Nastavitve piškotkov

BLOGI

Zadnji blogi

Objavil: Kdaj: Kategorija: Šport in rekreacija

Odkar sem se pred nekaj leti začel ukvarjati sam s sabo in svojimi občutki, me je pot večkrat vodila v naravo, predvsem na pohode po bližnjih hribih. Ob tem sem se začel navduševati tudi nad gorami, ki sem jih v mladosti redno obiskoval s starši. Ob vsem tem osebnem raziskovanju so mi pod roke začele prihajati razne bolj ali manj duhovne knjige (Osho, Castaneda ...). Nekatere so definirale plezanje kot aktivnost, kjer ni prostora in časa za razmišljanje, saj si primoran biti prisoten v trenutku sedanjosti in osredotočen le na to, kar počneš (kar je v bistvu terapija že sama po sebi). Spoznal sem tudi, da je za duhovno rast dobro, če stopiš izven svojih okvirjev, začneš preizkušati nove/nepoznane stvari, da te pot vodi v neznano in ne da se venomer vrtiš v istih krogih ter počneš iste stvari.

Tako sem se opogumil in se vpisal na tečaj balvanskega plezanja (ang. bouldering) v ljubljanski Balvaniji. To je tisto plezanje, kjer nisi varovan in plezaš smeri/probleme tam nekje do višine petih metrov (spodaj pod steno so debele blazine).

Na prvo vadbo sem prišel zelo motiviran in šlo mi je dobro, saj sem bil takrat tudi dobro fizično pripravljen (nizka telesna teža in dovolj mišične mase). V bistvu sem bil tako motiviran in navdušen, da ko je učitelj predlagal nekaj minutni odmor, sem dejal, da ga ne potrebujem, da bi raje izkoristil čas za plezanje. Že po dobri uri vadbe mi je bilo žal, kajti mišice so se tako utrudile, da enostavno ni šlo več. To me vseeno ni odvrnilo od navdušenja nad plezalnim športom. Redno sem hodil na vadbe, vmes smo se z novimi plezalnimi kolegi še dodatno dogovarjali in hodili enkrat ali dvakrat tedensko sami plezat.

Vedno bolj zanimivo pa mi je plezanje postajalo tudi s psihološkega vidika. Kadarkoli sem si že doma, v glavi, naredil sliko, kaj vse moram tisti večer preplezati, sem potem ne glede na to, ali mi je uspelo ali ne, domov prišel raztresen, brez energije in tudi dolgo v noč nisem mogel zaspati. Po nekaj takšnih vadbah sem ugotovil, v čem je trik. V bistvu sem se samo gnal za dosežki (preplezati določen problem, po možnosti tak, ki ga ni še nihče iz moje skupine), nisem pa užival v samem plezanju, v vsakem trenutku posebej, v tem, da zavestno primeš vsak oprimek posebej (oprimki so različnih barv, velikosti in oblik), da prideš do točke, kjer vedno znova padeš in se s tem sprijazniš, da se družiš z ostalimi plezalci, da si drug drugemu pomagamo z nasveti ... Na vse to sem pozabil, saj sem bil osredotočen le na rezultat. In ko sem se tega zavedal, sem se neko popoldne doma odločil, da grem tisti večer samo plezat in nič drugega, nobenih planov, kako mora biti in kaj vse moram preplezati, da grem enostavno uživat v plezanju, se sprostit, brez vsakršnih pritiskov. In res sem užival v vsakem trenutku, v druženju s soplezalci (kami), v prijemanju vsakega oprimka posebej, v tem, da mi nekega problema ni uspelo preplezati, da sem enostavno padel s stene. Sprejemal sem vse, kar mi je v tistem trenutku plezanje ponujalo. Seveda pa sem užival tudi, ko sem kar naenkrat preplezal problem, za katerega še teden dni nazaj nisem verjel, da ga bom preplezal v bližnji prihodnosti. In glej ga zlomka, domov sem prišel miren, zadovoljen, osredotočen, in spanje tisto noč je bilo samo še pika i.

Plezanje ni tekmovanje, plezanje je uživanje, je življenjski stil in zato rad plezam. Zaenkrat balvansko plezam v dvorani, vleče pa me tudi v stene, kjer je najbrž ta moment – biti prisoten v trenutku, še toliko bolj poudarjen.

Drugi psihološki aspekt pri plezanju pa sem doživel, ko sem prišel do problema, ki ga nisem in nisem mogel preplezati. To pomeni, da v smeri/problemu nisem mogel čez določeno točko, da bi prišel do vrha. Ob večkratnih neuspelih poskusih (včasih tudi več plezalnih dnevov/vadb zapored) sem se soočal z občutki jeze, obupa, ubogega jaza, krivice in še bi se kaj našlo. Obupati ali vztrajati? Pustiti za sabo, pozabiti, si ne očitati ter si odpustiti ali vztrajati in občutke transformirati v dodaten zagon? Oboje je umetnost. Oboje je prav. Vprašanje je le, koliko moči in volje imaš in koliko globoko si upaš pogledati vase.

Tako sem spoznal čar plezanja, ki ni tekmovanje z drugimi, ampak ponuja bistveno več. Je kot življenje, s številnimi problemi – kako se jih boš lotil, je izključno tvoja stvar. V steni si sam. Tako kot v življenju. Super trening za odločanje in sprejemanje odgovornosti. Priporočam ga vsem, ki bi radi spoznali vse plati sebe.

Uroš Jakopič

Nadaljuj branje
Ogledi: 25

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

V življenju se velikokrat srečamo s situacijo, ko smo v določenem odnosu udeleženi trije. Lahko rečemo, da smo v različnih trikotnikih; npr. mož – žena - ljubica ali pa tašča – snaha - sin oziroma mož. Kako reševati spore, ki se pojavijo v takšnem trikotniku? Bistveno je, da zna žena oziroma partnerka partnerja tudi izpustiti. Tu ni borbe za moškega, saj gre v tem primeru za agresijo, posesivnost, lastništvo nad moškim, izvajanje suženjstva nad njim. Boriti se za nekoga pomeni borbo proti samemu sebi, posledično tudi z drugimi. Gre za to, da samemu sebi ne daš svobode, zato je tudi partnerju ne moreš dati. Krši se zakon svobodne volje, saj v takem primeru oseba ne odloča sama. Moč je bila dana tistemu, ki se je bil pripravljen boriti. Odnos med dvema je res pravi, ko znaš izpustiti, dati partnerju svobodo, ker se v tem primeru sam odloča s kom bo, če sploh bo, ali pa bo raje ostal sam. Potrebno pa je prevzeti polno odgovornost za svoj del odnosa. Lahko pa je situacija tudi obratna in gre za odnos med dvema moškima in eno žensko. V tem primeru pa je ženska tista, ki se odloči in mora za to prevzeti polno odgovornost. Bistveno je, da se ne krivi oziroma grdo govori o bivšem partnerju, saj se s tem dejanjem kaže odnos do sedanjega partnerja. Če ne zmoreš sprejeti prvega partnerja takšnega kot je tudi drugega ne moreš. In slej ko prej se podre iluzija zaljubljenosti in ugotoviš, da tudi drugi partner ni to, kar bi naj bil. Začnejo se rušiti predstave, ki jih imamo o nasprotnem spolu in ugotovimo, da smo zaljubljeni v svojo predstavo, ki je zgrajena na naših projekcijah, lastni domišljiji. In pravljica se razdre tudi z drugim partnerjem oziroma partnerko.  Bomo ponavljali lekcijo še s tretjim, četrtim in krivili nasprotni spol ali pa bomo pogledali globoko vase? Ozavestili odnos z očetom, če smo ženska, oziroma z materjo, če smo moški. Vzorce o jinu, ki predstavlja energijo matere in jangu, ki definira očeta dobimo namreč že v zgodnjem otroštvu. In največkrat se zgodi, da dobimo točno takšnega partnerja kot je bil oče oziroma partnerko, kakršna je bila mama. In vzorci se ponavljajo iz generacije v generacijo, razen če sami nekaj ne spremenimo in pričnemo z delom na sebi. In vedno dobimo takšnega partnerja, ki ga potrebujemo, saj nam je partner največje ogledalo. Problem nastopi, ko se eden izmed partnerjev želi soočiti, drugi pa ne. Takrat poseže vmes višja sila. Ali se bosta oba soočila drug z drugim, ali pa bosta šla narazen. Potrebno je prevzeti odgovornost za svoj del odnosa, ki v partnerstvu predstavlja petdeset odstotkov, v raznih trikotnikih pa malo več kot triintrideset odstotkov. Vedno je lažje kriviti ali pa obsojati drugega. Vendar to ni osebna, duhovna rast. To je bežanje, beg pred resnico, ki jo vsak od nas nosi globoko  v sebi. 

Zato je tako pomembno, da delamo na sebi, dvigujemo energijo in resnica se nam sproti razkriva. Potrebno je biti odprt in resnično prevzeti odgovornost za življenje v svoje roke. Smo kreatorji lastnega življenja in tam, kjer so naše misli, tam je energija. Temu, čemur posvečamo pozornost, raste. V življenje pritegnemo točno to, čemur posvečamo največ pozornosti. Pa naj si bo to partner, hiša, služba, otroci ali pa vlagamo energijo v sebe, svoj razvoj. Tako deluje namreč zakon privlačnosti. Se je pa potrebno zavedati svojih misli, saj ta zakon deluje v pozitivno ali pa negativno smer. Bistveno je, da mi sami vodimo naše misli, ne pa da misli vodijo nas. Če misli vodijo nas, lahko postane celotna situacija popolnoma nekontrolirana. In tako nismo v stiku z realnostjo, nismo tukaj in zdaj. Živimo v navidezni realnosti, ki smo si jo sami ustvarili, ker se bojimo samega sebe, soočanja s samim seboj. Ni zunanjih sovražnikov, so samo notranji. Zato tudi rek: “Človek je sam sebi največji sovražnik.”

Med zaljubljenostjo in ljubeznijo je ogromna razlika. V prvem primeru gre za združitev dveh teles na nivoju spolne čakre, v drugem za povezavo dveh duš na nivoju srca. Zaljubljenost je iluzija, slepilo, ko mislimo, da brez nekoga ne moremo živeti. Zaljubljenost vodi v posesivnost, agresijo, ljubosumje lahko tudi nasilje. Vse to je odnos, ki temelji na strahu pred izgubo. In v tem primeru ne moremo govoriti o ljubezni. Ljubezen pa je za razliko od zaljubljenosti stanje, ki vse in vsakogar samo sprejema. Se ne oklepa, ni ljubosumna in ni posesivna. Ljubezen vodi v osvobajanje. Ljubezen je svoboda, saj se zavedamo, da je človek že v osnovi svobodno bitje. Ljubezen je stanje duha. Prišli smo iz istega Vira in tudi nazaj gremo po isti poti. Vrnitev k Viru in ta Vir je v vsakem izmed nas. To je božanska iskra, božanska ljubezen. Sposobnost videti samega sebe brez vseh mask, iluzij, ki preprečujejo, da bi spoznali svojo božansko naravo. 

Najmočnejša sila v vesolju je Ljubezen. Brezpogojna, iskrena, čista ljubezen do sebe, ki jo vsak izmed nas nosi v svojem srcu, v svojem bitju. Ko se zavedamo, da smo v vsakem trenutku dali od sebe kar smo vedeli, znali in zmogli. Če bi lahko zmogli več, bi ravnali drugače. Vendar je bistveno, da se ne obsojamo in krivimo za preteklost. Preteklost je preteklost, ne moremo je spremeniti. Lahko jo samo sprejmemo, se iz nje nekaj naučimo in gremo naprej s hvaležnostjo ter modrostjo v srcu. Spustiti preteklost, se pomiriti sam s seboj in živeti v sedanjosti, tukaj in zdaj. Razvijati sočutje do sebe in vseh živih bitij. To je najvišja oblika ljubezni. So-Čutje. Ko si sposoben čutiti sebe in druge, jih videti z notranjimi očmi, z očmi srca in ne ega. To pa je resnična svoboda, ki vodi v notranji, duševni mir. Ko si v miru sam s seboj, si pomirjen tudi z okolico. Stvari, ki so te prej vznemirjale, te sedaj sploh ne motijo več. Dosegel si nirvano, mokšo. Korak za korakom se osvobajaš nakopičenega “balasta”, ki ga imaš v sebi, z namenom duhovne osvoboditve. In to je smisel dela na sebi. Biti to kar si. Jaz sem, ki sem. Jaz Sem.  

Aleksandra Jamnik

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 49

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

2012 sem rodila drugega otroka, čudovitega fantka. Celo nosečnost sem se ga zelo veselila, a kar je sledilo si nikoli ne bi sama zaželela. Njegov prihod je našo družino postavil na glavo in jo razbil tako, da je nismo znali več sestaviti. V tistem obdobju, ko nas je premetavalo sem in tja sem zbolela za avtoimuno boleznijo. Vitiligo je avtoimunska kožna bolezen, pri kateri pride do izgubljanja kožnega pigmenta. Na koži se pojavijo bele lise, ki sicer niso nalezljive a znajo biti moteče, tudi estetsko. Meni so se pojavile le na obrazu, kjer jih je najtežje skriti. Čeprav sem pristala pri dveh dermatologih, se nikoli nisem resno ukvarjala s tem. Vsi so mi govorili, da je bolezen neozdravljiva in da se zna zelo razširiti in ko pigment enkrat izgine, izgine za vedno. Jaz sem jo sprejela za svojo posebnost. Kaj pa naj bi?

Prva leta sem imela občutek, da me ljudje gledajo drugače, nekaj jih je tudi stopilo korak bolj vstran, daleč najslabši del vitiliga zame pa je bilo izogibanje soncu in nošnja klobuka od maja do oktobra, saj te v predele brez pigmegmenta ne sme opeči sonce.

V tem istem obdobju sem iskala izhod iz težkih energij v katere smo bili vsi v družini ujeti in našla svojo skupino ter začela z delom na sebi. Najprej občasno, morda enkrat tedensko. V bistvu sem se kar nekaj let lovila in iskala svoj ritem, vmes tudi prenehala. A sem se vrnila, saj sem takrat že toliko vedela, da težava ne bo šla stran, če se samo s kovtrom pokrijem čez glavo in zaspim. Ni fajn, seveda ne, a zame je bilo nujno, da se soočim z izzivi. Da se slišim. In da se poslušam.

En trenutek sem bila dovolj močna, da sem sebe postavila na prvo mesto, pred vse ostalo. Zapustila sem mnogo poznanega, praktično sta iz tistega obdobja v mojem življenju ostala le otroka, vse ostalo se je spremenilo. Takrat se je tudi tok vitiliga obrnil v drugo smer, v nemogočo smer, kot bi trdili dematologi. Vem, da je to, kar se danes pozna na mojem obrazu bonus dela na sebi.

Štiri leta se mi je vitiligo širil. Ko ga je bilo največ je bil čez pol obraza in večino čela. Danes, po letu in pol ga je le še 50 %. Vsak dan se ljubeče namažem s čisto domačo konopljino kremo in se potrudim imeti se rada. Vitiligo sem dobila, ker sem vso pozornost namenjala zunanjosti, notranjost pa zanemarjala. In to sem morala spremeniti.

Katja Jakopič

Nadaljuj branje
Ogledi: 63

Pred letom dni sem bila v prejšnji službi zelo nesrečna. Bila sem na minimalni plači, delala sem ogromno popoldnevov /večerov, skoraj vse vikende in vse praznike in opravljala dela, ki sploh niso bila v vpisu mojih nalog. Počutila sem se nevredno, bila sem le predpražnik.  Cel mesec sem bila v notranjih bojih kaj naj naredim a en trenutek sem dojela, da me izkoriščajo, ker se pustim izkoriščati. Takrat sem rekla dovolj. Z energetskimi tehnikami in redno meditacijo na temo kakšno delo si zaslužim in kaj želim sem globoko v sebi prišla do spoznanja, da sem vredna več. Odločila sem se, da je dovolj in bila pripravljena ne podpisat naslednje pogodbe (podaljševali so mi za 3 ali 6 mesecev) pa čeprav to pomeni, da bom s stanovanjskim kreditom in dvema malima otrokoma brezposelna. Odločila sem se. In šla še na en razgovor (v letu, ko sem bila v tej službi sem šla na 20 razgovor pa nikoli ni bilo nič). Vzeli so me in že 3 dni kasneje sem začela z novo službo, dobro plačo, odličnim šefom, ki je v prvi vrsti človek in delovnim časom kot sem si ga zamislila.

Marsikdo verjame, da ko greš na toliko razgovorov, da se slej ko prej najde služba, a jaz vem, da če ne bi bila pripravljena toliko spustit, v bistvu izgubit vso varnost, se to ne bi zgodilo. Um sam mi nikoli ne bi uspel zrežirati takega čarobnega scenarija. In vem, da sem to dosegla z energijskimi tehnikami in meditacijo. Ob tem nisem imela nikogaršnje podpore, ostali so izražali le dvome in nasprotovanje temu, da pustim službo.

Danes se cenim in to se odraža tudi v službi. Ko se za nekaj odločimo z vsem svojim bitjem, vse Vesolje stremi k temu, da se to uresniči.

 

Katja Jakopič

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 152

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravo življenje

Ravnokar sem pritekla z mojega sprehoda, kjer sem dobila idejo za tale zapis. Na misel mi je prišel rek »Zdrav duh v zdravem telesu«, ki samo s parimi besedami pove... veliko. In potem sem se vprašala katere stvari mene najbolj izpolnjujejo in kaj vse delam, da pridem do notranjega zadovoljstva. Odkrilo se je nekaj področij, katera so predvidevam tudi vam pomembna in težite k temu, da jih uravnovesite ali popravite, kjer je potrebno. Svoje izkušnje z veseljem podelim tudi z vami, še bolj pa bom srečna, če se vam bodo nasveti zdeli koristni.

1.GIBANJE

2.PREHRANA

3.DUŠEVNO RAVNOVESJE

4.NEGA TELESA

5.HOBIJI

6.ODNOSI

7.DELO

8.LJUBEZEN

GIBANJE: Vrabci na vejah že čivkajo, da se je potrebno gibati. Da se vsaj 3 x na teden dobro »prešvicamo«, je lahko merilo za vsakogar  (razen tistih, ki zaradi zdravja tega ne smejo). Lahko tečete, hodite, kolesarite, plavate, jahate, plešete, hodite na vodene vadbe aerobike, pilatesa, TNZ, Zumba,... Karkoli vas napolni, osrečuje in daje motivacijo za naprej. Dobro bi bilo vsake toliko delati tudi vaje za moč in vzdržljivost, da telo ohranjamo v dobri kondiciji.

PREHRANA: Na voljo nam je literatura od A do Ž glede prehrane. Preverite kaj telesu prija in kaj ne, predvsem pa jejte uravnoteženo in zdravo. Tudi glede tega se priporočila spreminjajo, tako da preverite več virov ali obiščite strokovnjaka, ki vam bo svetoval glede na vaše zdravstveno stanje.

DUŠEVNO RAVNOVESJE: Ljudje imamo občutke in smo dnevno v interakciji z mnogimi ljudmi. Prav vsak od njih pusti v nas energijski vtis, zato je potrebno sebe redno čistiti tako energijsko kot tudi čustveno. No, pa saj čustva so pravzaprav energija, zato poskrbite, da sproti sproščate svoje napetosti in občutke predelate na pravi način. Priporočam meditacijo in tehnike za dvig energije ter tehnike za ozaveščanje svojih blokad (rebirthing, rekapitulacija, zen, vodene meditacije,...). Nepredelani občutki se namreč nalagajo v naši avri in vplivajo na naše počutje, notranje ravnovesje, misli in fizično telo.

NEGA TELESA: Bodimo dnevno hvaležni za naše telo, ki je dom naše duše. Bolje kot ga hranimo, lepše se bo odzivalo. Tudi naše telo ima svoje cikle, katere je dobro poznati. Saj veste, ko pri 40-ih ne moreš več jesti tistega, kar si pri 20-ih . Poleg hrane pa poskrbimo tudi za kakšno masažo, pojdimo v savno in se veliko smejmo. Smeh prinaša številne koristi, dvigne raven hormona sreče v telesu in nas poživi.

HOBIJI: Nujno je imeti v življenju vsaj en hobi, saj stvari, ki jih radi delamo dobro vplivajo na naše psihofizično počutje. Ob početju  ali ustvarjanju smo zadovoljni, duša pa od samega veselja vriska. 

ODNOSI: Harmonični odnosi so zelo pomembni saj nas spravljajo ali v dobro ali pa slabo voljo. Kamorkoli se obrnemo, že smo v nekem odnosu. Zavedajmo se, da nam vsak kaže ogledalo, čeprav si je to težko priznati.  Ne dovolimo, da nas drugi čustveno izčrpavajo ali ponižujejo. Poskrbimo, da imamo vedno dovolj energije s pomočjo katere se bomo drugače odzivali na zunanje okolje in ljudi ter se lažje soočili z izzivi, ki nam jih življenje prinaša.

DELO: Velik del svojega časa namenjamo delu. Zato je zelo pomembno, da v njem uživamo in cenimo svoj trud, ki ga vložimo vanj. V kolikor gremo zjutraj težko v službo, je čas da ukrepamo. 40 let »nujnega dela« ni malo, zato  premislimo kaj bi si zares želeli delati. Morda bo treba obiskati kakšen tečaj, osvežiti znanje iz faksa ali pa prebrati kakšno knjigo. Vsaka sprememba potrebuje čas in vloženo energijo ter veliko mero potrpljenja. Prepričana pa sem, da se vsak vložek vase izplača, sploh, ko bomo začeli delati nekaj, kar bo razveseljevalo našo dušo kot tudi denarnico.

LJUBEZEN: In nenazadnje ljubezen, ki ni bolezen ampak je čustvo, ki ga potrebuje vsak od nas. Ljubezen do sebe doživimo takrat, ko dobro poskrbimo zase in smo hvaležni za to kar smo in kar že imamo. Bodimo ljubeznivi do sebe in drugih ter se zavedajmo, da ima vsak od nas svoje »bitke«. Večkrat podarimo prijazen nasmeh in topel objem, saj ju vsak od nas potrebuje bolj, kot si mislimo.  

Za konec pa priporočilo za dober začetek dneva: 10-minutno jutranje razgibavanja in nasmeh na obraz. Dvignite svoje kotičke ust, četudi vam ni do tega, saj boste tako naravnali sebe na pozitivno energijo. Z dobro voljo se premagajo še tako hude težave, kar pa ni nič novega, saj nam je to pel naš navihani Kekec že več kot 60 let nazaj.

»Dobra volja je najbolja.

Bodi dan na dan vesel,

smej se, vriskaj, pesmi piskaj,

pa lahko boš srečo ujel.«

 

Leticija Fortin

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 101

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravo življenje

Danes se sprehajam po gozdu in na sprehajalni poti pred mano pade nekaj kostanja. Zraven razmišljam o blogu na temo harmonije v življenju. Kostanj pred mano me razveseli in ga vsa vesela naberem. Potem sem še malo razmišljala o vsem. Pa si mislim, da nekoga pa kostanj, ki mu pade pred noge ali mogoče celo na glavo, ne bi tako razveselil. Lahko je imel naporen in stresen dan, ko mu je šlo vse narobe in bi bil ta kostanj samo še pika na i, da se razburi. Nekdo pa ima stresno in težavno obdobje ter ga kostanj prav tako ne bi razveselil; mogoče ga še opazil ne bi.

Vse te reakcije so odvisne od harmonije v našem življenju; od tega, kako se mi znajdemo znotraj vseh aktivnosti in področij tekom življenja. Kako znamo balansirati okolje z našim notranjim počutjem. Na človeka vpliva prav vse: družina, prijatelji, služba, hobiji, gibanje, prehrana in še bi lahko naštevala. In potem vse to ustvarja njegovo okolje in tudi notranje počutje; kar se odraža v njegovem zdravju, zadovoljstvu, ravni stresa itn. Če je človek v ravnovesju, se bo znal hitro »naštelati na pravi tir« tudi, če ima povečan stres (ki je lahko posledica česarkoli – dela, travme, bolezni, selitve, ločitve….). Problem nastane, če človek ne zna balansirati znotraj svojega okolja in se mu neharmonično življenje začne nabirati v njegovem telesu.

Tekom življenja naj bi se telo samo balansiralo; naš življenjski slog pa je danes tak, da je potrebno še bolj skrbeti zase. Imeti pravo količino gibanja, jesti kakovostno hrano v pravem razmerju hranil, ki jih telo potrebuje, skrbeti za umirjanje z meditacijo in dihalnimi vajam ter znotraj tega uravnavati življenje. Če ima nekdo na primer naporno službo, naj se po službi umirja toliko časa, da ne čuti več adrenalina, stresa in drugih neprijetnosti. Nekdo, ki je konstantno lačen, nima ravnovesja pri prehrani; mogoče mora samo spremeniti razmerje med beljakovinami in ogljikovimi hidrati ali dodati več zelenjave in počutje bo takoj boljše. Nekdo, ki veliko sedi, naj bi vsak dan več hodil ali se gibal, da bo našel ravnovesje. Sedeč način življenja zelo vpliva na celo telo, mišice, sklepe, organe, prebavo; na celotno počutje. To so samo nekateri primeri, obstaja pa cela vrsta malih »neharmonij«, ki z leti postanejo vse večje.

Tudi rešitve so po eni strani zelo enostavne – treba se je ustaviti, se začutiti in zadihati. Potem pa lahko spremenimo male drobne navade in s tem vplivamo na tiste večje. Konec koncev je življenje naše.

Klara Dev

Nadaljuj branje
Ogledi: 141

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

V odnosu z drugimi vedno iščemo nekaj, kar je tudi ali predvsem naše. Tako nezavedno iščemo način, kako to integrirati vase, Ko te vsebine uspejo sobivati v nas, jih ne iščemo več zunaj, jih ne projiciramo, saj ni več potrebe, ker je vsebina združena v nas. Energija, ki je prej uhajala v projekcijo, je sedaj integrirana znotraj nas in postaja naše kreativno orodje, ki dela za nas. /…/ 

Potreba po povezanosti z drugimi izhaja iz predrojstne izkušnje v maternici. Vseskozi iščemo to (svojo) »popolnost« preko drugega. V drugi osebi iščemo del, ki nam »manjka«, da bi ponovno občutili Celoto. Zato vzpostavljamo odnose. /…/

Lahko bi rekli, da naše vrednote same po sebi nimajo smisla, če se ne odslikavajo v odnosu z drugimi. Niti mi kot bitja nismo sami sebi namen. Smo samo toliko »vredni«, kolikor se razdeljujemo v odnosu, in obratno – odnos je samo toliko vreden, kolikor sebe vnašamo vanj. Tu se torej odraža odnos do samega sebe kot nosilca vrednost, na osnovi katerih stopamo v odnose. /…/

Kolikor se v bistvu poznamo, nam šele pokaže odnos z drugim. Kako lahko sobivamo s sabo in svojimi šibkostmi, ali se uspemo pomiriti s svojimi nasprotji? Če ne zmoremo izpeljati notranje poroke, kako lahko pričakujemo, da nam bo uspela zunanja? /…/

Toleranca do šibkosti in slabosti drugih pa pelje samo preko sprejemanja svojih lastnih. Potrebujemo odnose, vseskozi jih iščemo in ustvarjamo, a če to počnemo s figo v žepu ali jih uporabljamo kot bližnjico, da se nam ni treba srečati s samimi seboj, si v odnosih neprestano ustvarjamo drame; kajti to, kar ni pomirjeno v nas samih s pomočjo skrivne poroke, misterija združitve nasprotij, ne more biti pomirjeno niti v zunanjih odnosih, in tako dejansko ostajamo sami, nezmožni zadovoljujočih navezav z drugimi. Življenje nas tako venomer vrača na začetek, k nam samim, ki izvoru nemira.

 

Marjana Florjan

Odlomki iz članka Odnos kot mysterium coniunctionis, Metke Kramberger, ki je bil objavljen v reviji Anima (jesen 2018).

Nadaljuj branje
Ogledi: 122

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

ZENOVSKE MODROSTI

 »Prebujeni je tisti, ki najde svobodo v dobrih in slabih dogodkih.«

 »Prebujeni je svoboden človek: osvobojen vseh načrtovanj in skrbi.«

 »Vsi pojavi so prazni.«

 »Vsa trpljenja in vse radosti, ki jih izkusimo, so pogojeni.«

 »Dokler si očaran z obliko, nisi svoboden.«

 »Kot umrljivi si ne vladamo sami, ampak nam vladajo zunanji pogoji.«

 »Blaginja in beda se izmenjujeta v nedogled.«

 »Čeprav znaš razložiti tisoč suter (svetih tekstov), dokler ne vidiš svoje lastne narave, je tvoje poučevanje smrtnika in ne Prebujenega.«

 »Vsako trpljenje je zametek prebuditve, kajti trpljenje spodbudi smrtnika k iskanju modrosti.«

 »Osvoboditi se od besed je prava osvoboditev.«

 »Če uporabljaš svoj razum, da bi videl Budo, ne boš nikoli videl Bude.«

 »Če uporabljaš svoj razum, da bi razumel realnost, ne boš razumel niti svojega razuma ne realnosti. Če spoznavaš realnost, ne da bi uporabljal razum, boš razumel oboje.«

 »Življenje in smrt sta pomembna. Ne trpi ju nekoristno.«

 »Ne ustvarjati privide je razsvetljenje.«

 »Ne sodelovati v ignoranci je modrost.«

 »Čeprav sedaj ne delam narobe, sem kaznovan s svojo preteklostjo.«

 »Izmed milijona ljudi bo samo eden dosegel razsvetljenje brez Učiteljeve pomoči.«

 »Ljudje, ki ne vidijo svoje narave in si domišljajo, da bodo lahko izvajali brezmiselnost ves čas, so domišljavi in neumni.«

 »Um je vedno prisoten, le da tega ne vidiš.«

 »Bistvo Poti je nenavezanost.«

 »Um je korenina, iz katere zraste vse drugo. Če lahko razumeš um, je vse drugo vključeno.«

 »Najosnovnejši način, ki vključuje vse ostale metode, je opazovanje uma.«

 »V osnovi je Pot popolna – ne potrebuje izpopolnjevanja.«

 »Tisti, ki jih veter veselja ne premakne, tiho sledijo Poti.«

 »Pravo delovanju vključuje vse štiri vsevključujoče prakse: trpeti krivico, prilagoditi se okoliščinam, ne iskati ničesar in delovati.«

 »Odpovedati se sebi je največje usmiljenje.«

 »Imeti telo pomeni trpeti.«

 »Videti nič  pomeni dojeti Pot; razumeti nič pomeni poznati Darmo. Kajti Videnje ni niti videnje niti nevidenje in Razumevanje ni niti razumevanje niti nerazumevanje.«

 »Kdor ve, da je um fikcija in brez vsakršne realnosti, ta ve, da njegov um niti obstaja niti ne obstaja.«

 »Besede so iluzije.«

 »Če sploh karkoli dosežeš, je to pogojeno, je karmično. Zahteva povračilo.  Obrača Kolo (življenja in smrti)... Reči, da je dosegel, pomeni žaliti Prebujenega. Kaj bi sploh lahko dosegel?«

 »Prebujeni ni enostranski. Narava njegovega uma je v osnovi prazna, niti čista niti nečista. Prebujeni je osvobojen delovanja in doseganja. Je osvobojen vzroka in posledice.«

 »Budini sveti teksti vsebujejo nešteto metafor. Ker imajo smrtniki plitve ume in ne razumejo ničesar globljega, je Buda uporabljal otipljivo, da bi predstavil Najvišje. Ljudje, ki iščejo blagoslove (zasluge) tako, da se osredotočajo na zunanja dejanja namesto na notranje gojenje, poskušajo nemogoče.«

 »Zmožnosti uma so neomejene in njegove manifestacije so neizčrpne. Videnje oblik s svojimi očmi, slišanje zvokov s svojimi ušesi, vonjanje vonjav s svojim nosom, okušanje okusov s svojim jezikom – vsako gibanje ali stanje je tvoj um. V vsakem trenutku, kamor besede ne morejo, to je tvoj um.«

Jernej Deželak

Vir:  Bodhidharma 

http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/modrosti/ucitelji/bodhidharma.htm

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 152

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Nekaj vode je preteklo v zadnjih mesecih in znotraj sebe še iščem stabilnost. Nekaj idej se mi svaljka po glavi, predvsem misli, ki se navezujejo na "napačne" odločitve, izbire, na "neprave" situacije, na vse kar zahteva dvojnost: prav-narobe; dobro-slabo; lepo-grdo... na vse kar zahteva kesanje za napačno odločitev in na vse kar zahteva evforično dokazovanje za "pravo" izbiro. Obe skrajnosti v katerih sem, me utrujata, saj nobena ne prinaša tistega bistvenega: sprejemanja življenja takšnega kot je. Ne sprejemam stabilnosti in zadovoljstva že samo zato, ker je življenje v meni, ampak ga poskušam ves čas usmerjati z negativnim/pozitivnim prizvokom. Počasi se pomirjam z mislijo, da mi življenja ni treba več usmerjati z izbiranjem med prav in narobe, dovolj je, da počnem tisto kar si želim in čutim, da me vsaj malo veseli; vse ostalo se potem zgodi samo od sebe. Lahko sem nevtralna do življenja, važno le, da počnem kar me veseli in pustim, da življenje samo to razvija zame, postopoma pa izpušča tisto, kar me ne izpolnjuje. Najbrš se temu reče spontana evolucija, jaz sem pa mislila, da me bo odrešila "revolucijaaaaa". Faaak, življenje je čudež, že samo zato, ker je. Jaz sem dovolj, že samo zato, ker sem. Vse ostalo je "mogoče".

 

Budistična zgodba "Mogoče"

"Nekoč je živel star kmet, ki je delal na polju že mnogo let. Nekega dne je njegov konj pobegnil. Ko so to slišali sosedje, so prišli na obisk. “Kakšna smola!« so sočutno dejali.

“Mogoče,” je odvrnil kmet.

Naslednje jutro se je konj vrnil skupaj s tremi divjimi konji. “Kako lepo,” so sosedje vzkliknili.

»Mogoče,« je odvrnil starec.

Naslednji dan je njegov sin poskušal zajahati enega od divjih konj, toda konj ga je vrgel in sin si je zlomil nogo. Sosedje so spet prišli in sočustvovali nad njegovo nesrečo.

»Mogoče,« je odgovoril kmet.

Dan potem, so v vas prišli vojaški uradniki zaradi priprave mladih fantov za v vojsko. Ko so videli zlomljeno nogo kmetovega sina, so ga pustili in šli naprej.

Sosedje so čestitali kmetu, kako dobro so se stvari iztekle.

“Mogoče,” je dejal kmet.

... "

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 122

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Opazovanje lastnih misli je lahko zelo »razsvetljujoče«, saj nam to, kako živimo, narekujejo naše misli. Če se jih ne zavedamo, potem tudi nimamo pravega nadzora nad svojim delovanjem, življenjski izzivi pa nam predstavljajo muke. Energije za premike ni in ni, kljub temu da se jo trudimo pritegniti k sebi. V nedogled lahko brcamo v prazno, iščemo vzroke okrog in okrog bistva, tega pa imamo praktično pred nosom. 

Ko nam uspe se zavestno umiriti in prisluhniti umskemu kaosu, ta kmalu izloči najbolj bistvene besede, stavke, afirmacije, misli, ki nas blokirajo in zaradi katerih se ne moremo premakniti in napredovati v skladu z željami. Večina teh misli je zelo negativnih: ne morem, ne znam, ne vem, ne bo mi uspelo, nisem dovolj dobra/dober … 

Včasih se zdi, kot da imamo prazno glavo, da ničesar posebnega ne premlevamo. Pa to ni res! Naš um melje neprestano. Obdeluje vsako malenkost, znova in znova. Zato je treba vztrajati in raziskati njegov mehanizem in prevzeti krmilo. Ali vodim svoj um jaz ali on mene? Če verjamemo vsem negativnostim, ki nam jih servira, potem smo sposobni verjeti tudi vsem pozitivnim mislim oziroma afirmacijam. Pa še bolje se bomo počutili. Ko bomo tako zavestno vadili skoke iz ene miselne skrajnosti v drugo, iz minusa v plus, bomo nekega lepega dneva pristali na sredini, na nevtralnem območju čistega vedenja in delovanja. Takrat bomo pa mojstri. ;)

Če ne vemo, kje vse leži naša energija, prisluhnimo svojim mislim: energija je tam, kjer so naše misli. Ups! O čem oziroma o kom dneve in dneve razmišljam? No, tja gre moja energija ... Velikokrat se je treba prisiliti, da um zaposlimo s kreativnostjo, z idejami, mislimi, ki podpirajo naše cilje, vse tisto, kar si v življenju želimo doseči, kar nas osrečuje, polni … Vendar samo misliti o zlati prihodnosti ne bo dovolj, je potrebna tudi akcija, tukaj in zdaj – misli podpreti z dejanji. 

In še nekaj zelo bistvenega: razmišljanje o drugih, sanjati o drugih, je lahko velika potrata energije. Če v svoje sanje vpletamo druge, si zamišljamo vse mogoče scenarije z njimi, posegamo v njihovo svobodno voljo, ker oni z našimi načrti niso seznanjeni … Zato razmišljajmo o sebi, drugim pa pustimo svobodno voljo. 

Tako enostavno, pa tako težko hkrati. ;)

Marjana Florjan

Nadaljuj branje
Ogledi: 130

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravo življenje

V prejšnjem blogu sem pisala o zavestnih počitnicah, danes pa nizam nekaj idej, kako skupaj z otrokom spuščamo občutke in skupne igre uporabljamo za boljše počutje, sproščenost, transformacijo stresa in skrbi. 

Plavanje

Med plavanjem vizualiziramo, kako voda odnaša neprijetne občutke. Kako nas čisti, poživlja in revitalizira.

Brcanje žoge, nogomet

Brcanje je krasna tehnika za sproščanje jeze, agresije, napetosti in zakrčenosti telesa. Če boste brci dodali še močen izdih, boste kmalu začutili umirjanje. Vizualiziramo, kako jezo sproščamo po nogi skozi stopalo.

Tek, lovljenje

S tekanjem sproščamo napetosti, stres in bremena. Med tekom pomislimo, katere občutke želimo odvreči in vizualiziramo, kako padajo s telesa in ramen.

Sonožno skakanje, skakanje po eni nogi, ristanc

Skakanje je vaja, ki nas povezuje s tlemi in nas dobro prizemlji. Če skačemo po eni nogi, je potrebna večja koncentracija in zato še večja pozornost, kar nam pomaga, da smo prisotni v sedanjem trenutku. Um in misli se umirijo, energija pa steče po telesu.

Igranje na (otroška) glasbila, petje

Pihanje (pihala – flavta, trobenta…) pomaga odnašati občutke. Pihamo jih iz telesa, medtem ko igranje na tolkala (boben…) aktivira notranjo moč, voljo, akcijo in budnost. Glasba nam pomaga priti v stik z energijo, s samim seboj in zbuja kreativnost ter ustvarjalnost.

Risanje, barvanje

Pridružimo se otrokom kadar rišejo, saj je risanje zdravilen proces, ker sprošča napetosti, občutke, zadrževane energije, spomine iz otroštva, vrtca, šol. Če rišemo in ustvarjamo, smo fluidni, kreativni, unikatni, najdemo nekaj svojega. Kreativna energija je zdravilna energija, je življenje.

Klara Dev

 

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 220

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

BODI BREZGRAJEN V BESEDAH

Govori iskreno. Reci le tisto, kar res misliš. Ne uporabljaj besed v svojo škodo ali škodo drugih. Uporabi moč svojih besed tako, da bosta zasijali resnica in ljubezen.

NIČESAR NE JEMLJI OSEBNO

Kar počno drugi, ne počno zaradi tebe. Kar počno in govorijo drugi, je le izraz njihove resničnosti, njihovih sanj. Če boš imun na mnenja in dejanja drugih, ne boš nemočna žrtev nepotrebnega trpljenja.

NIČESAR NE DOMNEVAJ

Zberi pogum in sprašuj ter vselej jasno in glasno povej, kaj bi rad. Bodi jasen do drugih, da te ne bodo hromili nesporazumi, potrtost in nemir. Že zgolj ta dogovor ti bo pomagal, da lahko povsem spremeniš svoje življenje.

VSELEJ DAJ VSE OD SEBE

To "vse" ne bo vedno enako; če si namreč bolan, ne moreš storiti toliko, kot če si zdrav. Toda v vsakih okoliščinah se potrudi, da boš storil vse, kar je v tvojih močeh - in ne boš se več obsojal, ne boš se več trpinčil in ničesar ne boš obžaloval.

Pripravil Jernej Deželak, Izvleček iz knjige Štirje dogovori (avtor:Don Miguel Ruiz)

Nadaljuj branje
Ključne besede: odnos do sebe
Ogledi: 278

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Poletni meseci so prijeten del leta; sonce je na višku svoje moči, mi pa si pogosto prav v tem času vzamemo čas za odmor in se odpravimo na kakšen izlet ali daljše počitnice. Stik z naravo je zelo blagodejen in zdravilen: izleti v hribe nas napolnijo in prizemljijo, morje pa spira naše občutke, čisti avro in nas polni s prijetno energijo. Prijetno pa lahko hitro postane neprijetno, kadar se preveč prepuščamo ležernosti, lenobi, se odzemljimo, prekinemo stik s sabo in ne delujemo v skladu s sabo. Vse to nas lahko vodi v različna dejanja, od pretiranega zabavanja in ponočevanja do pretvarjanja, da je vse super in krasno.

Že v otroštvu dobimo različne informacije o poletju in počitnicah. Sama sem sprejela in ponotranjila sporočilo, da ker je takrat konec šole in zato tudi odgovornega življenja, se lahko prepuščam, počivam, lenarim in se družim s prijatelji. To je bil čas, ko je bilo navzven vse super, brez problemov, težav, samo veselje, evforija in zaljubljenost v različne fante. Takšno početje zamegljuje naš center videnja (čelno čakro) in jo prekriva z energijo iluzije, da nismo več v stiku z realnostjo.

Če poletni čas ni zavesten, hitro privede do nepotrebnega izgubljanja energije, občutkov izgubljenosti in kaosa, ki ga pa prikrivamo na različne načine. Lahko se pretirano zabavamo in ponočujemo, pijemo večje količine alkohola ali se prepuščamo pri prehranjevanju (npr. preveč sladkega ali prenajedanje), flirtamo in aktivno iščemo partnerja, ljubimca ali pa se pretvarjamo, da je vse super, da ni občutkov -težave čudežno izginejo. Lahko tudi prekomerno spimo, počivamo oziroma lenarimo.

Če že imamo izkušnje pri iskanju zavesti, lahko hitro spoznamo, da je vse to početje, če v njem pretiravamo, odklop iz realnosti, odmik od sebe in čutenja. S tem zablokiramo del sebe in izgubljamo svojo energijo. Ko je počitnic konec, hitro začutimo realnost, ki nas kliče nazaj k odgovornostim: odpor do dela, pogrešanje počitnic, nejevoljnost, nestrpnost, odnosi se zaostrijo. 

Spomnim se svoje preteklosti, ko sem se med poletjem preveč prepuščala in je bil prihod domov pravi šok. Vse mi je butnilo na površje – vse stvari, s katerimi naj bi se soočala, pa še nepremišljenost med počitnicami. Na neki način sem si pridelala dvojno delo! Počitnice na tak način ne prinesejo želenega dobrega počutja in regeneracije, temveč ravno nasprotno: težko fizično telo, ki nas vleče dol, utrujenost, glavoboli in nejasen um. Tudi če še ne delamo na sebi in nam je to področje nekaj novega, smo lahko pozorni na dogajanje v sebi in okoli sebe ter pazimo, da se med poletjem ne odklopimo preveč in ne zbežimo iz svojega življenja (in s tem tudi energijsko iz fizičnega telesa). Če bomo pozorni na to, bomo lažje ostali v stiku s sabo in ne izgubljali energije. 

Kar se tiče naše energije, med počitnicami ni nič drugače. Še vedno je treba zanjo skrbeti in jo negovati. Prepuščanje je lahko zelo nevarna stvar, saj se energijsko po brezglavih počitnicah lahko pobiramo več mesecev. Kaj lahko storimo? Skušamo delovati precej podobno kot čez leto. Vzdržujemo svojo disciplino s fizičnimi vajami, izvajamo tehnike za dvig energije ter se soočamo s svojimi občutki in si jih priznamo. Ne trudimo se jih držati pod površjem in sami sebi lagati, da smo 24 ur na dan veseli in zadovoljni. Vedemo se odgovorno do sebe in drugih. Smo v stiku s sabo in še vedno počnemo stvari, ki jih radi delamo, smo aktivni, načrtujemo stvari za jesen, smo v stiku s svojim delom, poslanstvom, vizijo. Soočamo se v odnosih, s svojo družino, otroki, partnerjem. Če pride do konfliktov ali nesoglasij, jih skupaj rešujemo, se pogovarjamo in iščemo rešitve. In ob vsem tem iščemo ravnovesje med aktivnostmi, počitkom in druženjem s prijatelji. Tako bomo izkoristili poletni oddih sebi v korist in si napolnili baterije, prihod domov pa bo zato lažji in brez stresa.

Klara Dev

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 216

Toplejši meseci so meseci z več sonca, cvetenja in rasti v naravi. Cvetlice ozelenijo in cvetijo, njihovi pisani cvetovi pomirjajo in pomagajo pri boljšem počutju. Pri meditaciji in zdravljenju se lahko povezujemo z njihovo energijo in močjo. Vizualiziramo lahko katerokoli cvetlico, sama pa sem uporabila lotusov cvet.

Priprava na meditacijo. Najprej razgibamo celo telo  na kakršenkoli način nam ustreza: lahko se raztegnemo, razmigamo sklepe, se odpravimo na sprehod, tek ali kolesarjenje. Katerakoli fizična oblika rekreacije nam je ljuba. Pomembno je, da se razmigamo, saj bomo tako lažje zavestno in skoncentrirano mirovali.

Nato se uležemo na hrbet, dlani obrnemo navzgor, sprostimo telo in zapremo oči. Na področju druge čakre (nekaj centimetrov pod popkom; tam, kjer imamo ženske maternico) vizualiziramo oranžen lotusov cvet. Dihanje je tekoče, kontinuirano, zavestno. Ko dihamo, usmerjamo pozornost na področje druge čakre in vizualiziramo cvet. Zavestno dihanje in moč cveta čistita v telesu zastale občutke, spomine, neprijetne misli, skrbi in nas umirjata. Tako lahko dihamo 5 minut in več, kot zdržimo oziroma nam ustreza. Zaključimo tako, da s petimi močnejšimi in globljimi izdihi in vdihi, pošljemo cvet ven iz telesa, avre, bivalnega prostora daleč v neskončnost, kjer cvet razpršimo.

Tretja faza je faza mirovanja in počivanja. Celo telo vizualiziramo v velikem belem lotusovem cvetu. Počutimo se udobno, prijetno in varno. Lahko dodamo tudi vizualzacijo lebdenja cveta na vodi. V tem položaju mirujemo 5 minut ali več. Popolnoma se sprostimo in umirimo.

Celotno meditacijo zaključimo z zahvalo lotusu in za nekaj trenutkov čutimo hvaležnost. 

 

Klara Dev

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 217

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Odlomki iz knjige v prevajanju

Amorah Quan Yin: Zbirka plejadskih tehnik za samozdravljenje

Priprava na delo s svetlobo na plejadski način

Čiščenje z vrtnicami 3. del

 

Zadnja možnost za uporabo vrtnic, ki jo bom opisala, je namenjena samozaščiti. Vrtnice imate lahko cel čas nameščene na zunanjih straneh svoje avre, tako da so s steblom zasidrane na površino Zemlje. S tem boste odvračali neželene vplive in si pomagali oblikovati svoje meje. Vrtnice bodo absorbirale tuje energije, ki plavajo naokrog, preden bodo te vstopile v vašo avro. Vrtnice, ki jih boste tako postavili, sicer ne bodo poskrbele za čisto vse energije, vam bodo pa v veliko pomoč.

Morda boste pred svojo avro želeli postaviti ogromno vrtnico, ki je zakoreninjena na površino Zemlje. Ali pa vam bo bližje postaviti pet vrtnic zunaj avre, eno pred seboj, eno za hrbtom, na vsaki strani telesa po eno in eno nad glavo (glej ilustracijo).

Izogibajte se vsaki težnji, da bi vrtnice uporabili zaradi občutkov paranoje. To ni orodje, ki bi ga uporabili takrat, ko imate občutek, da vas ˝nekdo˝ poskuša napasti ali vam kaj odvzeti, kdor koli ta ˝nekdo˝ je. Ta tehnika je preprosto le orodje, ki vam pomaga, da prevzamete odgovornost za svoje meje in svoje izbire. Še posebej je uporabna, če ste zelo občutljivi ali pa ste v preteklosti vsrkavali vase veliko tujih energij. 

Ko boste postavili vseh pet vrtnic izven svoje avre, boste morda ugotovili, da po navadi ne zaščitite svojega hrbta. Z drugimi besedami, zadnja stran vaše avre je lahko zelo razpršena ali pa se je manj zavedate kot preostalega dela avre. Ko si vzamete čas, da vizualizirate vrtnico in občutite prostor med svojim telesom in vrtnico, to naravno okrepi ta del vaše avre in naredi vaš hrbet manj dovzeten za napade ali celo energijske poškodbe.

Naslednji koraki vam bodo pomagali postaviti vrtnice, ki bodo ščitile vaše meje:

1.Ko zaprete oči, se prizemljite in ustrezno popravite avro, če je to potrebno.

2.Vizualizirajte vrtnico katere koli barve, ki vam daje dober občutek, in jo postavite tik pred svojo avro spredaj. Podrobno si jo oglejte.

3.Predstavljajte si, da ima vrtnica steblo, ki je zakoreninjena v zemljo. Nameravajte, da vrtnica ostane na tem mestu, dokler je zavestno ne razblinite.

4.Vizualizirajte še eno vrtnico tik izven svoje avre na levi strani.

5.Tudi tej dodajte steblo za prizemljitev in zopet nameravajte, da ostane nespremenjena, dokler je ne razblinite.

6.Sedaj postavite vrtnico s steblom v zemljo na desno stran, zunaj, tik zraven svoje avre. Zopet uporabite namero, da ostane nespremenjena.

7.Postavite še eno vrtnico tik izven svoje avre nad glavo. Zopet si predstavljajte, da je zakoreninjena, in nameravajte, da ostane tam, dokler je ne odstranite.

8.Nazadnje vizualizirajte vrtnico s steblom izven avre za svojim hrbtom. Če je treba, uporabite dihanje in namero, da ojačate in razširite svojo avro na oddaljenost 60–90 cm od telesa. Nameravajte, da vrtnica tam tudi ostane, dokler je namenoma ne odstranite.

9.Da okrepite moč svoje namere, sedaj razblinite vsako vrtnico skupaj s steblom, in sicer po vrsti, kakor ste jih ustvarjali. Nato ponovite korake dva do osem in postavite nove vrtnice na vseh pet mest. Včasih morate te korake ponoviti večkrat, da dobite močnejši občutek, da so vrtnice resnične. Če je treba, naredite to sedaj.

10.Ko zaključite, pustite vrtnice na svojih mestih do takrat, ko greste spat. Ko se pripravljate na spanje, poglejte, ali so še vedno videti sveže, ali so se zaprle, ali so uvele. Njihovo stanje bo dober kazalnik, koliko so za vas naredile. Ko boste zaključili s preverjanjem, stare vrtnice razblinite in nato postavite nove.

Ko začnete z izvajanjem tehnike postavljanja vrtnic okoli svoje avre, je priporočljivo, da razblinite stare vrtnice in postavite nove vsaj dvakrat na dan nekaj dni zapored. To počnite, dokler ne bodo vrtnice nekajkrat zapored nedotaknjene vsakič, ko jih boste preverjali. Sama sedaj zamenjam vrtnice okoli avre le enkrat ali dvakrat na teden, na začetku pa so bile po navadi polne tuje energije in sem jih morala menjati vsaj enkrat na dan. Raziskujte in preizkušajte, kaj vam osebno najbolj odgovarja oziroma kaj najbolj potrebujete.

Prevod: Mia Brunej

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 191

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Odlomki iz knjige v prevajanju

Amorah Quan Yin

Zbirka plejadskih tehnik za samozdravljenje

Priprava na delo s svetlobo na plejadski način

Čiščenje z vrtnicami 2. del

Vrtnice lahko uporabite tudi za čiščenje težavnih področij svojega življenja. V ta namen vam lahko podam praktičen primer iz mojega življenja, ki je povezan z  mojim strahom pred vodo. Celo življenje sem vodo hkrati ljubila in se je bala. Kot otrok sem oboževala čofotanje v bazenih, jezerih, rekah in tudi kopanje v banji, toda moja mama me je v svojih poskusih, da me obvaruje, nenehno opozarjala, da se lahko, če ne bom zelo previdna, utopim. Govorila je: »Če padeš, se lahko utopiš že v nekaj centimetrih vode. Zato bodi zelo previdna.« Prepričana sem, da sem to slišala več desetkrat, še preden sem dopolnila štiri leta. Ta stavek je, pospremljen z njenim prestrašenim dihanjem, če sem slučajno malo prehitro hodila po dvajset centimetrov globokem otroškem bazenu ali se v banji vstala, vnesel v moje telo nenaraven strah.

V svojih zgodnjih tridesetih sem se odločila, da se sama naučim plavati, saj sem bila preveč prestrašena, da bi v vodi komur koli zaupala. Počasi, korak za korakom, skupaj z mojim prestrašenim dihanjem, sem se naučila. Plavanje in celo skakanje v vodo v bazenih je postalo moja druga narava. Sčasoma pa sem se začela počutiti razmeroma varno tudi v večjih vodah.

Leta 1988 sem naletela na drug izziv. Med počitnikovanjem na karibskih otokih na otoku Isla Mujeres v Mehiki sem se odločila, da grem morje raziskovat z masko. Že takrat sem vedela, da se pod vodo ne bom mogla dolgo zadržati ali celo plavati, saj sem precej velika in zato težko ostajam pod gladino. Zato je bil moj načrt tak, da bom z masko na glavi preprosto plavala in lebdela na vodi, obrnjena na trebuh, saj bom tako lahko zaužila lepote koralnega grebena in živopisnih rib, ki tam prebivajo.

Na žalost sem, ko sem prvič dala masko na glavo in želela vaditi le v pol metra globoki vodi, takoj v popolni paniki začela hlastati za zrakom. Po več poskusih, ki so prinesli še slabše rezultate, sem sedla v vodo poražena in pripravljena odnehati. Nato mi drobcen glasek v meni reče: »Ne odnehaj. Saj imaš orodja, s katerimi si lahko pomagaš, uporabi jih. Poskusi s pihanjem vrtnic.« Čeprav z oklevanjem, sem se strinjala. Začela sem tako, da sem si na glavo dala masko, dihala skozi dihalo in medtem pihala vrtnice. Ko je to postalo enostavno, sem naredila naslednji korak. Še vedno z masko in dihalko na glavi sem potisnila obraz v vodo, šla na vse štiri in pihala vrtnice, dokler sem lahko, ne da bi čutila paniko. Nato sem si vzela malo oddiha. Potrebovala sem približno pet minut, da sem začutila olajšanje, in se nato napotila po grebenu. Ni se mi bilo treba ustaviti ali pihati vrtnic, bila sem približno 300 metrov od obale in se imela krasno. Tam sem ostala brez nadaljnjih težav ali najmanjšega strahu celo uro. Od takrat se mi pihanje vrtnic nikoli več ni zdelo samoumevno.

Ko boste nervozni ali čutili strah glede česa, pa naj bo to prvi zmenek ali učenje potapljanja, poskusite pihati vrtnice. To naredite takrat, ko boste neposredno v situaciji, idealno pa je, če strah še čutite. Če to ni mogoče, si situacijo prikličite kasneje in pihajte vrtnice.

Drugi način, kako se lahko lotite čiščenja različnih področij svojega življenja z uporabo vrtnic, je, da za vsako težavno področje ustvarite simbol ali sliko. Če na primer težko zaupate ljudem, tudi če veste, da so zaupanja vredni, si lahko za to nezaupanje predstavljate simbol ali sliko. Lahko si celo predstavljate besedo nezaupanje, napisano z velikimi odebeljenimi črkami, in uporabite to kot simbol.  Simbol, ki ga boste uporabili, vam bo v pomoč pri spuščanju podob, občutkov ali drugih zastalih energij, ki so povezane z vašim nezaupanjem. Lahko enostavno samo sedete, poženete energijo znotraj sebe in nepretrgoma pihate vrtnice z izbranim simbolom v notranjosti, dokler se te nehajo polniti z vašimi neuravnovešenimi energijami. To, da poženete energijo znotraj sebe, medtem ko pihate vrtnice, vam bo pomagalo sprostiti zastale energije, ki so v vaših čakrah in so povezane s področjem, ki ga čistite.

Naslednja vaja vas bo vodila skozi proces uporabe vrtnice za čiščenje določenega področja:

1.     Zaprite oči in se prizemljite ter po potrebi popravite avro, da je oddaljena približno 60-90 cm od vašega telesa na vsako stran.

2.     Nadse postavite zlato kozmično sonce in aktivirajte pretok zlate svetlobe po kanalih po svoji hrbtenici in rokah, kot je opisano v prejšnjem poglavju. Ko svetloba teče neprekinjeno, preklopite na avtomatiko.

3.     Potegnite energijo Zemlje skozi stopala in noge in dovolite, da se ta združi z zlato svetlobo, ki teče skozi vašo hrbtenico in ven skozi roke in glavo. Ko združena energija teče nežno in neprekinjeno, jo dajte na avtomatiko. Pustite, da kozmična in zemeljska energija tečeta cel čas, medtem ko izvajate proces čiščenja.

4.     Pomislite na nekaj, na čemer želite delati, kot je na primer grizenje nohtov ali nenadzorovano jedenje čokolade. Lahko je tudi odnos do nečesa ali določena čustvena naravnanost, kot na primer pomanjkanje samozavesti, obtoževanje, občutek žrtve, nezaupanje, sram ali strah pred pajki. Sedaj si za izbrano zamislite simbol.

5.     Izven svoje avre ustvarite vrtnico, katere koli barve, ki vam pride na misel, in vanjo postavite simbol.

6.     Globoko dihajte, da pomagate pri sproščanju energij, in medtem glejte vrtnico. Ko je ta polna energije, ki je povezana z vašo težavo in ki ste jo sprostili vanjo, vrtnico razblinite.

7.     Nadaljujte s pihanjem vrtnic z izbranim simbolom v njih – ustvarjajte jih in razblinjajte izven svoje avre, vse dokler zadnja vrtnica, ki jo vizualizirate, ne ostane nespremenjena vsaj 10 sekund. Nato razblinite še to.

8.     Sedaj lahko nadaljujete s poganjanjem toka energije in meditirate ali pa odprete oči in zaključite – kar vam je ljubše.

Prevod: Mia Brunej

Nadaljuj branje
Ogledi: 183

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Odlomki iz knjige v prevajanju

Amorah Quan Yin

Zbirka plejadskih tehnik za samozdravljenje

Priprava na delo s svetlobo na plejadski način

Čiščenje z vrtnicami

Vizualizacija in jasnovidno čiščenje z uporabo eteričnih slik vrtnic se je uporabljalo že pred več stoletji. Moji spomini na preteklo življenje, v katerem sem bila svečenica in bela mojstrica, razkrivajo, da je bila uporaba vrtnic v duhovnih praksah prisotna že v 12. stoletju. Povsem verjetno je, da je uporaba čiščenja z vrtnicami še starejša. Vrtnica, kot simbol zdravljenja, je zelo učinkovito in uporabno orodje za čiščenje tako samega sebe kot za delo z drugimi.

Kakor so lotos že od nekdaj uporabljali kot simbol razsvetljenja, so vrtnico uporabljali kot simbol čistosti duhovnega bistva. To pomeni, da imajo vrtnice sposobnost iz vašega energijskega polja odstraniti energije, ki so nenaravne in tuje vašemu bistvu. Če na primer čutite preobremenjenost v svoji srčni čakri in predvidevate, da so to neuravnovešene energije druge osebe, ki ste jih prevzeli nase, lahko začnete sproščati to energijo z uporabo vrtnice. Preprosto postavite simbol velike, polno razcvetele vrtnice v svojo srčno čakro s podobo določene osebe v njej in dovolite vrtnici, da se napolni s to tujo energijo. Nato vrtnico odstranite iz svoje srčne čakre. Odpošljite jo iz svoje avre ali celo iz stavbe, v kateri ste, in vizualizirajte, kako se raztaplja, uparja ali preproste izgine, 'puf'. Energija druge osebe se bo raztopila skupaj z vrtnico. Ko vrtnica izgine, se tuja energija, ki je bila v vaši srčni čakri, nevtralizira in vrne nazaj k osebi, ki ji pripada. Ta tehnika se imenuje 'pihanje vrtnic'. Prosim, zapomnite si, da je zelo pomembno, da vedno odpošljete vrtnico iz svojega avričnega polja. Če jo boste raztopili v svoji avri, se bo energija sicer nevtralizirala, vendar boste imeli energijo druge osebe še vedno v svoji avri.

Z drugimi besedami, če v svojo srčno čakro sprejmete strah druge osebe, ga nato odstranite z vrtnico in pošljete nazaj, ta oseba ne bo dobila nazaj strahu, ampak nevtralizirano čustveno energijo. Od te osebe je odvisno, kaj bo potem s to energijo naredila. Lahko jo bo zopet preobrazila v strah ali pa jo uporabila na kak drug način. Tako se osvobodite energije na tako nežen način, da s tem ne pritegnete več nadaljnje karme s to osebo.

Nekatere duhovne poti učijo tehnike, s katerimi obdamo energijo ali drugo osebo, ki nam pošilja vsiljive energije, z ogledali, z namenom, da ta odsevajo pošiljatelju, kar nam je poslal, desetkrat močneje. Drugi vas bodo morda učili, da oblikujete energijo v trdno kroglo in jo vsiljivcu odpošljete nazaj. Tovrstne prakse vas samo vlečejo v nadaljnje bojevanje in ustvarjajo karmo. Vse tehnike, s katerimi lahko škodite drugim, ustvarjajo med vami karmične vezi. Obstaja tudi velika možnost, da boste morali nase prevzeti večji del odgovornosti kot nasprotna oseba, saj boste odposlali nazaj še več škodljive energije, kot je je bilo poslano vam, namesto da bi se preprosto samo zaščitili.

Vaša odgovornost je, da si ne dovolite, da se drugi znašajo nad vami ali da postanete žrtev. Torej, če imate težave s postavljanjem zdravih meja, se morate naučiti postaviti jih, namesto da dovoljujete drugim, da se nad vami znašajo, vi pa jih nato poskušate za to kaznovati. To seveda ne razrešuje druge osebe odgovornosti, da se nauči ne škodovati drugim. Vsi smo odgovorni za svoj vpliv na druge. To je del bivanja na planetu, za katerega smo se vsi strinjali, da ga bomo soustvarjali. Vsak je odgovoren, da se umakne od škodljivih energij, ne da bi v zameno škodoval drugemu, vedno ko je to mogoče. Uporaba vrtnic je zelo učinkovito orodje, da na ta način prevzamete odgovornost zase.

Sledi prva tehnika z uporabo vrtnic:

1.     Zaprite oči in se privzemljite.

2.     Preverite svojo avro in jo oblikujte tako, da se razteza 60–90 cm na vsako stran telesa.

3.     Preverite barve, s katerimi ste zaščitili avro, in jih po potrebi osvežite.

4.     Vizualizirajte v svoji avri vrtnico v polnem razcvetu, katere koli barve, in sicer pred očmi. Vztrajajte, dokler se vam ne bo zdela resnična. Opazujte oziroma predstavljajte si jo, kolikor natančno le lahko.

5.     Nato postavite vrtnico ven iz avre in jo razblinite.

6.     Sedaj ustvarite vrtnico v središču glave. Nameravajte, da vsrka tuje energije, ki bi utegnile biti tam. Vizijo vrtnice vzdržujte v glavi približno 30 sekund.

7.     Potegnite vrtnico iz glave in nato iz avre ter jo razblinite.

8.     Nato pred seboj ustvarite vrtnico, ki je izven avre.

9.     Pomislite na koga v svojem življenju, s komer ste pred kratkim imeli nesporazum ali slabe občutke. V vrtnici vizualizirajte obraz te osebe in prosite vrtnico, da odstrani vse negativne misli, ki jih imate o tej osebi, ali energijo te osebe, ki je v vas.

10.  Glejte vrtnico neprekinjeno naslednjih 30 sekund. Morda boste opazili, da se zapira, kakor se nekatere rože zapirajo ob mraku. To je znak, da vrtnica nekaj vsrkava.

11.  Premaknite vrtnico iz hiše, jo dvignite nad njo ter jo razblinite.

12.  Če se je vrtnica popolnoma zaprla, pomeni, da je odstranila veliko energije od ali o izbrani osebi, zato ustvarite novo vrtnico izven svoje avre in v njej zopet vizualizirajte isto osebo. Opazujte vrtnico, dokler se ta zopet ne zapre oziroma se ne preneha zapirati, ko je delno zapolnjena z energijo te osebe ali vašimi negativnimi mislimi o njej.

13.  Še enkrat odpošljite vrtnico iz hiše in jo razblinite.

14.  Po želji! Če se je zadnja vrtnica popolnoma zaprla, boste morda želeli nadaljevati s procesom vizualiziranja in razblinjanja vrtnic s podobo te osebe, dokler ne bo vrtnica ostala nespremenjena približno 10 sekund. To pomeni, da ste odstranili vse, kar je bilo v tem trenutku možno v zvezi s to osebo.

15.  Odprite oči in nadaljujte z branjem o ostalih načinih uporabe vrtnic, če želite.

 

Prevedla: Mia Brunej

Nadaljuj branje
Ogledi: 206

Včasih se ne počutimo najbolje.

Takrat si vzemimo čas zase in si pomagajmo s tehnikami energijskega samozdravljenja. Ena izmed njih je zavestna meditacija, kjer lahko z vizualizacijo čutimo spremembe v fizičnem in mentalnem telesu ter v našem razpoloženju.

Povezava na posnetek meditacije: https://www.youtube.com/watch?v=fO3IfHhpGSY

_ _ _ _ _

 

Miren prostor, prijetna nežna svetloba, umirjena glasba za ozadje.

Na prijetno trdi podlagi sproščeno ležiš na hrbtu in globoko dihaš vsaj nekaj minut. Globok popoln vdih in globok popoln izdih. Med meditacijo si ves čas zavesten, ves čas veš, kaj se dogaja. To ni počitek ali popoldanski dremež. To je intenzivno delo na sebi.

V prvi fazi vizualiziraš turkizno svetlobo, ki deluje na fizično telo. Z vdihom potegneš turkizno svetlobo od stopal po nogah navzgor, do trebuha, prsnega koša ter glave. Z izdihom turkizno svetlobo pošlješ v nasprotni smeri, navzdol: glava, prsni koš, trebuh, noge in stopala. Intenzivno dihaš. Vdih – potegneš zdravilno energijo navzgor po telesu. Izdih – pošlješ zdravilno energijo navzdol po telesu. Intenzivno in z vso pozornostjo dihaš turkizno svetlobo vsaj 5, še bolje 10 minut.  

 

Druga faza. Umirjanje misli in obvladovanje razuma. Z globokim vdihom potegneš zlato svetlobo od zgoraj v glavo. Z njo napolniš možgane, obraz, lasišče in lase. Z globokim počasnim izdihom pošlješ zlato svetlobo iz glave naprej v celotno telo: prsni koš, trebuh, noge. Pri tem se zlata svetloba širi do 15 centimetrov izven fizičnega telesa. Vdih – potegneš zlato energijo v glavo in z njo napolniš celoten del glave. Izdih – pošlješ zlato energijo v celotno telo in 15 centimetrov okoli telesa. Intenzivno dihaš in vizualiziraš zlato svetlobo vsaj 5, še bolje 10 minut.

Sledi tretja faza. Zdravljenje čustvenega telesa s smaragdno zeleno svetlobo. Intenziven vdih, s katerim smaragdno svetlobo potegneš v prsni koš, na področje srčne čakre in sedeža duše. Z izdihom smaragdno svetlobo iz prsnega koša pošlješ v celotno telo: navzgor v glavo, v roke in navzdol v trebuh, noge. Pri tem si predstavljaš, da svetloba ne ostaja samo v telesu, ampak se širi tudi izven fizičnega telesa. Smaragdno zelena energija se razprostira do 30 centimetrov od fizičnega telesa. Intenzivno dihaš. Vdih – potegneš zdravilno smaragdno energijo na področje srca. Izdih – pošlješ zdravilno smaragdno energijo v celotno telo in 30 centimetrov izven telesa. Intenzivno dihaš, vizualiziraš in zaznavaš smaragdno energijo vsaj 5, še bolje 10 minut.

Na koncu meditacije umiriš dihanje, se sprostiš in počivaš vsaj 5, še bolje 10 minut. Ne misliš na nič in nič ne vizualiziraš. Dovoliš, da energija naredi svoje.

 

Meditacija je del knjige in DVD-ja: 13 kreativnih meditacijskih tehnik za vsak dan

Nadaljuj branje
Ogledi: 312

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Zeleni od zavisti smo takrat, ko v drugih vidimo svoja hrepenenja in neuresničene želje. »Nezmožni« sami iti v akcijo in si izpolniti sanje, udejanjiti zamisli, se vse bolj vdajamo samopomilovanju ter večino časa porabimo za analiziranje, kaj vse imajo drugi, mi pa ne. Živimo v izolaciji, v primežu črnih misli. Zvečer hodimo spat s srcem zelenim od zavisti in jezni, ker še vedno nimamo tistega, kar si želimo, in jezni na druge, ker to imajo.

Ko tako popolnoma pozabimo sami nase in samo mantramo, česa vse nimamo, je tega »nimamo«, vse več, vse manj pa je tudi energije, da bi kaj glede tega ukrenili, saj vso porabimo za svoj ubogi jaz in primerjanje z drugimi, ki »imajo vse, mi pa nič«. Ker smo tako zatopljeni v ukvarjanje z drugimi, gredo priložnosti za našo srečo mimo nas. Tudi če v svoje sanje trčimo, smo navadno tako odsotni, da izpustimo iz rok vse zlate priložnosti za srečo.

Popolnoma jasno je, da se zavist ne bo kar sama od sebe poslovila od nas. Dokler je ne bomo spodili iz svojega stanovanja, bo veselo ustvarjala in uveljavljala svojo zeleno voljo. Ko se odločimo, da se ne bomo več primerjali z drugimi in da si ne bomo več z zavistjo v srcu želeli tistega, kar imajo drugi, je čas, da odkrijemo, kaj si mi sami resnično želimo, kaj resnično potrebujemo in navsezadnje, kaj vse že imamo, in začnemo to tudi ceniti.

Šele takrat, ko vso pozornost preusmerimo nase, ko si znamo prisluhniti, predvsem pa, ko najdemo stik s svojimi dobrimi lastnostmi in sposobnostmi, se nam odprejo poti do cilja, pojavijo se rešitve in že lahko drvimo svojim sanjam na proti. 

Marjana Florjan

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 267

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Avra je energijsko polje, ki je od človekovega fizičnega telesa oddaljena približno en meter in sega vse naokrog. To polje »ima spomin« in nosi zapis naših preteklih dogodkov, čutnih podatkov, naše celotne preteklosti. Če ne skrbimo redno za svojo energijo, je avra lahko poškodovana, luknjasta ali na nekaterih delih pretrgana. Zdravimo jo s posebnimi energijskimi tehnikami, s katerimi se z dlanmi dotikamo avre, jo božamo in gladimo. Poleg tega pa tudi vsako podoživljanje občutkov, soočanje s slabimi navadami, odnosi, energijami, ki so v nas, zdravijo avro in jo celijo.

Tehnike za zdravljenje

1.      Glajenje avre

Stojimo z nogami v širini bokov in se osredotočimo nase. Roke iztegnemo v katerokoli smer stran od telesa in začnemo gladiti avro. Roke so ravno prav oddaljene od telesa (pribl. meter). Premikamo jih v vse smeri, sežemo tudi do stopal in kolikor dosežemo nad glavo. Pazimo, da ne zadržujemo dihanja. Dihamo zavestno in z izdihi transformiramo spomine, dogodke, občutke …

b2ap3_thumbnail_1-avra-1_20180419-072455_1.jpg b2ap3_thumbnail_1-avra-2.jpg b2ap3_thumbnail_1-avra-3.jpg 

1.      2. Glajenje avre z osmicami

Tehniko izvajamo stoje z nogami v širini bokov. Pred telesom začnemo po avri »risati« osmice. Začnemo pri bokih in potujemo vse više, do glave. Oporna točka so nam lahko čakre in na nivoju osnovnih sedem čaker rišemo osmice. Lahko pa jih rišemo tudi po občutku, od bokov do glave. In to nekaj časa ponavljamo. Tako dvigujemo energijo z ravni občutkov (boki, maternica, trebuh) višje do srca, grla in glave. Z izdihi ponovno transformiramo. S to tehniko tudi poganjamo zastalo energijo in zdravimo blokade.

b2ap3_thumbnail_2-avra-1.jpg   b2ap3_thumbnail_2-avra-2.jpg

b2ap3_thumbnail_2-avra-3.jpg   b2ap3_thumbnail_2-avra-4.jpg

1.      3. Dihanje s telesom

 

Stojimo z nogami v širini bokov, roke damo predse (kot da bi držali namišljeno žogo). Z vdihom roke razpremo, se razširimo v trupu, z izdihom se zapremo in z rokami v telo potisnemo svežo energijo. Ponovno lahko sledimo čakram od spodaj navzgor ali delamo po občutku od bokov do glave. Lahko večkrat vdihnemo in izdihnemo v isto področje ali čakro, lahko pa se z vsakim dihom premikamo višje. In to nekaj časa ponavljamo. S to tehniko se polnimo s svežo energijo in jo sprejemamo v telo.

b2ap3_thumbnail_3-avra-1.jpg   b2ap3_thumbnail_3-avra-2.jpg

1.      4. Energijsko polnjenje

Stojimo z nogami v širini bokov, roke iztegnemo proti nebu v obliki črke V. Močno sežemo navzgor, se odpremo in raztegnemo v trupu. Nekaj časa tako stojimo in globlje dihamo. Sprejemamo in se polnimo z energijo višjih nivojev.

b2ap3_thumbnail_4-avra-1.jpg

1.      5. Soočanje z občutki

 

Usedemo se na stol ali na tla, zravnamo hrbtenico in zapremo oči. Pozornost usmerimo na dihanje in čutenje sebe. Katerikoli občutki, spomini, misli se pojavijo, jih z izdihi in nameravanjem sproščamo in transformiramo. Kadar želimo globlje v občutke in pretekle dogodke, lahko izvajamo tehniko podoživljanja: z vdihom glavo obrnemo do leve rame in z izdihom do desne. In ponovno do leve rame. Dihanje in gibanje glave nekaj časa ponavljamo. Lahko 15 minut ali več. Na začetku začnemo s krajšim podoživljanjem, ki je lahko z vajo vse daljše.

b2ap3_thumbnail_5-avra-1.jpg

1.      6. Mirovanje

Ko začutimo sproščenost, umirjenost in da smo spustili nekaj bremen, občutkov, dogodkov, se uležemo in nekaj časa mirujemo.

b2ap3_thumbnail_6-avra-1.jpg

 

Klara Dev

Nadaljuj branje
Ogledi: 203