Nastavitve piškotkov

BLOGI

Kot tekstilka sem pisala o vsebinah, ki se nanašajo na naravni material, lan; na neprijetnost, ki jo naši koži povzroča kombinacija znoja, antiperspiranta in barvil na tekstilnem materialu; o videzu in funkcionalnosti oblačil in tudi o tem, da na Bližnjem Vzhodu, tekstilije izdelujejo tudi otroci. Torej, kaj sploh vemo o tekstilijah? Vsekakor to, da pokrivajo naša telesa in jih ščitijo pred zunanjimi vplivi, kot so mraz in vročina.

Ali se res ljudje zavedajo te funkcije tekstilij? Ali pa so naučeni drugačnosti, ki je vezana na »blagovne znamke« s katerimi se poistovetijo?

Kakorkoli smo naučeni, pozornost na to kaj oblečemo, ne bi smela biti zanemarljiva. Ker nas danes obkroža množica (ne)funkcionalnih tekstilij si za nakup »svoje« tekstilije vzemite čas. Pozornost namenite kakovostnim materialom in funkcionalnosti. Material vam bo nudil udobje na koži, funkcionalnost se bo odražala na ergonomskem udobju. Vedite, da s svojim izborom sami vplivate na svoje vsakodnevno počutje in udobje. »Nekaj« kar se na vašem telesu odraža kot neprijetno, vam posledično ruši vaše ravnovesje. Tudi energijsko. Obstajajo pa tudi tekstilije, ki jim s simboli večamo dodano vrednost. In pomembno je zavedanje, da to dodano vrednost vedno nosite s sabo.

Takšni podobni izdelki so tudi Mandala majice. Jih poznate? Poznate mandale?

Sodoben človek vedno bolj išče poti k ravnovesju, harmoniji in raziskovanju notranjih svetov. Prav mandale nam na tej poti odkrivanja samega sebe in iskanja, tako z zunanjim kakor tudi z našim notranjim svetom, pomagajo.

Beseda mandala pomeni krog. MANDALA razodeva notranjo resnico o nas in o svetu v katerem obstajamo. Prikazuje zunanjo vidno realnost, kot tudi nevidno notranjost našega uma in telesa. Če sledimo poti, ki vodi skozi mandalo, lahko občutimo celovitost in enotnost z vsem, kar je naša prava človeška narava.

Majice Mandale so izdelane iz materialov, ki se še dandanes pridobivajo iz narave in se v naravo povrnejo po uporabi. Uporabili smo koži prijazne materiale, mehke in udobne, ki dihajo s človeško kožo. To je bambus; je naraven, zelen, okolju prijazen tekstilni material sodobnega časa. Pridobiva se iz hitro rastoče rastline bambus. Slednja raste brez umetnih gnojil in se ne uporablja pesticidov med pridelavo. Takšna vlakna so biorazgradljiva, pri recikliranju ne nastajajo stranski produkti, ki bi kakorkoli vplivali na človeško kožo med uporabo izdelka niti na okolje. O mandalah si lahko več preberete na www.mandalavaga.si.

Majice Mandala med nošenjem delujejo udobno na človeško kožo s katero so v nenehnem stiku. Pomeni, da se koža pokrita s slojem takšnega pletiva optimalno zrači, pletivo vpija vlago na površini kože in jo zelo hitro odda v okolico, je mehko in daje polno udobje uporabniku v svoji surovi barvi. S strani negovanja se pletivo enostavno vzdržuje in hitro suši. Priporočamo sušenje na zraku, izdelek po pranju obesimo na obešalnik, ki se suši v visečem stanju. Pomeni, da se zaradi lastne teže med visenjem hkrati tudi poravna in ne potrebujemo likanja. Naravni materiali delujejo na človeško kožo tudi kot termoregulator. Dajejo občutek hladnega v vročini ter občutek toplega v hladnem. Na kožo delujejo pozitivno, ker so v svoji surovi barvi ne povzročajo alergij. Več o majicah na http://www.titerad.com/Majice?product_id=109.

Priporočam, da iščete udobje in funkcionalnost v enem izdelku. Kljub množici tekstilij jih ni enostavno najti, pa vendar so.



Nadaljuj branje
Ogledi: 707

Danes ne morem mimo vse več člankov, ki se pojavljajo v različnih medijih na temo Oblačil in Tekstilij kje in kdo jih izdeluje. V ospredje prihajajo negativni vplivi, ki škodujejo našemu zdravju, toda nobenih sprememb ni videti. Trgovine s »takšno« robo so še vedno polne, nekateri trgovci si med rokovanjem s »takšno« robo natikajo rokavice, drugi na škodljivost niti ne pomislijo.

Pred časom sem brala članek z naslovom »Koliko otroških solz in strupa je na vaši majici?«. Avtorica prispevka Katerina Vidner Ferkov je o tem pisala v Delu (1.9.2014) in to ravno na prvi šolski dan, ko so otroci odeti v nova oblačila ponovno prestopili šolski prag. Med veselim nakupovanjem zadnje dni počitnic ni nihče pomislil na strupene snovi, ki so mogoče v barvitih izdelkih, prav tako je le redke zmotil močan vonj po formaldehidu ob prihodu v trgovino, kjer so ravnokar raztovorili in na police naložili »takšno« robo. Morebiti je tudi kak trgovec z vsako odprto embalažo vdihnil vonj po kloridu, nevezanih barvilih, in morebiti še kakšni drugi kemični spojini. NIHČE se ni vprašal KDO jih je naredil in seveda KJE.

Poleg članka je bila objavljena naslednja slika:

Enostavno ne morem članka samo prebrati in vsebine ne komentirati z vami, bralci bloga Bogastva zdravja. Kot zapisano: ….Komaj enajst lest stara Halima iz Bangladeša je morala v tovarni, kjer izdelujejo spodnje perilo Hanes, dokončati 150 kosov spodnjega perila na uro….

Vsebina celotnega članka je privedla do mojega današnjega naslova. Vem, da se ne sliši/bere lepo in prijazno, vendar naj postane izziv slehernemu bralcu. In res, vsak pri sebi lahko odgovori na vprašanje ali bi pojedel žemljice ali kruh, ki bi jih spekel enajstletni otrok? Da, ravno to je toliko bolj izpostavljeno, ker je večini samoumevno, da v določenem geografskem okolju delajo že otroci, medtem, ko v našem življenjskem okolju od toliko starega otroka večina niti ne pričakuje, da si sam pospravi majico v omaro? Niti oblačila, ki imajo mesto v šolskih garderobnih omaricah….

Spoštovani bralci, vem, da niti vsi skupaj delovnih navad in izkoriščanja v tekstilni industrializaciji po svetu ne bomo spremenili. Lahko pa spremenimo odnos do oblačil tam kjer smo, v svojem okolju; lahko spremenimo odnos do tistih, ki delajo v tej panogi v naši okolici in na ta način podpiramo lokalno izdelavo, tudi Oblačil.

Nadaljuj branje
Ključne besede: Oblačila Otroci
Ogledi: 885

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravo življenje

Prvotno so se ljudje začeli oblačiti, da bi se zavarovali pred mrazom, vročino, vetrom in prahom. Svoja telesa so ogrinjali s kožo živali, z rastlinami, listi, ipd… Bili so zavarovani in funkcija predmetov s katerimi so se pokrili je bila izpolnjena. Pozneje so te predmete poimenovali Oblačila. Danes bi verjetno vsak pomislil na enako funkcijo Oblačil toda takšna misel danes ljudi ne izpolnjuje, ampak vselej najprej pomislijo na »dodano vrednost« Oblačil. Slednja vsekakor predstavlja Videz barv, vzorcev in modelov, ki je seveda diktiran z modno (umetno) industrijo svetovno priznanih blagovnih znamk, ne glede na kakovost in ceno. Plača se seveda ime blagovne znamke. Tako večina svoj Videz podredi diktiranemu barvitemu Videzu industrializacije, ki dandanes k nam prihajajo z vseh vetrov. Takšnemu pristopu izbiranja Oblačil je podrejena večina, saj je na voljo to, kar je na policah. Tako torej z izdelki iz polic oblikujemo svojo zunanjo podobo z Oblačili in s celotnim Videzom. Ko nam uspe združiti oboje se počutimo dobro, nasmejano in smo ponosni nase. V obratnem primeru bi bili morebiti nejevoljni, morebiti pa nas to sploh ne zanima. Seveda pa je Videz pogojen s kakovostjo izdelave. Verjetno vam ne bi bilo vseeno, če bi oblekli Oblačilo na sliki levo ali tega na sliki desno?