Nastavitve piškotkov

BLOGI

Kako in zakaj sem začel (balvansko) plezati

Objavil: Kdaj: Kategorija: Šport in rekreacija
  • Velikost pisave: Larger Smaller
  • Ogledi: 182
  • Naroči se na novice o tem zapisu
  • Print

Odkar sem se pred nekaj leti začel ukvarjati sam s sabo in svojimi občutki, me je pot večkrat vodila v naravo, predvsem na pohode po bližnjih hribih. Ob tem sem se začel navduševati tudi nad gorami, ki sem jih v mladosti redno obiskoval s starši. Ob vsem tem osebnem raziskovanju so mi pod roke začele prihajati razne bolj ali manj duhovne knjige (Osho, Castaneda ...). Nekatere so definirale plezanje kot aktivnost, kjer ni prostora in časa za razmišljanje, saj si primoran biti prisoten v trenutku sedanjosti in osredotočen le na to, kar počneš (kar je v bistvu terapija že sama po sebi). Spoznal sem tudi, da je za duhovno rast dobro, če stopiš izven svojih okvirjev, začneš preizkušati nove/nepoznane stvari, da te pot vodi v neznano in ne da se venomer vrtiš v istih krogih ter počneš iste stvari.

Tako sem se opogumil in se vpisal na tečaj balvanskega plezanja (ang. bouldering) v ljubljanski Balvaniji. To je tisto plezanje, kjer nisi varovan in plezaš smeri/probleme tam nekje do višine petih metrov (spodaj pod steno so debele blazine).

Na prvo vadbo sem prišel zelo motiviran in šlo mi je dobro, saj sem bil takrat tudi dobro fizično pripravljen (nizka telesna teža in dovolj mišične mase). V bistvu sem bil tako motiviran in navdušen, da ko je učitelj predlagal nekaj minutni odmor, sem dejal, da ga ne potrebujem, da bi raje izkoristil čas za plezanje. Že po dobri uri vadbe mi je bilo žal, kajti mišice so se tako utrudile, da enostavno ni šlo več. To me vseeno ni odvrnilo od navdušenja nad plezalnim športom. Redno sem hodil na vadbe, vmes smo se z novimi plezalnimi kolegi še dodatno dogovarjali in hodili enkrat ali dvakrat tedensko sami plezat.

Vedno bolj zanimivo pa mi je plezanje postajalo tudi s psihološkega vidika. Kadarkoli sem si že doma, v glavi, naredil sliko, kaj vse moram tisti večer preplezati, sem potem ne glede na to, ali mi je uspelo ali ne, domov prišel raztresen, brez energije in tudi dolgo v noč nisem mogel zaspati. Po nekaj takšnih vadbah sem ugotovil, v čem je trik. V bistvu sem se samo gnal za dosežki (preplezati določen problem, po možnosti tak, ki ga ni še nihče iz moje skupine), nisem pa užival v samem plezanju, v vsakem trenutku posebej, v tem, da zavestno primeš vsak oprimek posebej (oprimki so različnih barv, velikosti in oblik), da prideš do točke, kjer vedno znova padeš in se s tem sprijazniš, da se družiš z ostalimi plezalci, da si drug drugemu pomagamo z nasveti ... Na vse to sem pozabil, saj sem bil osredotočen le na rezultat. In ko sem se tega zavedal, sem se neko popoldne doma odločil, da grem tisti večer samo plezat in nič drugega, nobenih planov, kako mora biti in kaj vse moram preplezati, da grem enostavno uživat v plezanju, se sprostit, brez vsakršnih pritiskov. In res sem užival v vsakem trenutku, v druženju s soplezalci (kami), v prijemanju vsakega oprimka posebej, v tem, da mi nekega problema ni uspelo preplezati, da sem enostavno padel s stene. Sprejemal sem vse, kar mi je v tistem trenutku plezanje ponujalo. Seveda pa sem užival tudi, ko sem kar naenkrat preplezal problem, za katerega še teden dni nazaj nisem verjel, da ga bom preplezal v bližnji prihodnosti. In glej ga zlomka, domov sem prišel miren, zadovoljen, osredotočen, in spanje tisto noč je bilo samo še pika i.

Plezanje ni tekmovanje, plezanje je uživanje, je življenjski stil in zato rad plezam. Zaenkrat balvansko plezam v dvorani, vleče pa me tudi v stene, kjer je najbrž ta moment – biti prisoten v trenutku, še toliko bolj poudarjen.

Drugi psihološki aspekt pri plezanju pa sem doživel, ko sem prišel do problema, ki ga nisem in nisem mogel preplezati. To pomeni, da v smeri/problemu nisem mogel čez določeno točko, da bi prišel do vrha. Ob večkratnih neuspelih poskusih (včasih tudi več plezalnih dnevov/vadb zapored) sem se soočal z občutki jeze, obupa, ubogega jaza, krivice in še bi se kaj našlo. Obupati ali vztrajati? Pustiti za sabo, pozabiti, si ne očitati ter si odpustiti ali vztrajati in občutke transformirati v dodaten zagon? Oboje je umetnost. Oboje je prav. Vprašanje je le, koliko moči in volje imaš in koliko globoko si upaš pogledati vase.

Tako sem spoznal čar plezanja, ki ni tekmovanje z drugimi, ampak ponuja bistveno več. Je kot življenje, s številnimi problemi – kako se jih boš lotil, je izključno tvoja stvar. V steni si sam. Tako kot v življenju. Super trening za odločanje in sprejemanje odgovornosti. Priporočam ga vsem, ki bi radi spoznali vse plati sebe.

Uroš Jakopič

MAGIČNOST GIBANJA je skupina posameznikov, ki raziskujejo sebe in svoje sposobnosti, da bi se osvobodili omejujočih navad, vzorcev negativnega razmišljanja in delovanja ter zaživeli s polno zavestjo. So iskalci znanja in resnice ter neprestano razvijajo orodja za razrešitev problemov. Ta so energijske gibalno-dihalne in meditacijske tehnike, ki jih učijo na individualnih in skupinskih delavnicah po vsej Sloveniji. S pomočjo teh tehnik lažje obvladujemo čustvene in mentalne izzive in jih uporabljamo v dobro sebe in drugih.

Za blog bomo pisali:

KLARA DEV
V preteklosti aktivna na področju športa in gibanja; zdaj temu znanju dodaja izkušnje z ozaveščanjem sebe, občutkov in prepoznavanjem energij, ki delujejo v vsakodnevnem življenju. Ima izkušnje tudi z otroki, kar opisuje v knjigi Z namero do zavesti srčnosti in svobode (soavtorica). Piše tudi pravljice za otroke, članke idr. ter svoje znanje predaja na delavnicah.

JERNEJ DEŽELAK
V Celju izvaja individualne terapije in skupinske delavnice za dvig energije in zavesti. Je tudi učitelj različnih energijskih veščin, še posebej kitajskih samozdravilnih veščin (gongfu, tajči, čigong). Je soavtor knjige Z namero do zavesti, srčnosti in svobode.

MARJANA FLORJAN
V Celju izvaja individualne terapije in skupinske delavnice za dvig energije in zavesti. Je soavtorica knjige Z namero do zavesti, srčnosti in svobode, urednica elektronske revije Magičnost gibanja, lektorica ...

LETICIJA FORTIN
Je učiteljica energijskih veščin ter članica društva Magičnost gibanja 13 let. Zadnjih 9 let na Obali vodi individualne in skupinske delavnice za dvig energije in širjenje zavesti. Piše tudi članke, objavlja posnetke na youtube ter je soavtorica knjige Z namero do zavesti, srčnosti in svobode.

KARMEN MERLOV
Karmen je avtorica knjige Gajba krompirja - utrinki s poti osebne rasti in soavtorica knjige Z namero do zavesti, srčnosti in svobode. Uredila je DVD in knjigo 13 kreativnih meditacijskih tehnik za vsak dan ter magistrirala z raziskovanjem posameznikovega osvobajanja od družbenih iluzij in lastnih notranjih omejitev. V Ljubljani tedensko izvaja skupinske delavnice in individualne terapije.

ERIKA ŽLOGAR
Je raziskovalka življenja, kjer poskuša najti zlato sredino ravnovesja. Preko svojih izkušenj iz vsakodnevnega življenja ter preko izvajanja energijskih veščin, podaja svoje znanje in spoznanja naprej na skupinskih in individualnih delavnicah. Svoje izkušnje in razmišljanje deli tudi v različnih člankih, you tube posnetkih ter je soavtorica knjige Z namero do zavesti, srčnosti in svobode.

TIA AMBROŽIČ
Na individualnih in skupinskih delavnicah Magičnost gibanja poučuje energijske in meditacijske tehnike. Izvaja delavnice za nosečnice, katerih namen je vodenje nosečnice pri zavestnem potovanju skozi nosečnost in povezovanje z otrokom.
V veselje ji je tudi raziskovanje moči zvoka in njegovega zdravilnega delovanja, sodeluje v skupini Magičnost zvoka, ki izvaja delavnice podprte s prvobitno močjo zvokov šamanskih bobnov, didgeridooja, gongov, kristalnih posod...

PETRA PAVLIN
Posebno pozornost namenja proučevanju področja nosečnosti z drugega - energijskega vidika. Skupni poudarek na delavnicah, ne glede na to ali gre za delavnice z nosečnicami ali pa splošne delavnice, ki jih vodi v Ljubljani, je namenjen vzpostavljanju povezave/stika s samim seboj.

POLONA BOŽIČ
Je članica društva Magičnost gibanja že 8 let. Pridobljene izkušnje in znanja predaja naprej na skupinskih in individualnih delavnicah. Piše članke in zdrave kuharsko-pekovske recepte.

TADEJA GAŠPERLIN
Tadeja je certificirana učiteljica joge. Redno prakso joge uči na več lokacijah na Gorenjskem in v Ljubljani, izvaja različne tematsko obarvane delavnice in aktivne oddihe. Svoj navdih za predajanje znanja preko delavnic in dela z ljudmi črpa iz lastne prakse, izkušenj in vsakdanjega življenja.