višji jaz komu predstavi, je popolnoma osebna stvar posameznika. Višji jaz lahko zavzame človeško obliko in se nam prikaže v določeni podobi, ki ji zaupamo, lahko je to samo neki poseben glas, ki ga takoj razločimo, ali pa energija, ki jo v trenutku prepoznamo, stanje, ki je drugačno od povprečnega ...

Z višjim jazom se lahko pogovarjamo o čemer koli. Tudi o tem, katera barva hlač nam najbolje pristaja. ;) On – ki mimogrede nima spola, nam pa je lažje, če imamo to opredelitev – ni avtoriteta, ki bi se je morali bati in ji namenjati samo ´pametna´ vprašanja in teme. Dokler se ga bojimo, tudi jaz sem se ga, je to zgolj zaradi vzorca ´strah pred avtoriteto´ (in še katerega drugega, seveda).

Jaz svoj višji jaz prepoznam po energiji glasu, ki so v bistvu moje misli. Ko sem res pri sebi, takrat vem, da je moj ego stopil na stran in da skozi mene govori višji jaz. Seveda se velikokrat zgodi, da zaradi vseh filtrov ne slišim vsega, kar mi govori, včasih kaj preslišim ali pa ga enostavno nočem poslušati.

Pogovor z višjim jazom nas pomirja, notranje uravnoveša in polni. To pa zato, ker se v tem procesu vzpostavitve povezave odpremo energiji višjih nivojev, ki nosi frekvenco čiste svetlobe, Resnice. Resnica pa vedno pomirja, saj je v tem primeru podana na najbolj čist način, neosebno, ljubeče, in nas usmerja v delovanje, kako rešit svoje težave. 3D-omejitve kar naenkrat zbledijo, mi pa sedaj dihamo v morju zavesti, kjer lahko na svoje težave pogledamo z vidika, ki prinaša rešitve.

 

INTERVJU Z VIŠJIM JAZOM

Na eni izmed delavnic leta nazaj smo se povezovali s svojimi višjimi jazi. Zahtevali smo, da nam pove svoje ime, in se učili ga začutiti in slišati. Ni nujno, da vsak takoj izve njegovo ime. Pomembneje od tega je, da se ga naučimo čutiti, zaznati njegovo prisotnost. Ko smo sposobni nadzorovati svoje misli, lahko kmalu prepoznamo njegovo energijo. Navadno nam govori prek naših misli. To so čiste misli, jasnost, mir, ljubezen. Višji jaz nikoli ne grozi, nikoli nas ne straši ali žuga. Njegova energija je največja milost, ljubezen, sprejemanje, potrpežljivost, kot si jo lahko zamislimo. Tudi strogost in resnost, a zelo ljubeča.

Včasih je višji jaz zelo zgovoren, spet drugič je tiho, pove malo. Vse z razlogom. Bodisi ker se moramo umiriti in narediti tisto, kar nam je že povedal in mi to vemo, bodisi ker nismo pripravljeni poslušati.

Nekoč sem se z njim pogovarjala samo v meditaciji, sedaj pa si najin pogovor zapisujem: vprašanja in odgovore. Konkreten primer: muči me kar nekaj, pa ne vem, kaj bi sama s seboj, polno je enih občutkov in misli, napetosti, nemira. Ali najprej naredim kakšno energijsko tehniko, da razpršim napetosti, ali pa sedem za računalnik in se najprej pogovorim z njim, kaj se dogaja, in nato v skladu z navodili, ki jih dobim, nadaljujem s tehnikami, meditacijo, če je to še potrebno, ali z drugimi aktivnostmi.

Med najinim pogovorom se navadno popolnoma umirim, vse se postavi na svoje mesto, zbalansira. In tako sedaj dostikrat rešujem svoja ´čudna´ stanja. Že s tem, ko se HOČEM pogovarjati z višjim jazom, sprožim NAMERO za razrešitev določenih stanj, občutkov. Sprašujem pa tako dolgo, dokler mi ni vse jasno. Velikokrat je dovolj že sam pogovor, ki je v bistvu vzpostavitev energijskega kanala, da se energije v trenutku zamenjajo.

Seveda je trajalo, da sem prišla na ta nivo sproščenega pogovora. Na začetku je ta potekal tako, da sem z muko in strahom komaj izustila eno samo vprašanje – da ne omenjam vseh predhodnih procedur (beri: uporov!), da sem se sploh pripravila do tega, da kaj vprašam. Odgovora pa nato tako ali tako nisem hotela slišati, kar je bilo videti tako, da je moj um na polno začel brbrati v smislu: saj vem … saj vem … saj vem … moram to in to … ja, to je to, pa kaj zdaj … aha … In ko sem v tem svojem umskem monologu za trenutek dovolila energiji višjega jaza, da je prišla do mene, sem se odgovora prestrašila, se takoj zaprla, padla v krč, strah. V resnici nisem hotela slišati – ničesar, vsaj ne do konca, ker me je bilo preveč strah, kaj vse bom slišala – strah pred ´božjo sodbo´, ali nekaj takega, da bom kaznovana. Pristop in vzorec ´grešnica´ ;) Tako sem si tisti drobec sporočila, ki sem ga vendarle spustila do sebe, pogosto napačno interpretirala – z umom, s svojim nižjim jazom, namesto z zavestjo.

A vaja dela mojstra, če mojster dela vajo. In jaz sem jo. Več vaj. Vsak dan. Dokler nisem toliko dvignila nivo svoje energije in prečistila energijski kanal, da je povezava z višjim jazom postala že nuja – ker, ja koga drugega pa boš vprašal za nasvet kot pa samega sebe, tistega, ki te najbolj pozna. No, meni so pri tem pomagale tudi zunanje okoliščine: enostavno mi je v procesu energijskega osamosvajanja zmanjkalo drugih alternativ, kam po energijo, nasvet, kam po rešitev – VASE!

Vse to je trening, nič se ne zgodi kar samo od sebe in čez noč. Stik z višjim jazom moramo negovati vsak trenutek, ne samo takrat, ko nam gre slabo, ko smo v stiski, temveč tudi takrat, ko se počutimo dobro, pri močeh. Ker smo življenja živeli ´odrezani´ od njega, se moramo sedaj znova priučiti biti povezani z njim. Vsak trenutek.

Povezava z višjim jazom je in bo nujna v času, ki je tu in pred nami, ker se bo samo na ta način dalo ´preživeti´ vse energijske turbulence. Ne bo več pomagalo iskanje odgovorov pri drugih, zanašanje na druge, temveč samo ti in tvoj višji jaz, notranje vodstvo in navodila, ki jih bo vsak prejel zase. Samo prek te povezave bomo lahko ostali v telesu, se soočali, da nas ne bo odpihnilo. In nič drugega te ne bo pomirilo in zadovoljilo ter zaščitilo kot edino močno partnerstvo s samim seboj. Ne več samo podzavestno, temveč zavestno!

 

Marjana Florjan

Nadaljuj branje
Ogledi: 64

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Na Zemlji običajno vsi odnosi temeljijo na liku vladarja in liku podložnika, torej eden vlada drugi se mu podreja. To velja za vsa področja družbe in tako imamo vsi v sebi kodo vladarja in kodo podložnika. Ko nam je nekdo navidezno nadrejen, kar je v resnici vcepljeno umetno, se nam vklopi koda podložnika, ko pa se mi počutimo, da smo v vodilni vlogi, smo celi v kodi vladarja in terjamo od drugih, da se nam podrejajo.

Koda vladarja je pradavna vcepitev – eden vlada, drugi se mu podreja. "Vladarju se ne ugovarja in vsi izvršujejo njegove ukaze." Koda vladarja je povezana z vzvišenostjo ali napuhom, da je on večvreden kot drugi ljudje, kar v krščanstvu velja tudi za enega od smrtnih grehov. Vodilni s svojo vzvišenostjo naredi okoli sebe energijski zid, da ne more nihče do njega, tako se navidezno zaščiti pred soljudmi in lastnimi občutki. Ta energijski zid je trdnjava, v kateri je zaprt vladar. Je njegovo lažno varovalo, da bi odprl srce, v smislu videti in sprejeti sočloveka, izraziti sočutje, ozreti se na potrebe drugih, ne samo gledati nase … In ko se vladar tako ogradi od ljudi, postane diktator, tiran ... Vladar je seveda tiran najprej do samega sebe, nato še do drugih. Izrazita potreba po vladanju množicam pomeni veliko izgubo samega sebe; v resnici je zelo oddaljen od sebe in od svojega bistva, svojega višjega jaza.

Koda vladanja pa je skrita v povsem "navadnem" delovodji v nekem podjetju in naprej v direktorju, predsedniku ... Ta igra traja že dolga tisočletja in se v tem času končno zaključuje. Ljudje imajo tega resnično dovolj.

V resnici je vladar zelo prestrašen človek, počuti se ogroženega, in z navidezno lažno močjo vzbuja teror, a je v resnici poln bolečine in lastnega nesprejemanja samega sebe. V njem kriči srčna bolečina, ker je tako odrezan od sebe, soljudi, sveta, univerzuma. Vladarstvo je totalna izolacija in skrivanje. Z ustrahovanjem skrivajo svoja nečedna delovanja in svoj lastno nemoč.

Podložniki ali podrejeni, kar je tudi umetno vcepljeno, pa pomagajo to stanje vzdrževati s svojim strahom in neizražanjem samega sebe. Ker zaradi strahu podrejeni nikoli ne ugovarja vodilnemu ali se ne poskuša pogovoriti, ostanejo stvari take, kot so. V podrejenih tako tli upor, zamera, bes. Res je, da je bil v preteklosti vsak, ki si je drznil ugovarjati vladarju, takoj kaznovan s smrtjo, s sekanjem udov ... V današnjem času je ta strah podzavestno še zmeraj prisoten, da malokdo komu upa kaj reči, sploh pa vodilnim. Današnji način kaznovanja za "neposlušnost” jeustrahovanje z izgubo službe, zato podrejeni marsikaj pretrpijo samo za voljo ohranitve delovnega mesta.

Tako vodilna kot podložniška igra temeljita na pomanjkanju lastne vrednosti, oboje je ubogi jaz, s tem da je pri vodilnem izražena kot navidezna samozavest, pri podložnih pa kot krivda, strah in vdanost v usodo, ki jo krojijo vladajoči. Bolj ko kažejo podrejeni vodilnim svoje bedno stanje, večji pritisk le-ti izvajajo na podrejene z različnimi sankcijami. Podrejeni vladajočim kažejo ogledalo lastnega uboštva, ker pa ga vodilni ne sprejemajo, ga hočejo na silo izkoreniniti. Po drugi strani pa tudi vodilni podložnim kažejo njihovo ogledalo, ki ga slednji prav tako nočejo sprejeti. Situacija obe strani potem privede do medsebojnega spopada. Na tak način so se nekoč začele revolucije, v današnjem času pa demonstracije in protesti.

Posledice vladarske kode se odražajo na posameznikovem energijskem polju, kar privede tudi do različnih bolezni. Vladarjev um postane zelo krut in ozkogleden, z njim zatira čustva, da se ne izrazijo. Mi pa dobro vemo, da ko zatremo čustva, vse "zamrzne". Tak način življenja posameznika privede do razcepljenosti čustev in mentala: vodilni postaja vse bolj "preračunljiv um", hladen v čustvih in ni povezan s svojo energijo, ki so čustva. Logična posledica je pomanjkanje energije, ki jo vodilni nato krade z manipulacijo podrejenim.

Iz vsakdanjega življenja poznam primere, ko so bili moški pa tudi ženske izraziti "vladarji", torej z močno izraženo kodo vladarja in so izvajali totalni teror in nadzor nad bližnjimi. Pa niso bili predsedniki, temveč čisto običajni ljudje, in jih je zaradi tega na stara leta prizadela demenca – izguba spomina. To se je zgodilo zato, ker so tako zatirali samega sebe in svoja lastna čustva, bili so konstantno v umu, da so prišle sile ravnovesja v obliki bolezni – demence in so naredile izklop "prenapetega omrežja". Kasneje, ko sem jih videl, so bili v stanju, ko se niso spomnili niti tega, kako jim je ime, in so bili popolnoma odvisni od drugih kot mali otroci. Posledice takega načina življenja pa se lahko izrazijo tudi kot vrtoglavica, izguba ravnotežja in orientacije. To je normalna reakcija; lastno telo in energija se je uprla in naredila svoje – vzpostavila je ravnovesje.

Za vladarsko kodo so od nekdaj vedeli, da je velik problem posameznika, zaradi tega so nekoč v duhovnih šolah tako imenovanih misterijih imeli določen pogoj za posamaznike, ki se je prišel učit duhovnega znanja. Ta pogoj je bil, da je bil posameznik toliko očiščen, da je še posedoval lahkotnost otrok. S tem pogojem so se zaščitili pred zlorabo znanja, ker so vedeli, da otroška lahkotnost ne prenaša vladarske kode in nasploh bednih programov. Znanje so podelili smo tistemu, ki je ustrezal temu pogoju. Otroška lahkotnost je energija kreativnosti in sreče.   

Da se očistimo vladarsko-podložniške kode, je potrebno najprej ozavestiti to dvojno igro. Obe strani. Šele potem se lahko lotimo čiščenja, če želimo. Namreč ljudje smo zanimiva bitja, saj se tako radi oklepamo svoje vloge, pa čeprav vemo, da je bedna. Zato je potrebno kodo očistiti na nivoju DNK-zapisa. Pri tem pridejo v poštev starodavne veščine samozdravljenja, vijolični plamen, meditacija ... Ozdravljeni kode postanemo takrat, ko postanemo lahki kot otroci, kar pa je mojstrstvo.

 

 

Jernej Deželak

Nadaljuj branje
Ogledi: 82

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Danes nam um pogosto služi za prekomerno razmišljanje in premlevanje, vanj so ujete skrbi in dvomi, ki v nas stopnjujejo občutek napetosti ter ujetosti v dani situaciji. Če uma ne sproščamo, postanejo napetosti in zaskrbljenost stalnica v našem življenju in delovanju. Kadar želimo um uporabiti sebi v prid, se lahko soočamo sami s seboj, v miru in tišini ter se prepustimo toku misli. V tem procesu pa se zavedamo tudi svojih občutkov in reakcij.

 

Um in občutke lahko povezujemo z izvajanjem različnih tehnik: 

 

1. Razprševanje energije okrog glave

Začetni položaj: stojimo s stopali v širini bokov, levo roko damo pred čelo, desno pa za glavo v višini čela. Dlani sta obrnjeni proti glavi, prsti so napeti (kot bi nekaj držali, npr. obroč). 

b2ap3_thumbnail_1razprsevanje-energije-okrog-glave_1.JPG 

Vdihnemo, nato izdihnemo in hkrati s sunkovitim gibom  obeh rok, potegnemo roki narazen (kot bi ta obroč raztrgali).

b2ap3_thumbnail_1razprsevanje-energije-okrog-glave_2.JPG

Pri vdihu roki zamenjamo in vrnemo v začetni položaj; zdaj je desna roka pred čelom in leva za glavo. Nekaj časa ponavljamo gibe. Delamo z močjo.

 

2.Sproščanje napetosti glave

Začetni položaj: stojimo s stopali v širini bokov, dlani stisnemo v pesti, levo položimo pred čelo, desno pa za glavo v višini čela. Z izdihi enajstkrat sunkovito zamenjamo roki (desna gre pred čelo in leva za glavo itd.). 

b2ap3_thumbnail_2Sproscanje-napetosti-glave_1.JPG b2ap3_thumbnail_2Sproscanje-napetosti-glave_2.JPG

Vdihnemo, zadržimo dih, močno stisnemo pesti in mišice celega telesa, zamižimo in zadržimo nekaj trenutkov (kolikor dolgo lahko).

b2ap3_thumbnail_2Sproscanje-napetosti-glave_3.JPG

Nato izdihnemo, stegnemo roki nad glavo, odpremo pesti in sprostimo napetosti v zrak. Celo telo se sprosti. Zamenjamo roki v začetnem položaju in tehniko ponovimo.

b2ap3_thumbnail_2Sproscanje-napetosti-glave_4.JPG

 

 

3. Povezovanje uma in občutkov

Začetni položaj: stojimo v širini bokov, dlani obrnemo drugo proti drugi v višini pleksusa, desna je nad levo. 

b2ap3_thumbnail_6povezovanje-uma-in-obutkov_1.JPG

Z vdihom razširimo roki, desno do glave in levo do bokov. Z izdihom spet položimo desno dlan na levo pred pleksusom. In nekaj časa ponavljamo.

b2ap3_thumbnail_6povezovanje-uma-in-obutkov_2.JPG

 

 

4. Meditacija

Vzamemo si čas zase in se ozremo v sebe, v  svoj notranji svet: kaj se v nas dogaja, kaj nas bega, kaj nam povzroča stres, kaj nas resnično zadovoljuje in polni.

Usedemo se v miren kot, lahko na tla ali na stol s stopali na tleh in zapremo oči. Desno roko položimo na čelo (področje uma), levo pa na spolno čakro (nekaj centimetrov pod popkom – področje občutkov). Umirjeno in s pozornostjo dihamo ter s tem povezujemo um in občutke. Ob tem se zavedamo, kaj čutimo in kaj mislimo. Če se pojavijo napetosti ali neprijetni občutki, jih z močnejšimi izdihi sprostimo. Meditiramo toliko časa, kot nam ustreza. Na koncu se uležemo in sprostimo telo za nekaj minut.

b2ap3_thumbnail_7Meditacija_1.JPG

 

 

Nekatere tehnike si lahko ogledate tudi TUKAJ

 

Klara Dev in Erika Žlogar

 

 

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 139

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Solarni pleksus je področje tretje čakre v našem energijskem sistemu. Na fizičnem telesu se nahaja na področju zgornjega dela trebuha in vitalnih centrov (jetra, vranica, ledvica). Njegova barva je barva Sonca – žareče zlato rumena. Ima pomembno vlogo pri aktivaciji notranje moči, volje, namere. Zdrav pleksus pomeni videti Resnico, sebe in svet v pravi luči. Navdaja nas z energijo življenja, veselja, radosti, živosti. 

Stres in kaotično življenje izčrpavata vse čakre; na solarnem pleksusu pa se izčrpano stanje kaže v pomanjkanju volje in življenja. Pojavljajo se občutki obupa in ciklanje v brezizhodnih situacijah. Vzorci, ki se tako zakoreninijo, so Ne morem, Ne znam, Ne smem, Ne zaslužim si in še kaj podobnega bi se našlo. Pri ženskah se takšno stanje kaže v iskanju pleksusa pri drugih – večinoma pri moških in posledično črpanje energije odzunaj (namesto aktivacije lastne moške energije odznotraj). Pri moških pa ni prave moči, volje, notranjega žara in gorečnosti; takšen moški ima lahko tudi preveč ženskih lastnosti in prav tako išče pleksus zunaj sebe (npr. pri ljudeh, ki so rojeni vodje, z močno avtoriteto).

Zavedanje, da drugi upravljajo naše življenje (npr. nezdravi odnosi doma, v službi) ali da nimamo vajeti v svojih rokah (stres, kaos), je prvi korak k odločitvi, da ukrepamo. Nato sledi odločitev za spremembe. Začeti je treba z bolj discipliniranim življenjem, prenehati s slabimi navadami in odnosi. V vsakodnevno rutino dodamo energijske gibalne in dihalne tehnike, ki čistijo ta predel, ga poživljajo in polnijo z energijo.

Solarni pleksus lahko prebujamo z različnimi gibalnimi tehnikami. Ene izmed močnejših in učinkovitejših so borilne veščine (karate, kung fu …), ki izvirajo iz Azije. Te tehnike so bile izvorno namenjene sproščanju jeze moških. Z rednim izvajanjem pa prebudimo področje pleksusa; to pomeni, da prebujamo občutke moči, volje in zdrave borbenosti. Hkrati pridemo tudi do potlačenih občutkov jeze, agresije, strahu, ki zavirajo naš napredek, nas hromijo in otežujejo življenje. Strah je eno izmed glavnih čustev, ki blokirajo solarni center. Kadar nas je strah, se zategnemo, skrčimo, potegnemo vase; temu pravimo, da zapremo pretok energije na področju solarnega pleksusa. Jeza pa je lahko uničevalno ali pa pogonsko čustvo. Lahko je odkrita (jo izražamo) ali potlačena (se je ne zavedamo in deluje iz ozadja, prikrito). Če jezo uporabimo pravilno (za iskanje rešitev, novih akcij, napredka), je gonilna sila in nas premika naprej. Kadar pa jo uporabljamo v neprave namene (se jezimo na druge, jih obsojamo, smo nasilni), ruši in uničuje.

Zelo močna tehnika je tudi trening z utežmi, ki deluje podobno kot zakurjen ogenj v peči – aktivira naš notranji ogenj oziroma žar, katerega center je ravno področje solarnega pleksusa.

Omenjenim tehnikam pa je potrebo dodati tudi »nežnejše« dihalne tehnike (npr. meditacija, podoživljanje preteklosti, rebirthing in druge dihalne tehnike), s katerimi ozaveščamo in se soočamo z različnimi občutki in tako odkrivamo vzroke, zakaj smo izčrpali solarni center, ga zablokirali, zakaj je naš notranji ogenj ugasnil, spoznavamo svoje nepravilno ali celo destruktivno delovanje, ozaveščamo boleče izkušnje in travme iz preteklosti. Tako lahko negativna čustva transformiramo in jih odstranimo iz sebe.

Kombinacija obeh vrst tehnik (gibalne in dihalne) je izjemno pomembna, kajti samo gibalne tehnike (naravnane npr. na moč) jezo in strah krepijo. Dihalne tehnike pa ta čustva izpuste iz našega telesa tako, da jezo najprej občutimo po celem telesu in jo potem izdihujemo iz svojega energijskega sistema. Potem se začenjamo umirjati in bolj čutiti sebe. Preidemo na srčni center in čutimo večjo fluidnost, sproščenost, nežnost, srčnost in ljubezen.

 

Jernej Deželak, Klara Dev

Nadaljuj branje
Ogledi: 37

Skozi tarot karte in nebesne tranzite se v letu 2018 kaže preizkušnja za vsako znamenje in tudi vrlina, ki mu stoji ob strani. Bog obilja Jupiter letos s kratkoročnimi darili obsipava škorpijona, učitelj Saturn pa bo v naslednjih treh letih do kosti pretresel zemeljskega kozoroga. Uran po sedmih letih zapušča ovna in maja vstopi v znamenje bika, ki mu bo prinesel neobičajne in izvirne rešitve, vendar šele, ko bo bik spustil obrambne zidove. Tehtnici se obeta leto strastne transformacije, raku in škorpijonu pa se ob pravih korakih nasmiha sreča. Leto 2018 bo pomembnejše še za ovna, bika in vodnarja.

 

OVEN

Skozi ustvarjalnost, ki nima določene oblike in se izraža v vsakdanjih opravilih, priteka v življenje radost. Mi nismo lastniki svojih stvaritev – samo omogočimo energiji, da se izrazi skozi nas. Ustvarjalnost nikoli ni pridobitna, nastane iz ljubezni do tistega, kar počnemo, in v nas ustvarja ravnovesje. Materialno blagostanje skozi ustvarjalnost se zgodi le kot stranski učinek.

 

BIK

Čas odmika je prehodno obdobje, ki ne sme postati zatočišče za bolečino in nesrečo. Prepoznajte korenine občutkov zavrženosti in odrinjenosti v preteklosti ter odpustite staro bolečino. Stopite na sonce, sprostite se, bodite preprosti in se uravnovesite sami. Potrebno je preprosto a učinkovito, predvsem pa prostovoljno uravnovešanje s samim sabo in okolico. Življenje samó dela izravnave, a tokrat ne na način, ki ste ga vajeni.

 

DVOJČKA

Sodelovanje z drugimi je tisto, kar prinaša nove moči in omogoča rast nečesa večjega in lepšega. Le sodelovanje bo prineslo spremembo, ki jo potrebujete za uravnoteženje svojega življenja. Naj vas ne ustavi strah pred finančnim propadom, nemoč na čustvenem področju ali občutek izgubljanja kontrole; prepustite se spremembi in jo aktivno živite.

 

RAK

Leto prinaša zaključevanje starih procesov in nastavlja začetek nečesa novega, kar je povezano s konkretnim energijskim prebojem. Vendar pa boste potrebovali veliko potrpežljivosti, prilagajanja svojemu ritmu in sledenja srčnim ciljem, če boste želeli vzpostaviti temelje za obilje v prihodnosti. Bodite zvesti sebi in dovolite svoji esenci, da se razcveti in vas vpelje v prožno in srčno ustvarjanje. Poskrbite za čustveno uravnovešenost.

 

LEV

Določena vprašanja dobivajo odgovore, en krog se zaključuje, vendar še ni čas za akcijo. Čas je za prisotnost, opazovanje in potrpežljivost. Čakajte na pravi trenutek, v tišini, v sproščeni pozornosti, kljub temu da že brstijo popki nečesa novega. Pred skokom v novo je treba opustiti krutost do sebe, krivdo in strah pred porazom. 9 je številka, ki predstavlja zaključevanje preteklosti.  

 

DEVICA

Ko ugajamo drugim, zapostavljamo svoje življenje. Obdobje »ne« je letos pri devici v polnem razmahu in ji prinaša moč in zdravljenje, ki ju nujno potrebuje. Čustvena odmaknjenost v vseh odnosih, ki pa ne sme preiti v otopelost in brezbrižnost, omogoča postopen razvoj novega nivoja zavesti. Z jasno in odkrito komunikacijo, brez pretvarjanja in olepšav, se pogovorite o zadevah, ki vas najbolj žulijo.   

 

TEHTNICA

Čas je, da letos začnete živeti skladno s svojim notranjim svetom, s svojo zavestjo in strastjo. To pomeni prevzemanje odgovornosti za svoje življenje na vseh področjih, brez iskanja krivca za položaj, v katerem ste se znašli. Če se počutite stisnjeni v kot, je to zato, ker je čas, da se odločite, kako boste živeli. Ali ste pripravljeni na odkrito izražanje svoje moči skozi ustvarjanje tistega, kar imate najraje? Odločite se in sprejmite ustvarjalno silo v sebi.   

 

ŠKORPIJON

Zaupanje je tisto, ki vas vodi v pravi smeri, in ne preračunavanje ter dvom. Um ustavlja vašo moč, um je tisti, ki onemogoča vitalnosti, da bi se izrazila skozi vas. Odločitve, povezane s čustveno uravnoteženostjo, prinašajo negovanje moči, vitalnosti in uspeha. Ko se čustveni naboj sprosti, se energija prelije v zavest in zaznavo na drugih nivojih. Za uresničitev svoje poti boste to transformacijo nujno potrebovali.

 

STRELEC

Zdravljenje starih ran, čutenje bolečine in izražanje skozi žalost in jok. Toplina in čutenje sebe sta ključnega pomena za sprejetje občutka osamljenosti, v kateri ste se znašli. Niso vas drugi dolžni podpirati in sprejemati; najprej sami sprejmite najbolj zapostavljene dele v sebi, pa se bo vrnila vitalnost, moč in predanost za nadaljevanje vaše vizije. Vztrajanje pri čutenju in sprejemanju sebe bo obrodilo vidne sadove pri vašem delu.   

 

KOZOROG

Zaradi Saturna v vašem znamenju se začenja intenzivno triletno učenje na vseh področjih, poudarek pa bo na spuščanju vsega tistega, kar vam ne služi več. Pozornost imejte tukaj in sedaj in se ukvarjajte le s tem, kar lahko dosežete z dlanjo. Vse ostalo je izguba moči in energije, saj preteklosti ne morete spremeniti, prihodnost pa še ni določena. Moč usmerite v združevanje moškega in ženskega principa – v sebi in navzven, da boste lahko začrtali novo smer življenja. Učite se, učite se in še enkrat, učite se. 

 

VODNAR

Skrbi o materialnih in telesnih stvareh povzroča um, ki se boji sprememb. Te so neizbežne in vas bodo vodile v obračanje vase in pomemben telesni prehod. Le znotraj sebe lahko najdete zavest in svojo najglobljo resnico. Ne glejte navzven, ker vas to vodi k presojanju in obsojanju drugih. Takrat se pozornost izgubi v utvarah, željah, starih navadah in rigidnih vzorcih.

 

RIBI

Želja po globokem ljubezenskem razmerju je čedalje močnejša. Ne gre več za iskanje občutkov zaljubljenosti, temveč globlje povezanosti v pristnem razmerju. Zreli ste, da se izrazite skozi vse izkušnje, čez katere ste šli, ter uporabite razumevanje in modrost za ustvarjalno izražanje svoje biti. Odnosi dobivajo globino in ostrino zavesti.  

 

 

Predvidevala je Karmen M.

Nadaljuj branje
Ključne besede: napoved
Ogledi: 298

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Konec leta si tudi sama zastavim nove namere za prihodnje leto. Decembra najprej naredim pregled leta, da vidim kje sem uspela uresničiti svoje cilje, kje moram še spremeniti svoje delovanje in kje mi ni šlo najbolje. Ne gre samo za materialno usmerjene zadeve, ampak se osredotočam tudi na notranji svet  mojih misli in občutkov, ki vplivajo na materializacijo zunanjega. Potem si napišem nove namere, katere tekom leta spremljam, jim dajem kljukice ali spreminjam po potrebi.

Zagotovo pa velja, da za vse spremembe potrebujemo nek pogon, energijo, ki nam bo pomagala držati smer pri novozastavljenih ciljih. Za realizacijo le-teh je potrebno spremeniti nekatere dele sebe in to je veliko delo. Vključuje namreč disciplino in močno namero, da bomo vztrajali, ne glede na vse. Največkrat ljudje obupamo, ker se nekaj časa ne premakne nič in mislimo, da je to vsa resnica. V bistu pa smo takrat na preizkušnji ali bomo zastavljeni cilj pripeljali do konca.  Meni osebno so ob tem v pomoč energijske tehnike, ki jih izvajam dnevno. Tako lažje prebrodim tudi upore in vztrajam, dokler mi namera ne uspe.

In kaj sploh je namera? To je želja, ki je podprta z osebno močjo. Nove namere so lahko recimo:

-        Spremembe odzivov; ko se zavemo, da se na določene situacije vedno enako odzovemo. Tokrat si zadamo, da bomo naše reakcije spremenili, izboljšali, razumeli.

-        Preseganje starih navad; tiste, ki nam škodijo spremenimo ter osvojimo nove, ki so boljše za nas.

-        Izboljšanje odnosov; naše interakcije so ves čas na tapeti. Poglejmo si kje imamo težave in jih ozavestimo, da bomo lažje sodelovali in sprejeli tako sebe kot tudi druge.

-        Materialne stvari; morda si nekaj želimo kupit, oditi na potovanje ali zgolj dokončati projekt.

Da bomo bili prava podpora svojim novozastavljenim nameram, si za začetek vzemimo vsak dan 15 minut časa (najbolje zjutraj), da poskrbimo za svoje fizično in energijsko telo.

 

  1.      VAJA- RAZGIBAVANJE; najprej se ogrejemo. Začnimo pri glavi in nadaljujemo vse do stopal. Vrtimo svoje sklepe 10x v eno in drugo stran, s pozornostjo na sklepu. Zraven dihamo globoko. S tem bomo pognali energijo v tek in pripravili svoje telo na nov dan.
  2.     VAJA- PRIZEMLJITEV; po razgibavanju se še stoje postavimo v položaj, ko imamo roke ob telesu, dlani usmerjene naprej,  kolena pa rahlo pokrčena. Zaprimo oči, dihajmo globoko in pri tem vizualizirajmo, da smo drevo, ki poganja korenine v zemljo. Tako delamo nekaj minut.
  3.   VAJA- ENERGIJSKA ZAŠČITA; na koncu si predstavljajmo sebe, v zlatem jajcu, ki ima lupino debelo cca. 5 cm in je 1 meter stran od telesa. To je učinkovita zaščita za različne »vdore«, vedite pa, da jo je potrebno redno obnavljati, saj so naše avre polne lukenj, katere zapolnimo šele takrat, ko jih zares ozavestimo.

 

     15 minut na dan predno se odpravite na delo ali po opravkih, vam bo spremenilo celoten potek dneva, saj boste napolnjeni s svežo energijo in zato popolnoma drugače naravnani.

 

Leticija Fortin  

Nadaljuj branje
Ogledi: 170

Božanski jezik je v resnici energija, ki ne potrebuje nujno artikulacije. Vsi ga poznamo, le da se ga ne spomnimo. Ko ga zaznamo, se nas zagotovo dotakne, ker prebuja našo prvobitnost, našo pravo naravo, ki je onkraj vseh mej materialnega sveta.
Gre za prenos misli, vibracij, frekvenc, ki jih sprejemamo in oddajamo na frekvencah, kjer aktiviramo svoje jasnovidne, jasnoslišne in druge sposobnosti. Lahko bi rekli, da je to tudi intuitivni jezik, ki prenaša najbolj čiste misli in informacije – svetlobo.
Ko s(m)o se bitja z višjih dimenzij postopoma spuščala v nižje dimenzije, z namenom učenja in širjenja zavesti, se je skladno z nižanjem frekvenc nižala tudi frekvenca čistosti sporazumevanja. Ko je bila ustvarjena Zemlja in so se bitja vse bolj stapljala z materijo, se je temu procesu prilagajal tudi jezik. Če je nekoč veljalo, da je misel (beseda) meso postala, kar pomeni, da se je lahko misel v trenutku manifestirala, se je ta proces na Zemlji začel postopno spreminjati. Naše misli so okupirale tuje energije in nam začele podtikati laži. Posledično so naše besede začele izgubljati svojo izvorno moč in postale »prazne«, ker je tudi človek izgubil svojo notranjo moč, nadzor nad svojimi mislimi in povezavo z virom. Tako je nastal kaos, dogajale so se velike zlorabe energije. In kaj zdaj?

b2ap3_thumbnail_27-marjana-2.jpg

Božanski jezik se razkriva skozi proces duhovne rasti

Če bi kar naenkrat bili prisiljeni govoriti izvorni jezik, torej božanski jezik, bi to pomenilo hud šok za energijski sistem posameznika, ki energijsko ni dorasel tem vibracijam. Pritisk svetlobe na podzavest, ki bi je ne želel razkriti naenkrat, bi bil premočan. Božanski jezik se tako posamezniku »varno« razkriva v procesu duhovne rasti, ko ta postopno povečuje vibracije svojih celic in jih usklajuje z izvorno vibracijo, ki je čista svetloba. Kot že rečeno, gre za intuitivni jezik, za frekvence, ki jih zaznavamo z drugimi čutili, kot so jasnoslišnost, jasnovidnost ipd., in ki jih lahko prevedemo v nam razumljivo komunikacijsko simboliko. V celoti pa bomo božanski jezik lahko »ujeli«, ko bomo aktivirali vseh 13 vijačnic DNK-ja.
Obredni jeziki imajo zato večjo moč, ker so usmerjeni v prav poseben, vzvišen cilj. Ta pa lahko ali vibrira s svetlobo in resnico in je tako »sveti« ali pa zasužnjevalen, če vibrira na frekvencah teme, smrti. V bistvu gre v obeh primerih za energijo posameznikov, ki obredeni jezik uporabljajo ali v dobro sebe in drugih ali pa z namenom pridobivanja moči z željo po vladati drugim, jih izkoriščati. Vendar vsako dejanje nosi tudi svoje posledice, s katerimi smo v teh časih zelo hitro soočeni.
Človeka tako tudi sam sveti jezik ne reši, če njegov energijski sistem ne vibrira s svetim, torej s svetlobo, če energije besed, ki jih izgovarja, ne čuti s celim telesom. Poglejmo to na primeru izrekov Jaz sem, ki sem, ki so neposredni ukazi svetlobi. Vsak človek pozna te ukaze, ker jih vsakodnevno uporablja. Žal pogosteje tiste, ki znižujejo našo vibracijo: Jaz sem ubogi, Jaz sem slab, Jaz sem nesrečen, Jaz sem neroden, če vzamemo za primer take najbolj negativno vsakdanje. Kar izgovarjaš, kar misliš in kar verjameš, zavestno ali podzavestno, to se v tvojem življenju tudi udejanja. In ker določene ukaze nezavedno ponavljamo iz življenja v življenje, se jih težko otresemo, tudi če vemo, da nam škodijo.

Jaz sem reven – Jaz sem bogat
Pa si poglejmo bolj podrobno afirmacijo ali izrek Jaz sem reven (nič nimam, nimam tega, nimam onega …). Zelo poznana afirmacija širom sveta. Ker jo mantramo vrsto življenj, je za nas postala resnica. To, da Jaz sem reven, verjamemo, celo dokažemo lahko in smo pri tem zelo prepričljivi in temeljiti, pa tudi odločni, da tako je in nič drugače. Situacija pa se spremeni, ko izrečemo novo trditev: Jaz sem bogat. Kaj se zgodi? Začne nas stiskati, postanemo jezni ali žalostni, čutimo sram in krivdo, strah, dvom. Ker to afirmacijo čutimo kot neresnico, laž, saj je nismo nikoli uporabljali in nam njena frekvenca ni znana, začnemo takoj zagovarjati »svojo« afirmacijo, ki nam je domača, znana in nas kljub svoji negativni obarvanosti pomirja – Jaz sem reven. Imamo ogromno dokazov, da je resnična, saj smo si jo celo življenje vcepljali v energijsko telo, pri tem pa so nam pomagali tudi drugi. Zakon privlačnosti pa k nam pritegni točno tisto, kar mantramo, v kar verjamemo.
Ne zavedamo pa se, da naše celice nosijo v resnici božansko kodo, torej kodo svetlobe, Jaz sem, ki sem vibracijo, le da je ta koda prekrita z drugimi kodami. Tako je izvorna identiteta vibracije Jaz sem reven v resnici Jaz sem bogat. Nekje v zgodovini je prišlo do popačenja, do kodiranja, ki je povzročilo, da se je čista vibracija prekrila z lažjo in se tako znižala. V praksi v povezavi z zgornjim primerom to pomeni, da smo bogastvo omejili le na materialni svet, druga pa nam je ostalo skrito. Iz svojega omejenega vidnega polja imamo v resnici prav: Jaz sem reven je za nas resnica, ki ima dokaz tudi na zunaj – pomanjkanje.
Če pa s tem nismo zadovoljni in ne želimo živeti v stanju Jaz sem reven, bomo morali raziskati svoje možnosti, potenciale, razširiti svoje obzorje – sprejeti »novo« afirmacijo, tako, ki ima višjo in čistejšo frekvenco. Vendar lahko tudi na tem mestu zaidemo v negativno zakodirano smer. Na zunaj smo si ustvarili polje Jaz sem bogat, izboljšali smo svoj gmotni položaj, a misli – Jaz sem reven, se kljub temu nismo otresli. Tako potem iz strahu pred biti reven delamo kot norci, da bi sami sebi dokazali, da smo bogati, in z izčrpavanjem bežimo od misli, Jaz sem reven, ki nas podzavestno poganja v izčrpanost, v beg pred samim seboj, v smrt. In to kljub temu, da smo na enem nivoju (nivoju materije, ne pa duše) dosegli stanje Jaz sem bogat.

Rešitev, ki nam bo prinesla zadovoljitev
Za rešitev, ki nam bo prinesla zadovoljitev na vseh ravneh bivanja, pa je treba tudi rešitve in spremembe začeti uvajati na vseh ravneh bivanja, ne samo na področju materialnega, če ostajamo zavezani našemu primeru. Treba je zavestno reprogramirati celice, dekodirati božansko kodo, odstraniti vse viruse, da naš energijski sistem zopet zaživi v svoji izvorni vibraciji. To je zelo podobno delovanju računalnika. Če ga napade virus, je treba vklopiti antivirusni program, počistiti vse tujke, da ponovno vse deluje brezhibno.
Kako pa človek vklopi antivirusni program za čiščenje virusov, ki se imenujejo: Nisem, Ne znam, Ne morem, Nimam? Z energijskimi tehnikami zavestnega gibanja in dihanja ter meditacijo. Določeni virusi znotraj nas so tako močni, da je treba antivirusni program uporabljati vsak dan, vsak dan prečistiti svoje operacijski (energijski) sistem. Ker so se različni virusi nalagali celo naše življenje, da ne rečem, več življenj, je postopek čiščenja nekoliko daljši kot pri računalniku. Več ko počistimo, večjo moč dobi tudi naš antivirusni program, ki se sčasoma tako okrepi, da ne le da odstranjuje že naložene viruse, temveč prepreči vstop novim, torej vklopi neke vrste požarni zaščitni zid – to pa z drugimi besedami imenujemo mojstrstvo.
Za zaključek pa tole: skozi besede razodevamo svoje misli, svojo energijo. Če je naša energija čista, bodo čiste tudi naše besede, ker so čiste tudi naše misli. Ko bodo čiste naše misli, bodo čista tudi naša dejanja. In ta dejanja nas bodo bogatila in preskrbela z vsem, kar bomo potrebovali. Da bi to dosegli, je treba temeljito očistiti vse vcepljene kode, ki nas oddaljujejo od resnice o tem, kdo smo v resnici.

Marjana Florjan

Nadaljuj branje
Ogledi: 169

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

 

Srčna čakra (Anahata) je četrta izmed osnovnih čaker in predstavlja center brezpogojne ljubezni. Skozi četrto čakro dajemo in sprejejmamo ljubezen, predstavlja pa prehod med prvimi tremi čakrami v zgornje tri, saj transformira energijo spodnjih čaker in sprejema energijo iz višjih nivojev. Vlada srcu in krvnemu obtoku, pljučem in dihalnemu sistemu, ramenom, rokam, preponi, rebrom, prsim in priželjcu (timusu). Leži v sredini prsi, v bližini srca. Njena značilna barva je travnato zelena ali rožnata.

Kadar srčna čakra dobro deluje in je odprta, je človek v harmoniji s sabo, v miru, zaupanju in ljubezni. Takšen človek ve, kaj pomeni prijateljstvo, bližina, nežnost, potrpežljivost, sprejemanje drugih in sočutje. Na tem nivoju je človek sposoben poslušati in upoštevati navodila višjega jaza ter se soočati z Resnico. Njegova pot vodi v svobodo. Zdrav srčni center je povezan tudi z lepoto, umetnostjo in naravo.

Zaprta srčna čakra pa se kaže, če ima človek težave z dihanjem, srcem ali krvotokom. Strahovi, tesnoba, obsojanje, nesprejemanje, zamere itd.; vse to blokira naš srčni center, zato je nujno izvajati tehnike, ki čistijo energijsko polje okrog srčnega centra in nam pomagajo ozaveščati naše blokade, bolečino in druge srčne rane. Močna blokada na tej čakri se kaže tudi kot nezmožnost dajanja in sebičnost, saj takšen človek gleda in misli le nase.

Če želimo, da bi naš srčni center zdravo deloval, je potrebno v naš vsakdan vnesti dihalne vaje ali vsaj globje in bolj zavestno dihanje, saj dihanje deluje na srčno čakro. Potrebno se je tudi soočiti z ljudmi, ki so nas prizadeli in do katerih čutimo jezo, zamere in druge negativne občutke in si s tem zaceliti srčne rane, se soočiti z bolečino ter jo transformirati. Srčni center je center transformacije, z njegovo pomočjo smo sposobni predelovati in se soočati z našimi občutki. Srčni center je center odpuščanja. Odpustite, sebi in drugim, za vse , kar je bilo. Le tako bomo začutili zaupanje vase in se počutili mirno, ljubljeno in varno.

Osebna izkušnja

Tehnike za zdravljenje srčne čakre izvajam v kombinaciji z drugimi energijskimi dihalno – gibalnimi tehnikami, kadar na primer začutim tesnobo, nezaupanje, razdraženost in kaotičnost zaradi skrbi, stresa in podobno. Nekaj dni nazaj so me preplavili občutki strahu in nezaupanja, s katerimi sem se soočala s tehnikami za odpiranje in zdravljenje srčne čakre. Ko mi je uspelo razbiti blokado in spustiti te občutke, jih transformirati in predati, sem začutila val neizmerne hvaležnosti. Jokala sem od radosti. Celoten proces se je zaključil tako, da sem naslikala sliko na platno na čisto nov način, s pridihom srčne vilinske energije (slika bloga).

 

Klara Dev

Nadaljuj branje
Ogledi: 64

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

Nekdo me je dodal za člana v Facebook skupini, kjer je govora o depresiji. V prazničnih dneh, kot je splošno znano, se tesnoba, aksioznost in depresija pojavljajo pogosteje. V dneh, ko se velika večina ljudi zabava in praznuje, se pri drugih očitno nemoč in razočaranje nad življenjem le še stopnjujeta. Objav je v teh prazničnih dneh toliko, da se na FB zidu neprestano pojavljajo novi obupani klici na pomoč.

Na študiju pri profesorju Albertu Ivanovichu  Krashenyuku, je le-ta omenil, da so na konferenci WHO v Litvi napovedali, da bo od leta 2020 depresija največji zdravstveni problem sodobnega sveta. Profesor Krashenyuk je predsednik ruskih hirudologov (zdravnikov, ki zdravijo s pijavkami) in hkrati največja svetovna avtoriteta na področju hirudoterapije.

Verjamem, da si povprečen bralec misli, depresija in pijavke, ta je pa res lovska. Potrudil se bom, da razjasnim določene mehanizme, zaradi katerih so pijavke lahko uspešne pri zdravljenju depresije.

Hormoni

Hormoni seveda vplivajo na naše razpoloženje in če ne drugega, poznamo vsaj PMS, ki je odraz hormonskih sprememb v ženskem telesu. Manj znano pa je, da imamo tudi moški svoj cikel, ki je vezan na Luno. Prav tako je znanih več kot 600 hormonskih motilcev, ki jih v svoje telo vnašamo na različne načine. Večino teh motilcev telo sčasoma izloči, del pa se jih odloži nekje v telesu, in sicer v raznih »filtrih« ali matrici. Naše telo je trdna snov in je sestavljeno v 70% iz molekul vode. Ko molekule delimo naprej do najmanjšega delca, ostane samo vibracija ter inteligenca, ki vse skupaj povezuje. To je dejstvo, ki ga je potrdila kvantna fizika. Naše telo je torej simfonični orkester, ki pod vodstvom dirigenta igra ubrano. Potem pa se pojavijo motilci z ragljami in ropotuljicami, ki se priključijo igranju. Na začetku ti motilci še niso tako slišni, ko pa začnejo igrati vedno glasneje in v večjem številu, postane glasba poslušalcu neprebavljiva. Leta 2003 je profesor Krashenyuk predstavil znanstveno raziskavo, kjer je dokazal, da je mogoče s Sistemsko metodo zdravljenja s pijavkami telo očistiti toksinov tudi iz matrice. Gre za edino znanstveno dokazano metodo, pri kateri je matrico možno očistiti. Na splošno velja, kar telo shrani v matrico, le-to tam tudi ostane. Očiščenje telesa hormonskih motilcev, je predpogoj za vzpostavitev hormonskega ravnovesja in homeostaze. Uravnoteženo hormonsko delovanje pa je predpogoj za dobro počutje.

Nevrotransmitorji

Profesor Krashenyuk je dokazal, da ob tem, ko je pijavka prisesana na telo, pride do spremembe delovanja nevrotransmitorjev. Njihovo delovanje se uravnoteži. Viden je močan dvig serotonina – hormona sreče, ki ima eno od odločilnih vlog pri dobrem počutju. S konstantnim delom s pijavkami pride do kumulativnega dviga serotonina. Nenazadnje imajo pijavke serotonin tudi v svoji slini, ki jo izločijo v telo ob ugrizu. Na konferenci hirudoterapevtov v Moskvi sem postavil tezo, da pride pri terapiji s pijavkami do spremembe valovanja v možganih. Da Beta valovanje preide v Alfa in Theta. To sem zaključil na podlagi opazovanja pacientov ter primerjal stanja, ki se pojavijo v jogijskih praksah, kot na primer pri Joga nidri. Ob terapiji pacienti pogosto zaspijo oziroma doživijo t.i. budno spanje. Prav tako se močno sprostijo ter pogosto povedo, da se počutijo rahlo opito. Profesor je opravil nekaj meritev in mi potrdil, da so moja opažanja točna ter da so instrumenti zaznali tudi Delta valovanje v možganih.

Psihične blokade

Spanje je naravni sistem, skozi katerega se ponoči naša psiha čisti. Globina spanja se določa ravno na podlagi možganskega valovanja. Moje mnenje je, da do resnične ozdravitve ne more priti, če ne prebijemo psihičnih blokad. Eden od znakov psihičnih napetosti so poteze na obrazu. Ljudem, ki se odločijo za dolgotrajnejša zdravljenja, se to na obrazu pozna. Napetosti se sprostijo in na videz se pomladijo. Zgodilo se je tudi že nekajkrat, da so me pacienti kontaktirali in povedali, da jim je po terapiji, opravljeni na jetrih, na plano udarila jeza. Blokirana jeza, ki se je dolgo nabirala, se je po terapiji sprostila. Po manifestaciji, preboju blokade pa so se ljudje počutili osvobojene in lažje. Tiščanje psiholoških blokad je eden glavnih vzrokov za depresijo. Zato se psihiatri in psihoterapevti skupaj s pacienti vračajo v travmatične izkušnje, v otroštvo, da se te blokade odkrijejo, ozavestijo in sprostijo.

Delovanje pijavk je tako kompleksno, da nam mnogi mehanizmi ostajajo neznanka. Sam vidim glavni vzrok za prebijanje psiholoških blokad v energetskem efektu hirudoterapije.

Energetski efekt

Čeprav na telo navadno gledamo kot na nekaj fizičnega, vzhodnjaške kulture gledajo nanj drugače. Tantra in jogijska tradicija poznata pet teles ali koš. Tudi na zahodu je precej poznana akupunktura, kjer mojstri z zabadanjem iglic v akupunkturne točke, osvobajajo energetske blokade in vzpostavljajo uravnotežen tok energije po energetskih kanalih oziroma meridijanih. V TKM velja, da bo blokada v energetskem kanalu povzročila slabše delovanje z njim povezanih organov in sistemov, kar se bo nekoč manifestiralo tudi na telesnem nivoju v obliki bolezni. Leta 2003 je profesor Krashenyuk s soprogo Svetlano Vladimirovno dokazal, da ob terapiji s pijavkami pride do energetske spremembe, ki se jo da izmeriti na meridijanih. Meridijani anatomsko sicer ne obstajajo. Predvideva se, da gre za vodne tokove znotraj telesa, ki delujejo kot optična vlakna. Se pa meridijane in akupunkturne točke zazna z elekro-magnetnimi instrumenti. Akabane test, s katerim termično merimo odzivnost meridijanov in ga izvedemo pred in po terapiji s pijavkami, kaže na spremembe v našem energetskem polju. Še bolj nazorno je to vidno pri slikanju avre s Kirlianovo kamero. Pri Sistemski metodi zdravljenja s pijavkami, večina pacientov dvig energije v telesu občuti takoj po terapiji. Menim, da je ravno dvig energetskega potenciala tisti, ki pritisne na psihološke blokade, da se začnejo sproščati.

Vzpostavitev homeostaze je zaradi vseh naštetih dejavnikov dolgotrajen proces. Očiščenje telesa toksinov, ozaveščanje ter sprostitev globokih travm, vse to potrebuje svoj čas. Zato je tudi zdravljenje depresije proces, ki lahko traja dalj časa. Pri blažjih oblikah depresije, tesnobe ali aksioznosti zdravljenje poteka brez zdravil, pri hujših oblikah pa se depresija zdravi s paralelno uporabo antidepresivov, ki se počasi in postopoma ukinjajo.

Osnove zdravljenja s pijavkami sem že velikokrat razlagal, zato se tokrat nisem spuščal v to. Vsi zainteresirani lahko veliko informacij najdete na spletni strani www.pijavka.si 

Nadaljuj branje
Ogledi: 112

»Miom se mi je v samo dveh mesecih zmanjšal za cel centimeter«

Dokazov o tem, kako lahko energijske tehnike oziroma zdravljenje z njimi učinkujejo, je dovolj, v tokratnem članku pa vam bom predstavila izpoved ene od udeleženk individualne terapije Magičnost gibanja.

Gre za žensko 50-ih let, ki je aprila 2012 prišla k meni na individualno terapijo. Povedala mi je za svojo težavo, in sicer da ima na zunanji strani maternice dva mioma ter polip v maternici. »Miom je benigni tumor maternice. Bule nastajajo v sami maternični steni ali pa na zunanji in/ali notranji steni maternice. Različni so tudi po velikosti, nekateri potrebujejo več let, da zrastejo do velikosti graha. V primeru, da miom povzroča ženski težave, je potrebna operacija – izpraskanje maternice ali v skrajnem primeru izrez maternice,« je zapisano v Zdravstvenem vodniku.

Ob tem bi rada poudarila, da je maternica vir oziroma hranilnik ženske energije in je še kako pomembna za vsako žensko, da jo ´ohranja v dobri kondiciji´. Ima pa tudi mnoge druge lastnosti, več o njih pa v kakšnem drugem članku.

Po dveh mesecih energijskega zdravljenja je bila udeleženka pripravljena podeliti svojo izkušnjo: »Marca meseca sem končala v bolnici zaradi vnetih bezgavk v dimljah. Ob sprejemu so naredili ginekološki pregled in našli dva mioma na zunanji strani maternice – enega v velikosti 28 x 24 mm, drugega 14 x 10 mm, ter vnetje levega jajčnika. V bolnici sem bila teden dni. Potem so mi na prvi kontroli našli še polip v maternici, v velikosti 20 mm. To je bilo 15. marca 2012. Zaradi take diagnoze sem bila na kontrolo naročena čez mesec dni (torej aprila), kjer bi se ginekologinja odločila, kdaj me bo dala na operacijo.

Na začetku aprila sem začela obiskovati individualne terapije Magičnost gibanja, kjer sem spoznala različne energijske tehnike. Z Leticijo sva intenzivno delali na zdravljenju maternice, vaje sem izvajala tudi sama doma. Ko je bil čas za klic ginekologinje, da se prijavim za pregled, le-te nikakor nisem uspela dobiti na telefon. Vsakič ko sem poklicala, je bila ali odsotna, ali na dopustu, ali pa se sploh ni javljala. Instinktivno sem sklepala, da me ni treba biti strah, saj je zadeva že v procesu zdravljenja, in zelo očitno mi je bilo pokazano, da še ni čas za moj pregled. Končno sem potem 11. junija le dobila termin za pregled, kjer je ginekologinja opravila ultrazvok in me seznanila z novimi ´merami´. Stanje po dveh mesecih zdravljenja z energijskimi tehnikami je bilo naslednje: en miom je popolnoma izginil, drugi se je zmanjšal na velikost 18 x 14 mm (torej je bil za en cm manjši!), medtem ko se je polip v maternici zmanjšal iz 20 na 14 mm. To so bile zame resnično dobre novice. Ginekologinja je bila vidno presenečena nad mojim stanjem in me vprašala, kaj delam. Povedala sem ji, kam hodim, in na vse skupaj je samo dodala, da naj kar nadaljujem s temi ´terapijami´ in da se vidiva oktobra. 

Poleg tega čudeža pa lahko potrdim, da se zaradi terapij tudi na splošno precej bolje počutim kot prej. Bolj sem umirjena, čutim, da se mi telo prebuja, moja gibljivost je precej večja, in vse to se je zgodilo v samo dveh mesecih. Moram priznati, da nikoli v življenju nisem telovadila ali kako posebej skrbela za svoje telo. Zaradi tega dogodka sem dobila v delavnice Magičnost gibanja še več zaupanja, predvsem pa v svoje samozdravilske sposobnosti, ki se očitno prebudijo ob izvajanju energijskih tehnik.«

Potrjeno in dokazano, da delo na sebi s pomočjo energijskih tehnik še kako deluje.  Z udeleženko sva čistili čakre (še posebej spolno čakro), zdravili z belo, zlato in oranžno svetlobo ter delali gibalne energijske tehnike, rekapitulacijo, plejadske tehnike, rebirthing in ostale tehnike, ki jih učimo na naših delavnicah. Vsekakor pa je udeleženka sama sebi največ pomagala s tem, da je tehnike izvajala tudi doma, se odprla zdravljenju, sprejela tehnike, katerih učinke je posledično vse bolj čutila. Da se je spremenila tudi navzven, je dobila celo potrditve od ljudi, ki jo poznajo, saj so jo kar naenkrat vsi začeli spraševati, kaj dela, da je tako dobro videti.

 

Leticija Fortin, iz knjige Z namero do zavesti, srčnosti in svobode

Nadaljuj branje
Ogledi: 208

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

Meditacija je metoda, s katero povežemo svoje fizično, čustveno, mentalno in energijsko telo ter pridemo v stik s svojim bistvom. Meditacija je sproščanje, vendar do tega pride šele, ko najprej podoživimo svoj notranji čustveni pekel in ga predamo v transformacijo. Ker pa to ni tako enostavno, kot se morda sliši, so naše meditacije pogosto površinske in plitke – umirjanje in mentalno sproščanje, ne da bi se resnično dokopali do vzrokov svojih težav in izruvali njihove korenine.

Z roko v roki z meditacijo gredo dinamične energijske tehnike. Če naša energija, naše čustveno telo ni prebujeno, nimamo občutka, da smo polni napetosti oziroma da bi sploh morali kaj spremeniti pri sebi. Dinamične gibalno-dihalne tehnike v nas prebudijo vse tisto, kar smo v življenju potlačili, prebudijo celični spomin vseh napak, ko smo delovali proti sebi, proti svetlobi, proti drug drugemu. Ker podzavestno čutimo pritisk te potlačene energije, se v nas v trenutku, ko želimo odpreti vrata čustvenih globin, prebudi upor, zanikanje. Postane nas strah, kaj vse bi utegnilo privreti na plan. To je reakcija naše notranje teme – upor in zanikanje, neke vrste amnezija. Kar naenkrat nas um prepričuje, da smo ok, da je vse v najlepšem redu, saj ni tako hudo ipd. Ta upor lahko premagamo tako, da okrepimo svojo odločitev in na svojo stran potegnemo tudi um, da nam pri tem pomaga. Če te odločitve ni, potem se ne bo zgodilo »nič«. Dokler se »nič« ne zgodi, se v resnici nismo zares odločili. Zato je v takih primerih lažje imeti ob sebi pomočnika, nekoga, ki nas vodi skozi celoten proces in tudi ve, kako premagati zvitega lisjaka – notranjega upornika.

V skladu s svojo odločitvijo izberemo tudi meditacijo. Torej, če nimamo želje po raziskovanju globin, se bomo zadovoljili s t. i. pasivno meditacijo. Pasivna meditacija je v tem primeru oblika sproščanja, jadranje na površju, prepričevanje uma, da je vse v najlepšem redu, afirmiranje pozitivnih misli, molitve za uslišanje naših prošenj … Enim to zadostuje. Kratkoročno lahko v določenih primerih tudi pomaga. Če pa izberemo aktivno meditacijo, to pomeni, da se bomo v proces aktivno vključili – mentalno in čustveno – ter se s periferije občutkov in energije spustili v globino lastne podzavesti. Na površje bo priplavalo vse tisto, česar se bojimo, sramujemo, tisto, kar smo skrili pred sabo in svetom. Če smo dovolj močni za tak čustveni sunek, potem ga bomo tudi uspeli transformirati. Lahko v trenutku, če ne pa večkrat po malem, košček za koščkom, plast za plastjo, dokler ne bo bolečina enostavno izpuhtela, mi pa se bomo vsemu temu od srca nasmejali, olajšani za en tovor.

Tak proces ima dolgoročne učinke, saj se spuščamo do korenin svojih težav in lahko te tudi dokončno izruvamo – pridemo do energije in zavesti o tem, zakaj se je nekaj zgodilo, ter dobimo vpogled v vzrok in rešitev. Do sprostitve, predaje in transformacije energije pride, ko sebe ne vidimo več ne v vlogi žrtve ne v nadvladi. Šele v tem stanju dobijo pozitivne afirmacije pravo moč, saj smo v avri naredili prostor za njihovo energijo.

In zakaj bi to počeli, zakaj bi prebujali speče okostnjake in stare bolečine, zakaj ne bi raje afirmirali pozitivne misli? Zato, da odvržemo bremena preteklosti in energijo, ki hrani te spomine v globinah, porabimo za kreiranje novega, za spremembe, za premike v življenju, za stvari, ki si jih v življenju želimo početi. Več bolečine, ko je v nas, več energije je potrebno, da te bolečine drži skrite v globinah. Leta pa tečejo, mi pa imamo vse manj energije tukaj in zdaj, da bi lahko kaj premaknili v svojem življenju. Tako niso drugi krivi, da smo nesrečni, da smo bolni, da nam nekaj ne gre, temveč nas na mestu ujete drži lastna energija, otežena z bolečino, ki v naše življenje privablja še več bolečine.

Ena sama meditacija naših težav ne more rešiti dokončno, tudi dve ali tri ne. To je proces, v katerem se učimo delovanja, ki je skladno z našo notranjo bitjo, biti energijsko samostojni, duhovne discipline, vztrajnosti in zaupanja. To je doživljenjsko delo, pot, ki jo moramo prehoditi »sami«. Kljub pestremu notranjemu čustvenemu – energijskemu dogajanju pa moramo ohraniti treznost in se naučiti sobivati z vsemi ljudmi okoli sebe, ne da bi ponavljali starih napak, ter ohraniti modrost pridobljeno iz izkušenj, ki so nam bile dane, da bi našli stik s samim seboj, s svojim resničnim jazom.

 

Marjana Florjan

Nadaljuj branje
Ogledi: 154

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Ustvarjalnost je proces, ki ga lahko razumemo v ožjem pomenu ustvarjanja umetniških izdelkov ali pa kot odnos, ki ga imamo do lastnega življenja. Takšen pogled na življenje ima tudi Klara Dev, ki meni: »da če rišemo in ustvarjamo, potem delamo s svojo energijo, jo premikamo, usmerjamo, smo fluidni, kreativni, unikatni, najdemo nekaj svojega. Kreativna energija je zdravilna energija in je življenje. Imam veliko prakse, nič teorije, pa vseeno rišem.« V življenju se znajdemo v podobni situaciji: brez navodil za uporabo kako svoje življenje dojemati kot ustvarjalni proces in se v njem počutiti kot umetnik, ki ustvarja svojo največjo umetnino. Klara svoje življenje ustvarja kot članica skupine Magičnost gibanja, mamica osemletnemu Maticu, kreativna risarka, soavtorica knjige Z namero do zavesti srčnosti in svobode, piše članke za portale, snema tehnike za DVD-je, dela z otroki ...

Slikanje in risanje je za Klaro že v otroštvu predstavljalo velik del njenega življenja. »Zdi se mi, da je vse, kar sem počela, bilo to, da sem zunaj sedela na travi, se igrala z rožami, plesala in risala. Poleg tega je bil stric akademski slikar, in ko sem bila majhna, sva imela lepo povezavo. Bil mi je zelo všeč, ker je bil drugačen, sproščen in zanimiv ... Imel je svoj atelje, kjer je ustvarjal, in velikokrat sem šla k njemu, ko je slikal.« 

V najstništvu je risanje skoraj čisto opustila, v srednji šoli je začela pisati pesmi in se bolj ´ukvarjala´ s fanti. Ustvarjalnost se je izgubila v dolgih živahnih nočeh in površinskih odnosih. Ponovno je začela slikati šele pred nekaj leti, ko se je srečala z nekaterimi člani skupine Magičnost gibanja, ki so slikali, kljub temu da niso bili akademski slikarji. Takrat je spoznala nov vidik slikanja – narišeš, karkoli čutiš, lahko rišeš druge stvari, rišeš tisto, kar ´vidiš´ (kar vidiš znotraj sebe). Potem si je kupila slikarska platna, čopiče in barve ter začela slikati drugače. »Začela sem risati vzorce (podobno kot mandale), različna sosledja črt, krivulj, uporabljati kombinacije barv in tako spoznala, da rišem energije, občutke – abstraktni svet, ki ga zaznavam tudi z drugimi čutili. To je bil spontan proces, ki je trajal več let, kot posledica ukvarjanja s sabo in s svojimi občutki. Ko sem jih sproščala iz telesa, sem lahko prišla bolj v stik s sabo in svojimi željami. In sedaj ko slikam, se najprej dobro počutim, ko dobim neko idejo, dobim videnje, začutim željo po tem, da bi izrazila eno stvar, ki jo vidim ali čutim – vidim energijo, ki je takrat okoli mene. Ko pa nekaj časa rišem, včasih to ni to, kar imam v glavi. Težje je spraviti idejo na platno, ker ne poznam tehnik risanja, ki bi zagotovo olajšale ta del ustvarjanja. Potem se odločam ali sprejmem, da je narisana slika drugačna, kot je na sliki v moji glavi, ali dodam sence, barve, tridimenzionalne efekte ali karkoli drugega in odprem spet neki nov proces ustvarjanja. Ali pa enostavno narišem drugo sliko. Pomembno je, da rišem zase, ne za pohvale drugih. In potem tudi lažje sprejmem, karkoli narišem. Ali je nekaj bolj ali manj lepo, je stvar vsakega posameznika. Nekomu je neka moja slika bližje, nekomu pa neka druga. In dobro je, da se vmes soočam s tem, kar mi prinese ustvarjanje. Včasih grem vmes v trgovino kupit kakšno posebno stvar, spet drugič pa samo prespim in sliko dokončam naslednji dan.«

Klara tudi meni, da se da slikati in ustvarjati tudi, če ne poznamo teorije. »Tudi, če nimamo umetniških šol, ne poznamo tehnik risanja, ne znamo mešati barv, če mislimo, da ne znamo risati (ali celo, da ne smemo, ne moremo), lahko rišemo. Nekje je samo blokada, zadržek, ki ga je treba ozavestiti in sprostiti ter se lotiti ustvarjanja. Risanje je tudi zdravilen proces, ker sprošča napetosti, občutke, zadrževane energije, spomine iz otroštva, vrtca, šol. Če rišemo in ustvarjamo, delamo s svojo energijo, jo premikamo, usmerjamo, smo fluidni, kreativni, unikatni, najdemo nekaj svojega. Kreativna energija je zdravilna energija, je življenje. Ko se kreativnost ustavi, se valjam nekje v enem temnem kotičku sebe. Ustvarjalnost je del nas. Nekdo bo risal, drugi bo pisal, plesal. V bistvu si sami kreiramo življenje. Ustvarjalnost mi pomaga pri odnosih, delu, v različnih situacijah; življenje je tako bolj pestro.«

Klara v Ljubljani izvaja skupinske in individualne delavnice, na katerih uči razne gibalno dihalne energijske in druge kreativne tehnike, kako si dvigniti nivo energije, kako se soočati s svojim življenjem, s sabo in svojimi občutki, svojim otroštvom, izkušnjami ... Gre za pester način dela, kjer je zajet cel spekter od fizičnih vaj in gibanja do dihalnih vaj, meditacij, pogovora, plesa, petja … Namen teh delavnic je, da pride človek v stik s sabo, da se spozna, da začuti, kaj ga omejuje, da ve, kaj on sploh je – spoznavanje sebe, in v tej smeri deluje. Da ne ostane samo pri idejah v glavi, ampak da zbere dovolj energije, da začne tako tudi delovati. S tem spreminja svoje delovanje in lahko realizira želje, tudi če se mu zdijo še tako nemogoče.

Klara pravi, da se ustvarjalna energija pri vsakem človeku nahaja par prstov pod popkom, kar nekateri imenujejo spolna čakra, drugi vir življenja, vir kreativne energije. »Skozi izkušnje sem spoznala, da določene blokade na tem področju zavirajo pretok kreativne energije (težje smo ustvarjalni ali sploh ne moremo biti). Nepredelane občutke shranjujemo na področje spolne čakre – ženske v maternico. Kreativno energijo blokira preveč nerazrešenih občutkov, nesprejemajoč odnos do sebe, drugih, težki odnosi, otroštvo, potlačeni spomini itn. Ta energija je potem skrita pod vsem tem balastom in se ne more izraziti. Soočanje z občutki pomaga razrahljati to energijo, transformirati občutke, ozavestiti sebe in svoje obnašanje ter dopušča, da se ta energija lahko izrazi. Potem pa jo je treba usmeriti vase (ali je to risanje ali kakšna druga oblika kreativnosti ali razreševanje odnosov, dogodkov, izkušenj, poslanstvo, delo, vizija itd.). Pri tem mi pomagajo energijske tehnike, drug del pa je ta, da skušam vse to prenesti v svoje življenje: če npr. ozavestim, da nekaj delam samo zaradi nekega zunanjega vzgiba (ne sebi v korist), to potem tudi zavestno opustim. Tako lahko začnemo spreminjati svoje ustaljene navade in otopel ritem. Eni bodo v svoje življenje dodali hobije, drugi si bodo upali iti bolj med ljudi, tretji se bodo začeli izražati na drugih področjih, morda bodo začeli igrati inštrument, peti, ustvarjati izdelke ...«

 

S Klaro se je pogovarjala Karmen Merlov.

Nadaljuj branje
Ogledi: 161

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

S poganjanjem lastne energije, tako da smo nenehno v delovanju, kreiranju – »iz sebe«, v skladu s svetlobo, dosežemo preboj v samostojnosti v pravem pomenu besede in osvoboditev lastne kreativne sile. Ta energija mora biti prosta vseh strahov, navezav in vzorcev, kot so ne smem, ne znam, ne da se, ne bo mi uspelo ipd., in vse tuje energije, zaradi katere ne živimo svojega »originala«, temveč smo »kopije« nekoga, nečesa ... Da bi resnično lahko delovali z lastno energijo, moramo najprej vrniti tujo. Kaj pa to pomeni?

 Vrniti tujo energijo pomeni, da moramo najprej ugotoviti, kdo sploh smo. To je proces, ki zahteva vztrajno delo na sebi, raziskovanje čustvenih globin – podzavesti. Tam so shranjeni vsi naši spomini iz bližnje in daljne preteklosti in vanje je ujeta naša energija. Tja smo jo spravili, ker je v danem trenutku nismo bili sposobni takoj obdelati. Obdelati energijo pomeni, da svojim čustvenim reakcijam, kot so strah, jeza, žalost, užaljenost, vzvišenost idr. – odzivom na določena dejanja in stanja – odvzamemo čustveni naboj, jih nevtraliziramo. Naredimo spravo s seboj in drugimi, sprejmemo lekcijo, ker smo dojeli vse okoliščine njenega nastanka in sprejeli odgovornost za svoj del vpletenosti.

Te neobdelane energije je v naši podzavesti kar precej. To je stara zaloga, ki nas bremeni v vsem, kar počnemo ali pa bi želeli početi tukaj in zdaj. Je speči kapital, ki čaka na pogon. Več energije ko uspemo osvoboditi iz podzavesti, več moči imamo tukaj in zdaj, da presežemo rutino vsakdana in postanemo kreativni v življenju.

V tem procesu pometanja lastnega podstrešja naletimo na »zanimive« stvari, predvsem na čustvene bolečine, ki jih vsi radi čim bolj globoko potisnemo vase. Med drugim pridemo tudi do zavesti o tuji energiji, ki smo si jo nekoč prilastili – nevede, predvsem zaradi želje po moči, biti glavni, biti najboljši, najlepši, imeti tisto, kar ima nekdo drug itd. Vse to je posledica neznanja, ne-zavesti o tem, kdo smo v resnici, ker smo iz življenja v življenje izgubljali lastno integriteto. Verjeli smo lažem, iluzijam in izgubili svoj pristni jaz sem. Naučili smo se posnemati dejanja drugih, ker nekako smo vendarle morali preživeti. Žal, na tak način vedno bolj stran od sebe, v odvisnostih od drug drugega. Postali smo kopije, ponavljajoč naučeno, tradicije, brez vedenja, da živimo zgolj drobec svojega potenciala.

A vse to, kar smo doživeli v svojih življenjih, se je »moralo« zgoditi, vse izkušnje so naše lekcije, prek katerih lahko spoznamo sami sebe – če oziroma ko začnemo odstirati iluzije iz svojega energijskega sistema.

Kaj deluje tuja energija v nas? Zaradi tuje energije ne moremo izraziti samega sebe, tega, kdo smo v resnici. Vsaj ne v vsej svoji polnosti. Poleg tega s tujo energijo težje delujemo pristno, saj ta energija ni v skladu z nami, zato imajo naša dejanja velikokrat podton nasilja, brezsrčnosti, robotizma, rutine, ki pogosto vodijo v neuspeh, vedno enake napake, razočaranja, nezadovoljstvo. Nekaj manjka, mi pa ne vemo, kaj to je, zato smo postali mojstri prikrivanja in maskiranja. Kljub morebitnemu uspehu pri delu. Ti t. i. podtoni so lahko zelo skriti. Seveda smo lahko tudi srečni, veseli, ustvarjalni, uspešni v poklicu, a vseeno to ni to. Izmojstriti se v določeni veščini, stroki ni tako težko, biti mojster v svojem izvornem jazu pa je nekaj popolnoma drugega. Pot do te vrste izmojstritve vodi skozi tunele ozaveščanja vsakega koščka energije, ki je ga je treba prečistiti vseh virusov, tujkov, da lahko naša originalna energija zadiha, zaživi. Več energije, ko prečistimo in ozavestimo, vrnemo, bolj smo v stiku s samim seboj. In šele takrat nam življenje odstre pot, ki nam je bila v resnici namenjena – poslanstvo, ki naj bi ga živeli. Ko vrnemo tujo energijo, dobimo tudi svojo nazaj. In ker smo v ta proces vložili ogromno truda, postajamo vse bolj odgovorni do lastne energije, ki je ne želimo več izgubljati.

Odlična tehnika, s katero lahko posegamo v čas in prostor ter potegnemo nazaj oziroma zberemo svojo energijo in vrnemo tujo, je rekapitulacija. Gre za dihalno tehniko podoživljanja vseh dogodkov, lepih in manj lepih, kjer je ujeta naša energija. Če si želimo delovati s polno močjo in zavestjo, je treba zbrati vso. To zahteva čas in potrpežljivost. Več energije, ko si povrnemo, bolj postajamo spet celi, resnično mi. Tako se vse bolj spoznavamo, odkrivamo čuda stvari o sebi, tako o svojih vrlinah, sposobnostih kot tudi šibkostih, ki pa smo jih sedaj sposobni preobraziti v vrline.

Delo na sebi odstira iluzije, da se nekaj ne da, da nekaj ne moremo, da nekaj ni za nas. Vendar se moramo v eni točki odločiti, ali si želimo premagati nemogoče in preobrniti kolo usode v smer, ki si jo želimo, ali pa bomo to raje pustili za kdaj drugič ali poiskali kakšno drugo možnost, poti je namreč več … A nič se ne zgodi čez noč, če ni pred tem vloženega precej truda in vztrajnosti ter jasne odločitve, da si »to« želimo. Da se stvari vedno ne uresničijo takoj, pa je zato, ker si določenega stanja ali navade tudi nismo ustvarili od danes na jutri, temveč smo jih utrjevali leta in leta, življenja in življenja. Spremembe se tako ne morejo zgoditi kar za utrip očesa. Potem se resnično ne bi ničesar naučili. Želim biti kopija ali original? To je tu vprašanje.

 

Marjana Florjan

Nadaljuj branje
Ogledi: 231

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Nekateri ljudje sanjajo vsako noč, drugi skoraj nikoli. Nekateri svoje sanje tudi pišejo, drugi se jih spomnijo, ko jih nekaj asociira nanje. S pomočjo sanj čistimo svojo podzavest, zbujamo občutke ali celo odkrivamo prejšnja življenja. Večinoma sanjamo v simbolih, zato je potem razlaga sanj malce otežena. Sama spremljam svoje sanje že lep čas in sem jih nekako razdelila na 4 vrste: sporočilne, preroške, zdravilne in kaotične. Obstaja pa tudi zavestno sanjanje, za katero je potrebno veliko energije in prakse (več o tem si lahko preberete v knjigi Umetnost sanjanja, Carlosa Castanede).

 

Pred spanjem si vsak večer dam določeno namero. Lahko je to, da se dobro spočijem, ali da dobim uvid v težavo, ki me pesti čez dan in ne vem kako se je lotit. Vprašam se tudi kakšno je moje dejansko stanje, kajti navzven lahko izgleda , da je vse v redu, pa potem preko sanj izvem, da nisem ravno pri sebi. Včasih kakšne sanje razberem še isti dan, spet za druge lahko potrebujem več mesecev ali celo let. Velikokrat se ne morem načuditi kakšna močna sporočila mi nosijo in kako uporabna so v vsakodnevnem življenju.

Sporočilne sanje

Te nam sporočajo kaj se dejansko dogaja z nami ali drugimi ljudmi, ko smo v interakciji z njimi. Lahko da ne ugotovimo takoj, kaj nam želijo povedat, zato je dobro, da se jih nekomu pove. Ko jih govorimo naglas, z namero, da želimo izvedeti, kaj nam sporočajo, lahko zase dobimo pomemben uvid.

Sama večkrat sanjam svojega očeta. On je sicer pokojni že 13 let. Nekaj časa nazaj sem sestavila, da so vse sanje v zvezi z njim bile ogledalo mojega janga oz. moške energije v meni. Pokazale so mi tudi kako hrepenim po očetovem varnem objemu in nežnosti, kot tudi moj odnos do njega (oz. teh energij). V praksi sem se lotila tega dela sebe in ugotovila, da imam iz otroštva velik manjko očeta (sem otrok ločenih staršev), kar se mi v življenju kaže kot nezaupanje sami sebi. Nezavedno ves čas potem iščem potrditev moškega, če je nekaj za kar se odločim, sploh prav. In tako vsakič, ko se odvežem od očeta in pobiram energijo nazaj ter ozaveščam svoje nepravo delovanje do moških, čutim v sebi, da sem bolj stabilna in v zaupanju.

Preroške sanje

Eno noč sanjam kolega kako mi govori, da je nezadovoljen s trenutno partnerko, da ima dovolj vsega in da ne ve kaj naredit. Verjeli ali ne, zjutraj dobim klic od njega in vnaprej sem že vedela kaj bo, saj sem sanjala točen potek pogovora, kot je bil potem tisto dopoldne v živo.

Spet drugič sem sanjala, da je hčeri od prijateljice nekdo v družini umrl. In res je kmalu zatem izgubila teto.

Zdravilne sanje

Te pridejo v različnih niansah. Včasih sanjam, da zdravim druge, pa potem ugotovim, da imam s to osebo podobne blokade in obenem zdravim sebe. Drugič me zdravi nekdo drug ali pa mi pove/pokaže v simbolih kaj je potrebno zdravljenja, tako da lahko potem v budnem stanju usmerim energijo na tisti predel. Enkrat pa sem se celo noč kopala v svetlobi. Z zaprtimi očmi je bila cela soba svetla in naslednji dan sem se počutila kot prerojena.

Kaotične sanje

Včasih pa sanjam čisti kaos, katerega nikakor ne morem povezati. Takrat se ne ukvarjam dosti s tem, kaj mi sporočajo, kajti čutim, da se je ta kaos moral nekako izrazit skozi mojo podzavest, da lahko kasneje dobim uvide za tisto, kar nameravam.

 

Zjutraj ko se zbudim, je moje počutje precej odvisno od sanj, ki jih sanjam. Zato grem najprej delat kakšne energijske tehnike, da se sestavim in prediham občutke, ki so se mi ob tem zbudili. Večkrat je tako, da sanjam samo energijo nekega občutka, katerega potem podoživljam čez dan ali celo cel teden. Ob tem se mi kot mozaik sestavljajo delčki mene in tako vsebolj vem kdo sem in kam grem.

Poskusite tudi vi razvrstiti svoje sanje, opazujte in videli boste kaj vse vam imajo za povedati. Zvečer predno zaspite, si dajte namero ali za odgovor, stanje ali uvid v določeno situacijo in prejeli boste kar potrebujete. Predvsem pa spustite vsa pričakovanja in vedite, da je tudi sanjski svet del vašega življenja in je lahko zelo resničen, če ga obravnavate drugače.

 

Leticija Fortin

Nadaljuj branje
Ogledi: 200

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

SESTAVINE ZA 6 MAFINOV

3 jajca

3 jušne žlice domače kisle smetane

6 jušnih žlic kokosove moke (fino mlete)

1 jušna žlica stopljenega masla (ali kokosovega olja)

1 čajna žlička indijskega tropotca v prahu

2 čajni žlički pecilnega praška brez glutena

ščep soli

1 čajna žlička cimeta

 

Priprava:

Pečico segrejemo na 190 stopinj Celzija. Penasto zmešamo jajca, potem pa vmešamo še ostale sestavine. V primeru da je masa pregosta, dodamo še kislo smetano ali maslo. Pekač za peko mafinov (veliki) namažemo z maslom in vsako vdolbino napolnimo skoraj do vrha. Pečemo 20 minut oziroma dokler ne porumenijo.

 

MAFINI S KOKOSOM IN ČOKOLADO

SESTAVINE ZA 6 MAFINOV

3 jajca

3 jušne žlice domače kisle smetane

4 jušnih žlic kokosove moke (fino mlete)

1 jušna žlica kokosovih kosmičev (ali navadne kokosove moke)

1 jušna žlica stopljenega masla (ali kokosovo olje)

2 jušni žlici kokosovega sladkorja

1 čajna žlička indijskega tropotca v prahu

2 čajni žlički pecilnega praška brez glutena

100 g temne čokolade, narezane na koščke (70 % kakava)

 

Priprava je enaka zgornjemu receptu.

Skupaj 12 mafinov za različne okuse in razne diete.

Dober tek!

 

Polona Božič

Nadaljuj branje
Ključne besede: priprava zdrava prehrana
Ogledi: 300

Polona v Ljubljani vodi skupinske in individualne delavnice, obožuje peko sladic, šiva čudovita krila in športne hlače, zaposlena je v družinskem podjetju, po poklicu pa je organizator v turizmu. Z delom na sebi se ukvarja osem let in pri svojih petintridesetih ugotavlja, da ji v življenju sploh ni dolgčas. Pogovarjali sva se o »življenju, vesolju in sploh vsem«.

 

O nedolgočasnem življenju

 

Ukvarjaš se z različnimi aktivnosti; zaposlena si v družinskem podjetju, v Ljubljani vodiš delavnice in individualne terapije, šivaš, pečeš sladice... kako združuješ tako različne vidike življenja?

 

Ti vidiki niso tako različni; delo v družinskem podjetju s tekstilom in šivanje se povezujeta in prepletata, peka sladic je pa moja strast za katero vedno najdem čas. Vodenje delavnic in tudi udeležba na njih je pa nekaj kar je v meni, za kar se ne sprašujem ali imam čas ali ga nimam.

 

Zakaj te peka tako veseli, sladice, torte, pecivo...

Ker jih zelo rada jem (smeh). To mi predstavlja ustvarjanje, zraven se sprostim, um mi neha delat in odjemalci sladic se vedno najdejo, tako da nikoli nič ne ostane. Peka pa mi je poseben izziv tudi zato, ker sem sama na brezglutenski dieti. Torej da ustvarjam slaščice, ki so bolj zdrave in brez glutena, pa da so vseeno dobre.

 

Brezglutenska dieta? Kaj je razlog: trenutni prehranski trendi ali zdravje?

Zdravje. Pred tremi leti se mi povečalo delovanje ščitnice. Ker se nisem odločila za invazivno zdravljenje z jodom, ampak za jemanje tablet, sem po prenehanju jemanja tablet pred kakšnim letom in pol, videla, da rabim temeljito spremeniti svojo prehrano. Še najbolj humana stvar od vsega je torej bilo to, da sem se odločila za brezglutensko prehrano. Zanjo sem se odločila na podlagi izkušenj tistih, ki so si s pomočjo brezglutenske diete izboljšali delovanje ščitnice. Tablete sem v tistem času potrebovala, potem pa sem s pomočjo dela na sebi – ozaveščanja vzorcev, spuščanja notranjih pritiskov, umskega brbotanja in postavljanja na svoje noge – brezglutenske diete in »ful švicanja« v obliki večurne hoje na dan, uspela stanje ščitnice stabilizirati v tolikšni meri, da ne rabim več tablet.  

 

A sladice pa lahko ješ?

Ne. Ampak to je neustavljiv »mus«, kot čokoladni mousse (smeh). Po tisočih poskusih, da bi nehala jesti sladko, sem se odločila, da je dovolj »matranja« in vse moči usmerila v izdelovanje sladic iz bolj kakovostnih in bolj zdravih a vseeno slastnih sestavin.

 

Ali je šivanje ustvarjanje in ravno takšna strast kot peka sladic?

S šivanjem sem bila družinsko povezana, ker je polovica žensk v naši družini šivilj. Od malega me je to veselilo, ampak nisem imela živcev, da bi se naučila tudi sama šivati. Zadnje čase pa sem se bolj umirila, nisem več tako neučakana, če kaj ne znam v prvi minuti, sem bolj potrpežljiva, kar je pri šivanju pomembno, sploh če kaj narobe zašiješ, ali pa ni tako perfektno kot sem si zamislila. Je pa splošno znano, da pri šivanju »več paraš kot šivaš«. Od kar sem se sprijaznila s paranjem, mi gre šivanje zelo dobro od rok (smeh).

 

 

O sistemu, pravilih in družbi

 

Kaj ti predstavlja sistem, družba, v kateri živiš, pravila … kako to doživljaš?

Včasih mi je bilo zelo pomembno, da delujem po vseh pravilih, po zakonih, po tem, kako naj bi se človek v družbi obnašal, celo blazno všeč mi je bil ta red in disciplina; čutila sem se skoraj pomembno, če sem ravnala po vseh teh družbenih pravilih, tako kot se od mene pričakuje v družbi. Po nekaj letih ozaveščanja svojih vzorcev pa se je to začelo razblinjati, ker v končni fazi vse to družbeno, sistemsko ni pomembno. Pred tem se mi je zdelo to vse skupaj zelo pomembno, zato, da bi ugajala staršem, ker so to od mene pričakovali. Pri meni je vse povezano s tem, in ko sem začela spuščati svojo navezanost na starše, mi je postal sistem in vse kar predstavlja, vse manj pomemben. Moja aktivnost, delovanje po družbenih pravilih, biti zgleden državljan... je sedaj na minimumu, na ravni tega, kar je nujno potrebno; samo še delovanje, mimo katerega ne morem iti – kot je plačevanje položnic, da grem čez semafor, ko je zelena, da sledim nekim ˝vljudnostnim pravilom˝, ampak to zato, ker sem se tako odločila. Vse zahteve sistema izpolnjujem na minimumu, toliko, da lahko funkcioniram v tem svetu.

 

Si potem upornik proti sistemu?

Si želim, da bi bila (smeh). Ampak ne, s tem uporom samo spodbujaš to navezanost na sistem. Ne čutim se kot upornik proti sistemu, delujem po načinu minimalnega sodelovanja, ki je pač potrebno. Meni res bolj kot ne dol visi za sistem, razen kadar me določena nesmiselna pravila razjezijo – no, takrat sem upornik, ampak tudi to hitro spustim. V osnovi se mi zdi to en tak nepotreben balast. Toliko je bedasto, vse te državne ustanove, pravila in red in zakoni. Je pa res, da neka pravila morajo obstajati, ker ljudje še nismo pripravljeni, da bi živeli po pravilih, ki prihajajo iz srca.

 

Kaj so pravila, ki prihajajo iz srca?

Da ne serjemo drug drugemu po glavi, da se brigamo zase. Da se ne izživljaš nad drugimi z vsemi svojimi neprečiščenimi frustracijami. V smislu, dokler so nam drugi krivi za vse, bo vedno vojno stanje, v umu in v svetu. Ampak tudi jaz se zavedam, da še nisem tam, da tudi jaz tega še nisem v celoti sposobna.

Delovanje iz srca, pravila iz srca, zame pomenijo to, ko sto procentno poslušaš sebe, ne glede na pričakovanja drugih. To sicer pomeni možnost, da drugim moje delovanje ne bo všeč ali pa jim bo nerazumljivo. Ampak če delujem iz srca, vem, da nobenemu s tem ne škodujem, da ne grem preko trupel, da bi dosegla svoje, in da ne delujem tako, da bi bilo vsem ok, ampak enostavno je to pot, ki izraža moje bistvo in vse, kar je dobro v meni. Gre za to, da če jaz delujem iz srca, tudi okolica sprejme moje kakršnokoli dejanje oziroma se z njim sploh ne ukvarja, ne obremenjuje s tem, kar počnem in kako počnem. Ker je delovanje iz srca, se ljudje ne zahaklajo na to delovanje in mi tudi ne dajejo tiste pomembnosti, ki bi sicer bila gorivo za moj ego, samopomembnost. Enostavno se vse odvije mirno, sprejemajoče.  

 

Ali je vseeno kako živimo, kako se obnašamo?

Ne, ni vseeno, kako živiš in kako se obnašaš v odnosih! Pomembno je, kako greš čez življenje. Konec koncev račune polagaš sebi, svojim pravilom iz srca.

 

Kaj je rešitev, da ljudje izstopimo iz stanja notranjega konflikta in zunanjih bitk, vojn...?

Najprej mi pride na pamet zavedanje sebe, sprejemanje sebe, še posebej tistega, kar je negativno v nas. Da sprejmem tisto v sebi, zaradi česar mislim, da me drugi ne sprejemajo. Ravno to, da nisem samo dobra, da sem tudi slaba; ko bom to sposobna sprejeti v sebi, ne bom rabila nobenega več obtoževati za svoje stanje, svoje situacije, svoje življenje.

 

Ali ni to zelo ostro? Da si je vsak kriv/odgovoren za to, kar se mu dogaja?

Ja, je ostro, ampak ko se znajdeš v življenju na točki, ko si do skrajnosti skregan sam s sabo in svetom, gre za to, da sprejmeš odgovornost za sebe. Občutek krivde je na splošno glavni problem. Ne gre za to, da si ti kriv ali pa nisi kriv za svoje stanje. Gre za to, da si v teh stanjih in da si jih priznaš, brez da bi se obsodil. Vsi se vedno hočemo znebiti teh negativnih občutkov in najlažje to storimo tako, da jih projiciramo na druge, na sistem, partnerje, starše, prijatelje, sovražnike, okolico na splošno. Hočem povedati, da dobimo ta stanja z razlogom, da jih razrešimo, ne zato, da bi se morali počutiti krive zaradi njih, ampak zato, da se z njimi soočimo, jih razrešimo, rastemo in osvobajamo.

 

 

S Polono se je pogovarjala Karmen Merlov

Nadaljuj branje
Ogledi: 361

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Otroci se srečujejo s pisano in barvito paleto čustev, s katerimi pa se morajo šele naučiti upravljati- jih prepoznati, poimenovati ter jih izraziti, predelati na ustrezen način. Pri tem je pomembna vloga nas, odraslih, da jih naučimo, usposobimo kako se na ustrezen način soočiti z občutki. Če sami nimamo težav z odkritim izražanjem čustev, jih ne vrednotimo na dobra in slaba čustva, potem to prenašamo tudi na otroka, ki bo lažje sprejel in izrazil tako jezo in žalost kot tudi veselje; če pa smo nagnjeni k tlačenju in zanikanju določenih čustev, bo tudi otrok prejel sporočilo, da so določena čustva slaba, neustrezna in jih bo začel skrivati pred sabo in okolico. Otrok, ki ni sprejet in razumljen v svojem čustvovanju,  ima občutek, da nas njegova čustva obremenjujejo in se bo zaprl v svoje notranje doživljanje in čustveni svet v  prepričanju, da takšen kot je, ni dober.

Pogosto se zgodi, da nas otrokovo intenzivno in neposredno izražanje čustev resnično lahko pretrese, prebudi v nas določene intenzivne občutke ter nam predstavlja breme; vzemimo to kot sporočilo, da tudi sami v sebi nosimo še nekaj čustvene prtljage, ki jo bo potrebo raztovoriti, da bomo lažje zadihali.

Nekaj predlogov, kako odrasli lahko pomagamo otroku pri sproščanju občutkov:

Pogovor: otrok se mora šele naučiti ločiti med posameznimi čustvi in občutki, s pogovorom mu pomagamo, da prepozna posamezno čustvo in ga zna ubesediti, da poveže vzrok s posledico- zgodilo se je to, sedaj se počutim tako...

Risanje/slikanje: otroku lahko predlagamo, da nariše, naslika..., kako se počuti, ga spodbujamo, da pove, katere barva se mu zdi vesela, katera žalostna, katera topla, katera hladna, katera mu je všeč...

Vaja »Odbijanje balonov«: vaja za sproščanje jeze, frustracije- otrok si predstavlja, da je v zraku polno napihnjenih balonov,  ki  letijo k njemu. Poskuša jih odbiti z rokami in nogami, bolj kot jih odbija, več jih je, zato jih mora odbijati vedno hitreje. Pri tem stiska pesti in boksa okoli sebe, brca z nogami in dviga noge čim višje... Odlična vaja tudi za odrasle J

 

Tia Ambrožič, Petra Pavlin

Nadaljuj branje
Ogledi: 221