Nastavitve piškotkov

BLOGI

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

No pa je za nami. Vstop v novo leto, pravzaprav smo že na polovici prvega meseca. Malce z zamudo, a iz srca vam želim, da bi vsakemu uspelo nabrati take in toliko zdravilnih rožic, da bi vam zdravje služilo celotno prihajajoče leto.

Torej, za nami so praznovanja in vsakovrstne novoletne zaobljube. Kakšne so vaše? A je med njimi tudi kakšna, povezana z zdravilnimi rožicami? Mogoče ste si obljubili, da letos spoznate par novih rastlin, ali da si pripravite svoje, domače čaje, morda celo tinkturo? Pri vsem tem bi vam bila rada v pomoč. V preteklem letu sem na tem mestu pisala o teoretičnem delu zeliščarstva. Brez osnov pač ne gre. Letos pa bomo spoznavali posamezne rastline. Predno začnem s tovrstnimi predstavitvami, pa še nekaj besed o domači zeliščni lekarni.

Domača zeliščna lekarna spada v vsako hišo – v vsako gospodinjstvo. Vendar pri tem velja osnovno pravilo:

Vsaka naravna zeliščna lekarna je dobra le toliko, kolikor so v njej sveža zelišča.  

Zdravilne rastline ne smejo biti starejše od dveh let in morajo biti pravilno shranjene. Brez osnovnega znanja o nabiranju, sušenju, shranjevanju in uporabi zdravilnih zelišč ne moremo pričakovati učinkovite in varne uporabe pripravkov. Torej nabiramo samo tiste rastline, ki jih natančno in nedvoumno poznamo in ki niso zaščitene in ogrožene.

V domačo zeliščno lekarno sodijo rastline, ki jih dobro poznamo in znamo uporabljati. Med njimi so najbolj znane: bezeg, trpotec, materina dušica, kopriva, lipa, brezovo listje, divji kostanj, dobra misel, melisa, kamilica, ognjič, kumina, komarček, lučnik, netresk, preslica, pelin, regrat, sivka, rman, ajbiš, šetraj, šentjanževka, žajbelj, tavžentroža,  pa še bi se kakšna našla. Med temi so rastline za vse vrste težav.  Iz njih si lahko pripravljamo čaje, tinkture, mazila, sirupe.

Na voljo je veliko različne literature, kjer je polno koristnih receptov in nasvetov. Navedene so natančne količine zelišč za določene pripravke, navadno v znanih merskih enotah. V starejših knjigah pa najdemo recepte, kjer so mere v žlicah, skodelicah, ščepcih, kozarcih …. 

Za lažjo uporabo in pomoč pri pripravi pripravkov nekaj razmerij in podatkov: 

Povzeto po Willfort R.,   Zdravilne rastlin in njih uporaba:

-         1 čajna žlička drži približno    5cm3 tekočine,

1,5 g praška,

1 – 2 g posušenih cvetov ali listov,

3 g posušene, zrezane zeli,

2 – 3 g posušenih, zrezanih korenin,

2 – 3 g plodov ali semen,

5 ml tekočine.

-         1 jedilna žlica drži približno 15 cm3 tekočine in približno trikratno količino zgoraj naštetih drog, ali 10 ml tekočine,

-         1 kavna skodelica drži približno 50 ml,

-         1 čajna skodelica drži približno 150 cm3 ali 1,5 dcl

-         1 noževa konica ustreza približno ¼ do ½ čajne žličke,

-         1 ščep je približno enako kot 1 jedilna žlica,

-         1 kozarček za žganje – šilce je 30 ml.

 

Povzeto po Ašič S.,  Domača lekarna patra Simona Ašiča, Recepti, 3. ponatis:

-         Velika žlica (jušna) = 3 g suhega zelišča

-         Čajna žlička = 1,5 g suhega zelišča

-         Kozarec = 2 dl

-         Kozarec za vino =  100 g

-         Kozarec za vodo =  150 g

-         1 g vode = 20 kapljic

-         1 g olja = 40 kapljic

-         1 g alkohola = 60 kapljic

Ob upoštevanju dejstva, da so velikosti žlic in skodelic različne, je sestavine priporočljivo tehtati.

 

Ne glede na mersko enoto je pomembno, da se držimo predpisanih količin. Kajti tudi v še tako preprosti rastlinici se skriva silna moč. Ob pretiravanju se nam to lahko maščuje s kakšnimi prav neugodnimi posledicami.

Mirne dni in čim manj virusov okrog vas vam želim

Jožica Bajc Pivec

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1504

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

       Predzadnji mesec leta se počasi preveša proti koncu. Dnevi, kisli, oblačni in  deževni, tako značilni za to obdobje, prav nič spodbudno ne vplivajo na ljudi. Slabo voljo, čemernost in nezadovoljstvo  srečujemo na vsakem koraku. Pa vendar ni vse tako sivo in brezizhodno, kot se zdi na prvi pogled. Pred nami je najlepše in najbogatejše obdobje leta. Skozi celo leto smo pridno nabirali in shranjevali zelišča, sedaj je čas, da uživamo v njihovih okusih, vonjih. Čas je, da si z njimi pomagamo pri vzdrževanju in krepitvi svojega fizičnega in energijskega  telesa.

        Pred nami je božični čas, obdobje, ki je nekaj posebnega. Vseokrog nas je polno blišča in svetlobe, v zraku je čutiti prav poseben nemir. Množice ljudi omamlja ponudba neštetih »nujno potrebnih« stvari. Trgovci nas prepričujejo, da brez njih » pa prav res na bo lepega praznovanja«.

Pa vendarle ni to srž tega časa. Kot je rekel modrec:«Bistvo je očem prikrito«.  Pred nami je čas, ko lahko zase na vseh nivojih naredimo največ.

V mesecu decembru na Zemljo prihajajo prav posebne energije, ki jih lahko izkoristimo za zdravljenje na vseh nivojih, da lahko odpustimo in naredimo bilanco preteklega leta. S tem ko počistimo s starim, lahko naredimo prostor za novo in se pripravimo na prihajajoče leto. V tem času se sidrajo na Zemljo zelo močne energije, odprejo se tudi angelska vrata. V letošnjem letu so te energije še posebej močne. Prav je, da jih izkoristimo v svoje dobro.

 Zemlja je živo bitje. In tako kot vsako živo bitje, tudi ona vdihuje in izdihuje. Dnevni vdih se začne približno ob petnajsti uri in traja do približno treh ponoči, od treh ponoči do petnajste ure pa traja zemeljsko – telesni izdih.

Med dnevnim vdihom se v fizičnih telesih kopiči energetska rezerva, izdih pa skrbi za procese čiščenja, prebave, rasti in budnosti fizičnega telesa.

 Najmočnejša točka letnega vdiha je dvanajst svetih noči. Priprava nanje se začne v cerkvenih obredih že s prvo adventno nedeljo. V času svetih noči sile zla (teme) nimajo skoraj nobene moči na živa bitja, zato se je tudi rojstvo Jezusa zgodilo ponoči. Te noči so zato zelo primerno obdobje za fizično-vitalno obnovo.

 Človek je bitje vsaj štirih dimenzij bivanja, zato si oglejmo povezavo le-teh s sovpadajočimi svetovi:

  • Fizično telo instinktov imamo skupno z mineralnim kraljestvom;
  • Etično ali vitalno telo temperamenta, navad, potreb predstavlja rastlino v nas in zunaj nas;
  • Duševni svet čustev, želja, poželenj, strasti si delimo z živaljo;
  • Duhovni svet morale, etike,  ljubezni, svobode in vseh kreposti pa nosimo ali smo le mi ljudje.

Značilnost in bistvo svetih noči je vsakonočno menjavanje,  prelivanje , sestopanje  in delovanje moči posameznih ozvezdij na zemeljsko površino, na rastline, živali in človeka.

Ljudje smo del narave in prav zato si lahko pri delu na sebi v tem obdobju zelo pomagamo z naravnimi pripravki. Le-ti še okrepijo delovanje energij in pomagajo pri »trasiranju« zdravja za prihodnje leto. Vse te energije, ki si jih uspemo v teh dneh »uskladiščiti« v našem telesu, so najboljše darilo nam samim, ki si ga lahko damo za prihajajoče leto.

V svojih zeliščnih zalogah poiščemo pripravke, ki nam koristijo po posameznih dnevih.  

Poglejmo si malce podrobneje:

Vse se je takrat dogajalo zvečer in ponoči (rojstvo Jezusa, polnočnica,…), saj sile zla, teme v teh nočeh nimajo skorajda nobene moči. Zemlja je takrat polna življenja, v naša telesa pa se steka obilo vitalnih procesov. Večeri in noči božičnih praznikov so zato najprimernejše obdobje, namenjeno tudi fizično-vitalni obnovi.

Sonce je v znamenju posameznega ozvezdja približno trideset dni na leto. Pomembnejši izjemi sta le devica in kozorog, pred katerima se Sonce v premici ozvezdje-Zemlja mudi štiriinpetdeset (devica) in sedemnajst dni (kozorog). Ravno iz teh podatkov duhovne astronomije (Rudolf Steiner) izhajajo netočnosti nekaterih astroloških izračunov.

Značilnost in bistvo svetih noči (24. dec. -06. jan.) pa je vsakonočno menjavanje, prelivanje, sestopanje in delovanje moči posameznih ozvezdij na zemeljsko površino, na rastline, živali in človeka.

  • Sile ovna delujejo na strukturo in funkcijo glave, možganov, oči in nosu v noči iz 24. na 25. december.
  • Moči ozvezdja bikaplemenitijo grlo, govorni organi, mandlji, zobovje, vrat, čeljust, žrelo in ušesa, predvsem zvečer in v noči iz 25. na 26. december.
  • 26. decembra zvečer in v noči na 27. december pridejo na vrsto ramena, roke, dlani in pljuča, dvojčki
  • 27. decembra zvečer in v noči na 28. december je na vrsti rak (prsi, pljuča, želodec, jetra, žolč).
  • 28. decembra zvečer in v noči na  29. december  deluje na srce, krvni obtok, trebušno prepono, arterije, hrbet,  najmočneje lev.
  • V noči iz 29. na 30. december bo največ moči v izgradnji (obnova)  živcev in čiščenju prebavil, vranice, trebušne slinavke usmerjenih v trebušno votlino, devica.
  • Sile tehtnice bodo aktivne predvsem v večeru in noči 30. in 31. decembra, ko bodo blagodejnih ozdravitvenih moči deležni kolki, ledvica in mehur.

Kot ste opazili, se noč tehtnice pojavlja dvakrat. V nekaterih mitih je človek ali bitje (človek /žival), predstavljen kot Centaurus. Od tehtnice (kolkov, medenične kosti) navzdol smo še vedno ˝žival˝ (konj), zgoraj od pasu do glave pa smo že preobraženi v človeka. Podoben pomen ima tudi svetleč, viden in teman zodiakalni svod. Noči je pravzaprav trinajst, pa čeprav je znamenj le dvanajst.

Sledijo si večeri in noči:

  • 1. januarja – škorpijon(sečevod in spolni organi),
  • 2. januarja zvečer in ponoči na 3.1. strelec (stegna in vene,                       
  • noč kozoroga(element zemlja) napaja kolena, kosti, sklepe, zobe  in kožo, 3. januarjazvečer in ponoči, 
  • vodnar bo iz 4. na 5. januar harmoniziral meča, goleni, kri  in vene
  • ribi pa bosta na zadnjo sveto noč iz 5. do 6. (Sveti trije kralji) januarja storili vse potrebno za normalno delovanje stopal, prstov na nogah ter limfe in limfnega sistema.


V svojih zeliščnih zalogah poiščemo pripravke, ki nam koristijo po posameznih dnevih. Vzamemo zelišče ali pripravek, ki zdravi, ohranja ali ščiti tisti del telesa, ki je na določen dan »na vrsti«.  Lahko uporabljamo posamezna zelišča, čajne mešanice, mazila, tinkture, ….

Vsakdo naj dela plan 12 svetih  dni Božiča po svojih najboljših močeh. Nič ne bo narobe, če boste uporabili samo en pripravek, ali celo kakšen dan izpustili. Prev tako ni dobro pretiravanje. Ob poslušanju svojega telesa in intuicije boste zase sigurno naredili največ in najbolje, kar je v vaši moči.   Delajte vse z veseljem in dobro voljo in predvsem ne komplicirajte.

Pripravkov za celoten plan v svetih božičnih nočeh je kar precej.  Kot v preteklih letih, bom tudi letos pripravila paketke, v katerih so pripravki po posameznih delih telesa z navodili o uporabi. Lahko si ga naročite po e-pošti ali na mobitel.

V teh napornih časih je pomembno, da kar najbolje poskrbimo za svoje fizično telo.  Pojdimo v naravo na sprehod, tek ali samo na potep. Počutili se bomo mnogo bolje in tudi naš pogled na življenje in situacije okrog nas  bo bolj veder in optimističen. In življenje bo lažje živeti!

 

V prihajajočem letu vam vsem skupaj želim predvsem zdravja, veliko lepih sončnih dni in dobro založeno zeliščarsko lekarno.

Vse dobro in srečno v letu 2015!

 

 

Jožica Bajc Pivec

Kontakt:

This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.

mbt.: 031 612 083

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1520

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

Pozdravljeni , prijatelji zdravilnih rožic!
Letos nabiralci in ljubitelji zdravilnih rožic res nimamo sreče. Lepo vreme nas namreč prav nič ne mara in hodi kdo ve kje. Imam občutek, kot da dobesedno ukradem vsako zelišče, ki mi ga uspe nabrati.  Pa vendarle se je vredno potruditi. Kako že pravijo modri možje: »Bolje preprečevati, kot zdraviti.« In pri tem so nam darovi narave v veliko pomoč. Le pravilno jih moramo nabrati, pripraviti in shraniti. O nabiranju sem pisala v prejšnjem članku.  Danes si poglejmo, kako zdravilne rastline pripravimo za shranjevanje.

SUŠENJE ZDRAVILNIH RASTLIN
Za shranjevanje ali uporabo večino zdravilnih rastlin posušimo. Sušenje prepreči nezaželene pretvorbe ali razgradnjo zdravilnih učinkovin zaradi delovanja fermentov, ki se sprostijo ob umiranju rastline ali njenih delov. Na posušenih delih rastlin se bakterije in glivice ne morejo razvijati, zato nam tako obdelane rastline ne bodo zgnile. Sušenje je torej način konzerviranja zdravilnih rastlin, ki ga moramo opraviti kar najhitreje po tem, ko smo jih nabrali. Pri tem delu je izjemnega pomena čistoča!

Priprava na sušenje 
Nabranih rastlin nikoli ne puščamo na kupih. Če se le da, nadzemnih rastlinskih delov (cvetov, listov, celotne zeli, lubja, semen) nikoli ne peremo. Že med nabiranjem pazimo, da med zelišči ni drugih rastlin.  Če sušimo več zelišč naenkrat, pazimo, da se ne pomešajo. Zelišča, liste in nekatere cvetove sušimo cele, pri nekaterih pa samo venčne liste, ki jih ločimo pred sušenjem.
Če sušimo cele rastline, jih lahko povežemo v šopke in jih sušimo obešene s cvetovi navzdol.
Korenine pred sušenjem dobro očistimo, vendar jih ne smemo namakati v vodi. Operemo vsako posamezno korenino in jo nato hitro osušimo. Korenine narežemo po dolgem na pol centimetra debele dele, da se hitreje posušijo.  Lahko jih nanizamo na niti in jih napnemo nad pečjo.

Sušenje
Sušimo kolikor je mogoče hitro, vendar v senci in na prepihu.  Pri tem si lahko pomagamo z gospodinjskimi aparati za sušenje. Lahko pa zelišča sušimo  tudi v električni pečici, na krušni peči,  na podstrešju ali drugem primernem prostoru. Ti prostori morajo biti zračni, čisti in zavarovani pred živalmi.
Zdravilna zelišča razprostremo na bombažne prte. Vendar POZOR, ob pranju le teh nikoli ne uporabljamo mehčalcev za perilo, ter jih vsaj 3 do 4 krat splaknemo in posušimo na zraku. V nasprotnem primeru se zelišča navzamejo vonja po mehčalcu ali pralnem prašku, ki ga čutimo ob pitju čaja, kar, ne le, da ni okusno, je tudi zdravju škodljivo.
Če sušimo na odprtem  mestu (krušna peč, podstrešje), zelišča pokrijemo s tanko bombažno zaščito (odslužene zavese, kopertan), da jih zaščitimo pred prahom in insekti. 
Na soncu sušimo le izjemoma in sicer rastline, ki imajo bele cvetove in še to zelo na hitro (bezgov cvet, kamilico),  orehove liste, ki ob sušenju v senci potemnijo, in lubje.
Plodove lahko sušimo v pečici, vendar moramo paziti, da temperatura ne preseže 36 0C.
Brinovih jagod ne smemo sušiti na peči, temveč le v tankem sloju pri naravni temperaturi in na prepihu. Večkrat jih premešamo, da  se ne segrejejo.
Med sušenjem rastline večkrat preložimo in zamenjamo vlažno podlago.
Rastline, ki vsebujejo eterično olje, skušamo pri sušenju čim manj poškodovati.
Pri umetni toploti temperatura ne sme presegati 36 0C, pri drogah s hlapnimi olji mora biti še nižja. Različni deli rastlin se različno dolgo sušijo. Tanki, nemesnati listi so posušeni hitreje kot debeli listi ali korenine. Rastlinski deli so suhi, ko šumijo in se lomijo.  Tudi ob pravilnem sušenju nekatere droge močno spremenijo barvo: listi trpotca, poprove mete in bazilike pogosto počrnijo.
Če rastline niso dobro posušene rade splesnijo, počrnijo in se v njih zaredijo molji in črvički. Take rastline niso uporabne in jih uničimo – zažgemo.

SHRANJEVANJE ZDRAVILNIH RASTLIN
Posušene rastline ali rastlinski deli, ki jih lahko za določen čas shranimo za kasnejšo predelavo in uporabo, se imenujejo droge.
Zelo važno je pravilno shranjevanje posušenih zdravilnih rastlin. Veliko škode nastane zaradi nepravilnega shranjevanja. In vse veselje ob nabiranju in sušenju se tako spremeni v žalost. Zdravilne rastline so sestavljene iz zelo občutljivih snovi, ki jim škoduje svetloba, vlaga, hitro se navzamejo tujih agresivnih vonjev. Na vse to je potrebno paziti pri izbiri skladišča. 

Kako shranjujemo zdravilne rastline
 Takoj ko so zdravilne rastline ali njihovo deli suhi, jih še enkrat pregledamo in odstranimo, kar ni dobrega. Nato drogo na drobno razrežemo in pripravimo za shranjevanje. Rastline, ki vsebujejo eterično olje zrežemo in zdrobimo šele ob pripravi čajne mešanice.
Velikost posode prilagodimo količini droge. Najprimernejši za shranjevanje so stekleni kozarci ali porcelanaste posode, ki se lahko tesno zaprejo. Droge, ki jih imamo v prozornih, steklenih kozarcih, hranimo v temnih prostorih ali pa jih na zunanji strani ovijemo z alufolijo.
Za shranjevanje drog niso primerne pločevinaste in pocinkane posode, ker lahko pride do oksidacijskih procesov.  Če nimamo drugih posod, jih znotraj obložimo s čisto papirnato vrečko, v katero natresemo droge. .Prav tako niso primerne lesene posode, pobarvane z oljnatimi, lesnimi ali drugimi barvami, ker se droge navzamejo njihovega vonja. 
Vsak kozarec ali drugo posodo opremimo z nalepko, na kateri je napisano  ime rastline ali droge, čas (mesec in leto) in kraj nabiranja.

Zdravilna zelišča ne marajo polovičarstva. Pri deli z njimi moramo biti natančni in vestni, pa tudi spoštljivi. Le tako bodo naši čaji in ostali zeliščarski produkti kvalitetni in nam bodo v korist. Včasih pa tudi za malo »crkljanja«.  No to pa je že tema za naslednje članke.

Želim nam lepih sončnih dni, da nam uspe nabrati še kakšno zelišče za pripravo čaja v zimskih dneh.

Vse dobro vam želim
Jožica Bajc Pivec

Nadaljuj branje
Ogledi: 3166

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravo življenje

Pozdravljeni prijatelji zdravilnih rožic.

Čas prav neusmiljeno beži. Ob vseh dobrih sklepih, mi nikakor ne uspe zapise objaviti v rednih rokih. Upam da vam bodo kljub zamudi koristili.

V času dopustov poiščemo neokrnjene dele naše lepe narave in si naberemo rastlinic za lastne potrebe. Nabiramo samo tisto, kar res dobro poznamo. Kdaj in kako pa v spodnjih vrsticah.

Čas nabiranja zdravilnih rastlin

Zdravilne rastline nabiramo skozi vse leto glede na uporabnost zdravilnega dela rastline. Pri tem se držimo koledarja nabiranja zdravilnih rastlin, ki ga najdemo v večini dobrih zeliščarskih priročnikov ali ob opisih posameznih rastlin.  Vendar časov nabiranja ne smemo jemati preveč strogo, saj so odvisni od vremenskih razmer. Upoštevati je potrebno dolžino letnih časov, temperature, vlažnost in lego rastišča. Vse čase, ki jih navajajo koledarji nabiranja, je potrebno jemati kot povprečje.  

Nikoli ne nabiramo mokrih rastlin, tudi ne zjutraj, ko so še mokre od rose. Najboljši čas za nabiranje je dopoldne, ko se rosa posuši in še ni premočne sončne pripeke. Po daljšem deževju počakamo nekaj lepih sončnih dni in se šele nato  odpravimo na nabiranje. Prav tako ne nabiramo ob meglenih dnevih.

Vedno nabiram samo krepke in popolnoma zdrave rastline. Poškodovanih in obolelih rastlin ne nabiramo.

Močno dišeče rastline, ki vsebujejo obilico eteričnih olj, nabiramo vedno v vročem, suhem dnevu, pred poldnevom, ker imajo tedaj največ eteričnih olj. 

Tudi v večernih urah zdravilnih rastlin ne nabiramo, ker je takrat njihova zdravilna moč manjša.

Zapomnimo si, da nabiramo korenine in druge podzemne dele skoraj izključno spomladi pred cvetenjem ali po njem v jeseni.

Cela zelišča nabiramo na začetku cvetenja.

Cvetove nabiramo vedno samo na začetku in sredi cvetenja, nikoli ko že na pol odcvitajo. Tudi preostali deli odcvetele rastline niso več uporabni za zdravilne namene. Cvetove sivke nabiramo v popkih, cvetove črnega trna in gloga, ko se odprejo prvi cvetovi v socvetju.

Liste nabiramo popolnoma razvite, le pri brezi dajemo prednost mladim listom.

Plodove nabiramo zrele, plodove črnega trna šele po slani. Prav tako belo omelo nabiramo po prvi slani.

Pri nabiranju si lahko pomagamo s setvenim priročnikom Marie Thun, ki upošteva lunine ritme in loke.  Tako kot na vrtnine, luna vpliva tudi na zdravilne rastline.  Pri nabiranju upoštevamo razvrstitev po posameznih delih rastline. In sicer nabiramo ob:

-         dnevih za korenino – korenine, gomolje, korenike, čebulice (vse podzemne dele) za zdravilne namene;

-         dnevih za plod - nabiranje rastlin za čaje, nabiranje plodov za zdravilne namene

-         dnevi za cvet -  nabiranje cvetov za zdravilne namene, na ta dan nabiramo tudi liste rastlin z veliko količino eteričnih olj (meta, melisa).                                                                                       .

Pri nabiranju zdravilnih zelišč prav tako upoštevamo neprimerne dneve, saj je takrat v rastlinah veliko manj zdravilnih učinkovin. Upoštevamo tudi lunine loke nad horizontom. Ob nižajočem loku nabiramo podzemne dele, ob dvigajočem loku pa nadzemne dele. Vedeti moramo, da dopoldne zemlja izdihuje, popoldne pa vdihuje. Sile se zjutraj usmerjajo iz zemlje navzgor – v zgornje dele rastline, popoldne in zvečer pa k spodnjim delom rastline in težijo v zemljo. Tudi to lahko s pridom uporabimo, da bodo naša zelišča vsebovala več zdravilnih učinkovin.

 

 Kako nabiramo zdravilne rastline

Za nabiranje zdravilnih rastlin se primerno oblečemo in obujemo. Priporočljivo je tudi primerno pokrivalo. Zdravilne rastline vedno nabiramo v zračne, trde posode. Primerne so razne košare, za manjše količine tudi papirnate ali bombažne vrečke. Plastične in polivinilaste vrečke niso primerne. Nabiramo samo tiste rastlinske dele, ki jih potrebujemo. Pri tem ravnamo previdno, da ne poškodujemo cele rastline. Nabiramo samo zdrave in nepoškodovane rastline. Pri nabiranju rastlinskih korenin pazimo, da ne izkopljemo vseh na istem kraju in jih s tem iztrebimo. Prav tako pustimo tudi nekaj cvetov, da se zasejejo za naslednje leto. Naberemo samo toliko rastlin, kot jih potrebujemo.  Zdravilne učinkovine se obdržijo v posušeni rastlini do naslednje sezone nabiranja, zato si ne delamo velikih zalog. Pri nabiranju cvetov in zelišč uporabljamo nožič ali škarje. Vedno nabiramo v eno posodo samo eno vrsto zdravilne rastline. Če nabiramo več vrst, vzamemo več posod. Nabranih rastlin ne tlačimo v posode, ker jih ob tem poškodujemo in s tem zmanjšamo zdravilnost.

Rastline nabiramo glede na njihove zdravilne dele. Če nabiramo celo zel, je ne pulimo s korenino, temveč jo odtrgamo ali odrežemo približno 15 cm nad zemljo. Pri rastlinah, ki imajo spodnje dele olesenele, porežemo le mehke dele vejic.

Lubje nabiramo spomladi, ko so rastline muževne. Takrat lubje najlaže odstranimo z vej in dobimo tudi najboljšo drogo. Pri tem ne smemo nikoli poškodovati debel in glavnih vej. Lubje in lesnate dele rastlin nabiramo vedno na majhnih vejah, ki jih z gladkim rezom odrežemo od glavnih vej.

Pri nabiranju plodov še posebej pazimo pri rastlinah, ki dozorevajo neenakomerno, npr. kumina, janež, itd., kjer porežemo posamezne kobule z zrelim semenom.

 

Če se držimo navedenih navodil, bodo naši produkti dosegli željen učinek.  Naslednjič si bomo ogledali, kako zelišča pravilno sušimo in shranjujemo.

Veliko lepih dopustniških potepanj vam želim in vse dobro.

 

 

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 2391

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravo življenje

 

Pozdravljeni prijatelji zdravilnih rožic.

  

V prejšnjem blogu smo spoznali pravila nabiranja. Danes nadaljujemo z nabiranjem zdravilnih rastlin. Spoznali bomo kje in na kakšnih rastiščih nabiramo posamezne rastline.

 

Kje nabiramo

Slovenija je znana po izredni pestrosti rastlinskega bogastva. Zdravilne rastline uspevajo na mnogih površinah, v strmem visokogorju, nižjih  gozdovih, sončnih travnikih – povsod so.  Vsaka rastlinska vrsta se je izoblikovala v skladu z okoljem, v katerem je rastla.  Človek s svojim posegi v naravo temeljito vpliva na prvobitno podobo rastlinskega sveta in s tem tudi na rast zdravilnih rastlin. Nekatere zdravilne rastline so zato že ogrožene in z zakonom zaščitene (npr. arnika), zato teh ne bomo nabirali in trgali, saj jih lahko učinkovito zamenja cela vrsta drugih rastlin, ki jih lahko naberemo.  Ali pa si jih gojimo na vrtu. Vendar ne moremo izbranih rastlin nabirati kjerkoli. Izbirati moramo čista, neonesnažena rastišča. Ta se nahajajo daleč stran od velikih mest, avtocest , industrijskih središč, živahnih prometnic, smetišč, železniških prog  itd. Tudi ob sprehajalnih poteh rastline niso čiste (pljunki, pasji iztrebki …). Skratka, narava mora biti čista, neokrnjena. Prav tako se moramo izogibati zemljišč, ki jih kmetje  uporabljajo za intenzivno pridelavo. Že s prvim pogledom na travnik lahko razberemo za kakšno zemljišče gre. Travnik, ki je lepo pisan v vseh mogočih barvah, še ni bil pognojen z umetnimi gnojili. Kajti le-teh pisano travniško cvetje ne prenese in preprosto izgine. Ostanejo le rumeno cvetoče rastline – regrat, zlatice, itd.  Na takem travniku tudi teh ne nabiramo.

 

Kje rastejo zdravilne rastline

Zdravilne rastline ne rastejo vsepovsod. Nekatere rastejo po vlažnih travnikih, nekatere po suhih, nekatere ljubijo obdelan svet, spet druge gozdove. Obdržijo se  in rastejo le tam, kjer so izpolnjeni pogoji za njihov razvoj in rast.  S poznavanjem teh lastnosti si pomagamo pri iskanju in nabiranju. V dobrih priročnikih za nabiranje zdravilnih rastlin je vedno pripisana tudi vrsta rastišča, kjer jih lahko najdemo. Nekaj značilnih predstavnikov glede na vrsto rastišča: 

 

-          apna v zemlji ne prenesejo: kostanj, jesensko vresje, borovnica, srčna moč, arnika, sladko koreninica, lisičnjak itd.

-      po suhih travnikih rastejo: rman, zajčja deteljica, šentjanževka, gladež, trpotec, materina dušica, košeničica, kompava, dolgodlakava škržolica, navadni bedrenec, črna meta, dobra misel,  grebenuša,  prava lakota itd.

-          na vlažnih travnikih najdemo: jesenski podlesek, kukavice, baldrijan, smetliko, sračico, polaj, grenkuljico, gosjo travo, krvenko, gabez, lapuh itd.

-          po njivah rastejo: plavica, njivska mačeha, pirnica, poljski mak, gabez, rosnica, njivska preslica, njivski slak, kurja črešnjica itd.

-          v gozdu najdemo: prvenec, sladko koreninico, borovnico, čemaž, bodiko, bor, glistovnico, hrast, jesen,  kranjsko buniko, lisičnjak, itd.

-        ob robu gozdov in po posekah: jetrnik, gozdna jagoda, pljučnik, malina, robida, lučnik, dobra misel, breza, trobentice, bljušč,  krhlikovec,  leska, češmin, glog itd.

-          po vlažnih gozdovih, ob vodah z globokim humusom: divja buča, črni topol.

-          ob vodi rastejo: kolmež, grenka deteljica, baldrijan, vodna meta, krvenka, milnica, lapuh, božja milost,  kreša itd.

-          po gorah rastejo: encijan, planinski mah, planinski pelin, plahtica, preobjeda, arnika itd.

-          ob morju in v primorskih krajih najdemo: lovor, oljko, rožmarin, sivko, ožepek, badelj , laški smilj, lobodiko, komarček, sladki koren itd.

-          ob hišah najdemo: koprive, bezeg, pelin, krvavi mleček, repinec, potrošnik itd.

-          na suhem terenu : brin, glog, trnjolico, češmin, šipek itd.

-          v nižinah, na bolj vlažni zemlji: ajbiš itd.

-     gojene zdravilne rastline: artičoka, ognjič, kamilica, žafranika, ricinus, koruza, hmelj, lan, divji kostanj, česen, čebula, buča, ajda, luštrek, majaron, netresk,  ogrščica,  oljka, oreh, oves, pelin, peteršilj, slez, vinska rutica.

 

Vse to upoštevamo za lažje in hitrejše nabiranje, vendar moramo ob vsem tem upoštevati tudi bogatost rastišča. Pomembno je, da ne poberemo vseh rastlin, oziroma jih na revnem rastišču sploh ne nabiramo.  Pustim, da se rastišče okrepi in nam v prihodnjem letu z bujno rastjo povrne naše ravnanje. Ob tem upoštevamo, da se velika večina zdravilnih rastlin razmnožuje s semeni – torej pustimo nekaj lepih in močnih cvetov, da se zaseje za naslednje sezone.

 

Ko hodimo po terenu upoštevajmo tudi to, da v naravi nismo sami. Okrog nas je vse polno večjih in manjših živali, ki so del naravnega življenjskega kroga. Pazimo nanje, kajti vsaka ima točno določeno mesto in funkcijo. Tudi z njihovo pomočjo se razmnožujejo in širijo rastline (mravlje, ptice,…).

 

Za danes toliko. Naslednjič pa nekaj več o tem kako in kdaj nabiramo zdravilne rastline.

 

Vse dobro vam želim!

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 2999

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravo življenje

Pozdravljeni!

Danes prvič pišem na to stran in mislim, da je prav, da se najprej predstavim. Moja velika ljubezen je narava in vse kar je povezano z njo. V vsej široki paleti področij, ki jih ponuja, so meni najbližja zelišča. Z njimi sem se začela srečevati, ko sem iskala naravne pripomočke za zdravje otrok. In potem me je neskončna širina in moč zeliščarskega sveta posrkala vase. Z leti sem nabrala mnogo znanja, za katerega mislim, da je prav, da ga delim dalje. Iščem in zbiram stara znanja s tega področja. Preizkušam stare recepte, po njih pripravljam različne pripravke. Vse nabrano zanje sem tudi uradno preverila, saj imam med drugim tudi poklic zeliščarja. Doma, na Domačiji Pivec imamo vzorčni zeliščni vrt, ki ga z veseljem pokažem udeležencem delavnic, ki jih organiziramo v lastnih prostorih. Veselim se vsakega obiska, še posebej, če lahko komu pomagam.

Ko se odločimo, da se bomo ukvarjali z zeliščarstvom, se kar naenkrat pred nami pojavi kup dilem in vprašanj. Mislim, da se moramo zadeve lotiti po nekem sistemu. Zato sem se odločila, da začnem z osnovnimi znanji - navodili. Razdelila sem jih v nekaj sklopov. Danes nekaj uvodnih razmišljanj in ŠEST ZLATIH PRAVIL ZA NABIRALCE ZELIŠČ.

Uporaba rastlin je stara kot človeštvo.  Sprva jih je človek nabiral in uporabljal takšne, kakršne je pač našel v naravi.  Z razvojem v mnogih tisočletjih se je hkrati s spreminjanjem človeka  tudi rastlinstvo razvijalo v mnoge požlahtnjene vrste.  Z razvojem so se razvijale tudi človeške izkušnje pri ločevanju rastlin na koristne, strupene, neužitne in neuporabne.

Zdravilne rastline, kot že samo ime pove, potrebujemo za pripravo zdravil, bodisi doma, v lekarnah, farmacevtski industriji in drugih sorodnih industrijah, ki uporabljajo dišavnice in aromatične rastline.  Kljub naglemu in velikemu razvoju farmacevtske industrije, se uporaba naravnih zdravilnih rastlin ni zanemarila.

V mnogih primerih je naravno zdravilo vsaj toliko cenjeno kot sintetično. Vendar uporaba zdravilnih rastlin ne more nadomestiti uporabo zdravil v mnogih primerih, zato je vedno potreben posvet z zdravnikom. 

Če se odločimo za nabiranje zdravilnih rastlin, moramo rastline poznati in vedeti,  kateri del rastline je zdravilen, kdaj in kje jih nabirati, kako jih sušiti in shranjevati, ter kako jih pripraviti.

 

ŠEST ZLATIH PRAVIL ZA NABIRALCE ZDRAVILNIH ZELIŠČ

Ta pravila nam pomagajo, da zase naberemo tisto, kar rabimo in ohranjamo naravo za naše naslednike. Z upoštevanje teh pravil bomo dobro poskrbeli za ohranjanje raznolikosti našega bogatega rastlinskega sveta.

 

Pravila so povzeta po Richardu Willfortu: 

Preden greš, dragi zeliščar v prelepo naravo, si vtisni v spomin naslednjih šest zlatih pravil za zeliščarje:

 

1.      Nabirajmo samo v prosti naravi rastoče rastline!

Vsaka rastlina ima svoje rastišče in samo tam je najbolj zdrava in zdravilna. Mnoge lahko gojimo na vrtu, vendar zahteva to delo veliko skrbi, potrpljenja in izkušenj, da se vsaj približamo pogojem rastišča v naravi.

 

2.      Varujmo naravo!

Ne delajmo škode pri nabiranju in nikoli ne potrgajmo vseh zdravilnih rastlin. Pustimo jih, da ohranimo vrsto in rastišče. In jih prihranimo za nekoga, ki pride za nami in prav tako potrebuje zdravilne učinke rastlin.  Ne nabirajmo zaščitenih rastlin, saj je v naravi nešteto drugih, ki nam jih lahko nadomestijo. Lepoto  cveta na travniku, ki ga ni več, pa ne more nadomestiti nihče.

 

3.      Naučimo se rastline natančno spoznati!

Pri nabiranju zdravilnih rastlin je veliko možnosti zamenjave s strupenimi rastlinami, zato moramo biti še posebej previdni! Naj nas ne bo sram vprašati nekoga bolj izkušenega. Prav tako si lahko pomagamo s številnimi priročniki za nabiranje zdravilnih zelišč, ki vsebujejo kvalitetne fotografije in opise rastlin.

 

4.      Zdravilne rastline nabiramo praviloma samo za eno leto!

Ne nabirajmo zdravilnih rastlin za več let. Tudi najskrbneje nabrana, pripravljena in shranjena zdravilna zelišča sčasoma izgubijo zdravilnost. Narava nam vsako leto znova da sveža, zakaj bi si jih torej kopičili za več let.

 

5.      Bodimo previdni pri strupenih rastlinah!

Ne nabirajmo strupenih rastlin, to prepustimo strokovnjakom!

 

6.      Nobenega polovičarstva!

Kdor nima potrpljenja za nabiranje, kdor rastlin dobro ne pozna ali jih suši in spravlja brez potrebnega potrpljenja in skrbnosti, naj raje prepusti to delo drugim in kupi potrebno drogo pri zeliščarju ali v lekarni. Zeliščarstvo ni stroka, ki jo obvladaš mimogrede in kar tako. Sprijazniti se je potrebno, da se znanje in izkušnje nabirajo postopoma. Le-to se pridobi z redno, pozorno in zbrano hojo v naravo, iskanjem zelišč in njihovim proučevanjem.

 

Čeprav so samo lepe in zanimive zdravilne rastline, je njihova moč zelo velika. In z njimi moramo ravnati spoštljivo. Samo spomnimo se neštetih zastrupitev s čemažem. Pa tako sigurno ga poznamo. Vendar se mu na njegovem rastišču tako rada pridruži še kakšna strupena rastlina. Nam se pa vedno tako mudi in nimamo časa še enkrat list po list pregledati, kaj smo prinesli domov. In potem … včasih tudi zdravnik ne more več pomagati.

Zato je prav, da se držimo pravil. S tem bomo zase naredili največ.

 

Toliko za danes. Naslednjič pa si bomo pogledali, kje najdemo posamezne zdravilne rastline.

 

 

Vse dobro vam želim!

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1893