Nastavitve piškotkov

Skakanje po trampolinu je kot loterija

Skakanje po trampolinu oz. prožni ponjavi je pri nas še dokaj neznan šport, čeprav so tekmovanja iz tega športa so umeščena tudi med olimpijske discipline. Asja Benčeč, s katero smo se pogovarjali, je kot prva Slovenka šla na mednarodno tekmovanje na Češko in od takrat se velika prožna ponjava kot disciplina zelo aktivno trenira v več klubih po Sloveniji.
Tia Kemperle

Skakanje po trampolinu ni zgolj zabava in rekreacija, temveč resen šport. Ali se tekmuje posamično, v dvojicah?
Trampolin je načeloma individualen šport, vendar se lahko tekmuje tudi v dvojicah – tisto se imenuje sinhrona vaja. Pri tem vsak tekmovalec skače na svojem trampolinu, le-ta pa sta postavljena vzporedno drug poleg drugega. Tekmovalca morata skakati usklajeno in izvajati enake elemente. Ob vsaki manjši napaki ali neusklajenosti se odbijajo točke, v kolikor pa tekmovalca izvedeta različna elementa, se vaja prekine.

So kakšne omejitve pri tekmovanju? Morda velikost, teža, starost – obstajajo kakšne kategorije?
Omejitev glede teže in velikosti ni, vendar pa tekmujemo v različnih starostnih kategorijah.
V Sloveniji lahko tekmujejo že najmlajši (od 5-7 let), v kategoriji cicibanov in cicibank. Sledi kategorija mlajših dečkov in deklic, nato starejši dečki in deklice, ki jim sledijo mladinci in mladinke, kot najstarejši pa tekmujejo člani in članice. Po mednarodnem pravilniku pa tekmovanje poteka od starosti 10-11 let naprej. Zgornje omejitve ni.

Kaj vse se ocenjuje na tekmovanju? Izvedba elementov, število, kompleksnost elementov, čas v katerih se izvedejo elementi?
Tekmujemo z dvema vajama, eno obvezno in eno poljubno. V Sloveniji je obvezna vaja točno določena in je ne smemo spreminjati, medtem ko lahko poljubno vajo sestavimo glede na željo in zmožnost posameznika.
Po mednarodnem pravilniku mora obvezna vaja vsebovati nekaj obveznih skokov, vendar v poljubnem vrstnem redu, iz poljubne povezave in v poljubno povezavo naprej.
Težina vaje se določi glede na težino izvedenih skokov. Naši, slovenski pravilniki, so prirejeni za nekoliko lažje sojenje, zato so določene tudi težine pri poljubni vaji. Na mednarodnih tekmah pa glede na izvedene skoke težino določijo sodniki.
Ocenjuje se tudi izvedba skokov, torej estetika, pravilno iztegovanje med skoki ipd. Hkrati pa se meri tudi čas, ki ga merijo posebni merilci, nameščeni na spodnji strani ogrodja trampolina in so povezani z računalniki.

Kakšna oprema je zaželena? Verjetno veljajo kakšna pravila zaradi varnostnih razlogov ...
Športna oprema je točno predpisana, punce moramo imeti oprijete drese ter copate. Namesto copat imamo lahko obute tudi nogavice, ki morajo biti bele ali pa v barvi dresa. Fantje imajo prav tako posebne drese s hlačami, ali pa imajo oprijeto majico ter kratke hlače.
Lasje morajo biti urejeni, speti v čop in ne smejo padati na obraz med izvajanjem skokov.
Tudi nakit ni dovoljen.

Šport je precej naporen in zato tudi poškodbe niso redke, kajne? S kakšnimi poškodbami se najpogosteje srečujejo tekmovalci?
Da, šport samo po sebi je precej naporen, saj se srečujemo z določenimi elementi, ki so zahtevnejši, prav tako pa tega športa ne more trenirati vsak, ker je ob napačni izvedbi lahko zelo nevaren.
Poškodbe so seveda prisotne, najpogostejše so poškodbe hrbta. Do poškodbe hrbta pride zaradi preobremenite, ki pa je posledica skokov ter je ne moremo preprečiti v celoti. Dokaj pogoste so tudi poškodbe kolena in gležnjev ob doskokih, ki niso na mreži, temveč na zaščitni blazini.

Koliko sodnikov ocenjuje in kakšne so najvišje ocene?
Sodnikov je deset, po dva in dva ocenjujeta določeno stvar (težino, izvedbo ...). Končna ocena je odvisna od izvedbe skokov, težine ter od časa, ki ga posameznik doseže med izvajanjem vaje. Vse te ocene se pomnožijo in seštejejo ter dajejo končni rezultat.

Kje najpogosteje vadite?
Mi treniramo v Murski Soboti v večnamenski dvorani, kjer trampolin in ostalo orodje postavljamo 4-5 krat na teden. Treningi se začnejo na tleh, s splošnim ogrevanjem, stabilizacijskimi vajami, vajami za moč in kondicijo. Vsak dan imamo drugačno vrsto ogrevanja, po ogrevanju pa sledijo vaje na veliki prožni ponjavi – trampolinu. Po končanem treningu, ki traja 3-4 ure, naredimo še raztezne vaje ter pospravimo orodje. Pogosto treniramo tudi ob vikendih.

Je zanimanja za ta šport več med dekleti ali fanti?
Zanimanje se glede na spol bistveno ne razlikuje. Pri nas, v Murski Soboti, sicer trenira več deklet kot fantov, vendar pa so po svetu bolj znani moški tekmovalci in akrobati.

Kako pogosto in intenzivno trenirajo profesionalni tekmovalci?
Oni trenirajo vsak dan, razen ob vikendih, vendar imajo vsak dan drugačne vrste trening (kondicijski, za moč, tehniko ...). Imajo tudi več trampolinov, ki so postavljeni vedno, zato niso časovno tako zelo omejeni kot mi.

Ali je v ekipi poleg trenerja še kakšen fizioterapevt, morda nutricionist?
V reprezentančni ekipi imamo enega glavnega trenerja, vendar vsak klub trenira s svojim trenerjem. Tekmovalci v posameznih klubih se s svojim trenerjem dogovorimo, katere skoke bomo izvajali, si določimo težine ipd. Fizioterapevtov, nutricionistov nimamo.

Zakaj vas je ta šport navdušil?
Ko sem bila stara 5 let sem začela trenirati športno gimnastiko. Športno gimnastiko sem trenirala do svojega 12 leta starosti. Leta 2012 je trener kupil veliko prožno ponjavo z namenom, da bi se na njej učili nove akrobatske skoke. Čez nekaj časa smo se naučili tudi vaje za slovenski rang tekem in šli na prvo tekmovanje. Ker smo že na prvem tekmovanju dosegli zelo dobre rezultate, smo se aktivneje začeli ukvarjati s to disciplino gimnastike. Že zelo kmalu sem kot prva Slovenka šla na mednarodno tekmovanje na Češko in od takrat se velika prožna ponjava, kot disciplina, zelo aktivno trenira v več klubih po Sloveniji.

Kako ste se spopadali s tremo pred tekmovanjem?
Trema je pred tekmovanjem prisotna vedno, če znaš vajo narediti popolno in pa tudi takrat, ko jo znaš ravno toliko da jo privlečeš do konca (smeh). Meni je trema vedno dala neko dodatno motivacijo, saj ko enkrat stojiš na mreži veš, da moraš vajo narediti. Seveda ne uspe vedno, vendar vsak šport ima svoje vzpone in padce. Trampolin je kot loterija. Seveda se da izvedbo in doskoke izpiliti do popolnosti, vendar je vsak trampolin malo drugačen. Na tekmovanjih so trampolini običajno bolj trdi in odbijajo bolj, zato je najbolj pomembno, da se znaš prilagoditi vsem okoliščinam.

Vaš najboljši uspeh?
Največji uspeh mi je bil uvrstitev na evropsko prvenstvo 2016 v Španiji, tam so vaje potekale brez večjih težav, vendar smo glede na rezultate bili daleč za evropskim vrhom.
Uvrstila sem se tudi na svetovno prvenstvo v Bolgariji, ki je bilo lani, leta 2017, vendar sem se dva tedna pred začetkom poškodovala.
Na nekaterih pomembnejših mednarodnih tekmah, ob veliki konkurenci sem prav tako dosegala dobre rezultate, eden izmed boljših je bil na moji zadnji tekmi, v Salzburgu, kjer sem bila peta, vendar bi bila tretja v finalu, če ne bi padla in se poškodovala.
Pomembnejšim tekmam pa sledijo še državni naslovi tudi v drugih disciplinah (mala prožna ponjava, akrobatika in športna gimnastika).

Ostali članki iz teme rekreacija

Nov 05, 2018 116

Skakanje po trampolinu je kot loterija

Skakanje po trampolinu oz. prožni ponjavi je pri nas še dokaj neznan šport, čeprav so…
Nov 05, 2018 58

Psihična in fizična priprava na porod

Beseda joga izhaja iz jezika sanskrt in pomeni združevati oziroma povezovati um in telo.…
Oct 08, 2018 904

Brca v mednožje onemogoči še tako velikega moškega

Brca v mednožje onemogoči še tako velikega moškegaInštruktor sistema samoobrambe Krav…
Aug 22, 2018 222

Tibor Golob na sprehodu skozi mesto delil znanje mobilne fotografije

Najboljša kamera je tista, ki jo seveda imate z seboj. In to je najbolj pogosto kamera…
Aug 22, 2018 262

Skriti kotiček Slovenije idealen za izlet: Slovenske Konjice

Prepogosto se zgodi, da pozabimo, koliko čarobnih skritih kotičkov skriva Slovenija in v…