Pri svojem svetovalnem delu v Svetovalnici pogosto slišim naslovni stavek. Izrečejo ga ženske med tridesetim in štiridesetim letom starosti, ki imajo za seboj že kakšno nesrečno zvezo, ki so morebiti razočarane ali bile izdane in težko zaupajo moškim. Otroka si vedno bolj želijo, a pri tem pravijo, da ga želijo imeti v okviru družine, se pravi, da bosta za otroka skrbela oba, ona in partner. 

Dame se počutijo osamljene, njihova samopodoba se krha, vedno bolj so usmerjene v iskanje Gospoda Pravega, a kaj, ko takšen kavalir žal ne obstaja. Mnoge so dale v prednostni načrt končanje visoke izobrazbe, karierno pot, ureditev samostojnega stanovanjskega bivanja ter nato naj bi prišla na vrsto družina. A kaj, ko je dama sedaj že stara proti štiridesetemu letu, biološka ura tiktaka in se malce tudi že mudi. Ali naj pristane zgolj na to, da je prijateljica s kakšnim moškim in si delita posteljo zgolj občasno? Nekateri moški ne zmorejo prevzeti svoje odgovornosti biti partner in stati svoji ženski ob strani v dobrem in slabem, zato je tudi vedno več samskih moških, ki imajo prijateljice. A zopet smo pri vprašanju, kako uskladiti željo imeti moškega in otroka z njim?

Ko se ženska počuti osamljeno in meni, da je njen vlak že odpeljal, lahko zapade v zagrenjenost in negativno energijo. Če se to zgodi, bo takšna energija zagotovo odbila morebitnega potencialnega snubca, ker kot vemo, smo ljudje tudi bitja, ki se odzivamo na energetski naboj druge osebe. Torej, drage moje prelepe dame, ne pozabite na to, da ste lepe, sposobne, ženstvene in da cenite vse, kar lahko ponudite partnerju. Vztrajajte pri delu na sebi in svoji osebnostni rasti, soočajte se z žalostjo in bolečino spričo osamljenosti, iščite smisel v majhnih in drobnih kamenčkih Življenja in s takšnim pristopom obstaja večja verjetnost, da boste pridobile naklonjenost ustreznega moškega in očeta otroka. 

Majhni, drobni trenutki delajo življenje lepo, mično in dragoceno. Potrudimo se, da je teh trenutkov čim več. Pozitivna naravnanost dela čudeže. Verjemite.