Nastavitve piškotkov

Okrasna grmovnica z zdravilnimi plodovi

 

Aronija (Aronia melanocarpa) pripada kraljestvu rastlin. Uvrščamo jo med kritosemenke, družino rožnice in v rod aronija. Izvira iz vzhoda Severne Amerike, kjer raste prosto in od koder so jo v začetku 20. stoletja prinesli v Rusijo. Od tam se je hitro razširila po Evropi.

MOJCA CEPUŠ, svetovalka za zdravo prehrano in hujšanje iz podjetja Befit

Aronija je večletna listopadna rastlina, ki raste v obliki grma, do 2 m visoko. Ima pokončne veje, tanke poganjke, ki se hitro upognejo pod težo plodov. Njeni listi so eliptične do jajčaste oblike, na vrhu bleščeče zeleni in jeseni prehajajo v temnordeče odtenke. V pakobulastem socvetju na koncu enoletnih poganjkov se združi do 20 belih cvetkov, ki se razbohotijo v prelepa socvetje konec maja. Plodovi aronije so najprej rdeči, nato prehajajo iz vijolične v črno. Po obliki plodovi spominjajo na jabolko, so okroglasti, težki okoli 1 grama. Na enem grmu lahko v sezoni pridelamo od 10 pa do 17 kg plodov. Lupina in meso plodov sta čvrsta, sok je močno obarvan, okus pa - tudi ko konec avgusta in začetku septembra dozori - trpko sladkastega okusa.

Tudi za vrtičkarje začetnike
Je zelo nezahtevna grmovnica, nadvse primerna za ljubiteljsko vzgojo na domačem vrtu. Poleg okusnih in predvsem zdravih plodov je lahko tudi okrasni grm, saj nas maja meseca razveseli s prelepimi cvetovi. Prenese temperature do -30 °C, tako da je strah pred pozebo odveč. Škodljivcev pri nas k sreči še nima. Poznanih je več sort, ki so nastale s selekcioniranjem: Viking, Nero, Rubina, Aron, Hugin, Kőnigshof ... Poleg črnoplodne v Severni Ameriki domujeta še sivolistna ali škrlatna aronija – Aronia prunfoifolia, ter rdeča aronija – Aronia arbiutifolia.

Zdravilni učinki
- Polifenoli in antociani, ki so glavni antioksidanti aronije, po številnih raziskavah preprečujejo srčno žilne bolezni, preprečujejo vnetja in posledično nastanek holesterola. Pravijo tudi, da lahko uživanje njenih izvlečkov sproži odmrtje rakavih celic. Preprečujejo poškodbe, ki jih povzroča UV sevanje, delujejo protimikrobno in protivirusno. Varujejo notranje organe in preprečujejo razvoj diabetesa.
Aronija se lahko pohvali z največjo vsebnostjo antioksidantov med vsem do sedaj raziskanim sadjem, saj ima kar 67 % višji antioksidativni potencial kot borovnice in 90 % višji kot brusnice! Tako zmagajo v bitki med vsemi »super živili« in številnimi »jagodami«, ki jih ponujajo trgovci kot drage in lepo zapakirane čudežne preparate.

- Cink je nujen mineral za rast, obnovo poškodovanih tkiv (lasje, nohti) in dobro delovanje presnove. Nujen je za dobro delovanje imunskega sistema. Morda manj znano dejstvo je, da ima zaradi ugodnega delovanja na moške spolne funkcije tudi vzdevek ''moški mineral''.
Drugi »domači in dostopni« viri cinka so še ajda, fižol, vse vrste mesa in morska hrana.

- Uživanje kalija je dandanes več kot dobrodošlo, saj v preobilici preslane hrane ustvarja ravnovesje in pomaga odstranjevati odvečno vodo iz telesa. Tako preprečuje razvoj bolezni, povezanih s povišanim krvnim tlakom in varuje pred razvojem srčno žilnih bolezni. Po nekaterih trditvah naj bi preprečeval tudi osteoporozo.
Pozimi kalij najdemo v naših domačih živilih, kot so buče, česen, motovilec, rdeča pesa, fižol in še bi lahko naštevali. Z njim sta bogata tudi banana in zadnje čase vse bolj priljubljen avokado.

- Vitamini skupine B so prav tako izjemnega pomena za naše telo. Manj znano je, da je pomanjkanje vitaminov te skupine povezano s povečanim tveganjem za razvoj depresije. V zimskih mesecih je torej še posebej dobro uživati hrano, bogato z njimi. Prav tako ugodno delujejo pri motnjah spanja, folna kislina pa je izjemnega pomena za nosečnice. Vitamine skupine B pozimi najdemo v stročnicah, krompirju, mlečnih izdelkih, orehih. Le zakaj si ne bi z uživanjem hrane preprosto priklicali nasmešek na obraz, ali pa - že to je veliko - preprečili žalost?

- Vitamin E oziroma tokoferoli so pomembni antioksidanti oziroma lovilci prostih radikalov v našem telesu. Ščitijo pred oksidacijo LDL holesterola in tako preprečujejo nastanek ateroskleroze. Z vitaminom E so bogata predvsem rastlinska olja.

- ß karoten pa je predstopnja vitamina A, ki nastaja v našem telesu. Nujen je za dobro delovanje oči, lepo kožo in varuje pred razvojem rakavih obolenj. Najdemo ga v vsej zelenjavi. Izjemno so z njim bogate zimske buče, korenje, špinača in ohrovt. Za boljšo absorpcijo je ta živila potrebno kombinirati z nekaj maščobe.

Uporaba plodov
Manj poznano je, da tudi listi aronije vsebujejo številne bioaktivne učinkovine, zaradi česar je v zadnjem času zbudila veliko zanimanja. Vedno pogosteje se uporablja v industriji prehranskih dodatkov in v raznih obogatenih izdelkih.

Vendar, le zakaj bi posegali po slednjih, če imamo v Sloveniji to srečo, da ji tla odgovarjajo in lahko v sezoni kupimo sveže sadje in si zagotovimo zalogo tudi za čas, ko je ni možno dobiti. Ali pa pridelamo slastne plodove kar sami, saj ni zahtevna za vzgojo. Zrele plodove lahko jemo sveže, a če smo bolj občutljive sorte, nas zna kaj hitro odvrniti njihov trpek okus. Škoda bi bilo, da zaradi tega nebi izkoristili vseh zdravju koristnih učinkovin, ki nam ji ponuja. Ravno zaradi trpkosti plodove aronije uporabljamo v kombinaciji z drugim, slajšim sadjem (npr. jabolki, hruškami, breskvami).

Preprosto plodove dodamo jutranji skodelici kosmičev, morda v sadno solato ali pa smoothie. Slednjega če se le da zaužijmo čim prej po pripravi in seveda na žlico, saj tako dobimo kar največ hranil.

Preprost nasvet za hitro in zdravo malico:
- 200 g skute ali jogurta
- polovica banane
- pest aronije (zamrznjene, odtajamo v hladilniku)
- oreščki po želji
- malce cimeta

Lahko jo uporabimo pri izdelavi domače ozimnice: za marmelade, džeme, sokove. Preprosto jo dodamo drugemu sadju. Tako dobimo okusen in hkrati zdrav namaz. Iz 1 kg aronije dobimo približno 600 ml temnega in gostega soka. Morda tudi zanimivost - trpkost se z zamrzovanjem ublaži. V kombinaciji z bolj aromatičnimi sestavinami jo posušeno lahko uporabimo kot barvni dodatek domačim čajnim mešanicam. Velja poudariti, da tudi toplotno obdelani izdelki iz aronije ohranijo precej zdravilnih učinkovin. Slednji se dobro ohranjajo tudi pri zamrzovanju.

Da bi z uživanjem aronije dosegli kar se da ugodne učinke na zdravje, je najbolje uživati približno 30 plodov dnevno. S tem zadovoljimo dnevni potrebi bioflavonoidih in drugih zdravilnih sestavinah, ki jih aronija vsebuje. S 100 g svežih jagod zadostimo približno 35 % dnevnih potreb po vitaminu C. Zdravi ljudje naj bi za dolgo in zdravo življenje morali spiti po 30-50 ml z vodo razredčenega soka dnevno. Takšna količina naj bi delovala preventivno pred škodljivimi učinki prostih radikalov. Sveži sok moramo uživati previdno, ali bolje rečeno ''kot zdravilo''.

Na kaj je dobro paziti pri nakupu plodov?
Najbolje je aronijo kupiti kar direktno od pridelovalcev, saj se tako izognemo pretirano visokim cenam, ki jih trgovci postavljajo »super živilom«. Hkrati pa tako pomagamo pri razvoju domače samooskrbe. Konec avgusta oziroma v začetku septembra je čas, ko plodovi aronije dozorijo. Dobro je, da se že pred začetkom sezone pozanimamo o domačih- lokalnih pridelovalcih in si zagotovimo nakup. Najbolje je, da jo po nakupu shranimo v kleti ali pa v hladilniku – na polici, ki je namenjena za shranjevanje sadja. Plodovi ohranijo svežost do dober mesec, a je bolje, da del, ki ga v tem času ne bomo porabili, zamrznemo. Plodovom odstranimo peclje, jih razporedimo na pladenj in zamrznemo. Zamrznjene plodove nato zapakiramo v vrečke. Načeloma pri shranjevanju sadja velja, da se obdrži optimalna kakovost tam do pol leta, lahko tudi več. Tako si jo lahko sproti jemljemo iz zamrzovalne skrinje in vsak dan zaužijemo dobro pest plodov.

Povzeto po: Tanaka T., Tanaka A. 2001. Chemical components and characteristics of black chokeberry. Journal of the Japanese Society for Food Science and Technology, 48, 8: 606-610.

Ostali članki iz teme prehrana

05.12.2018

Tri skrivnosti odličnega golaža

Zima že trka na vrata in to je čas, ko se na naših krožnikih pogosteje znajdejo jedi na…
03.12.2018

Zdravje v rujni kapljici

Ni skrivnost, da ima kozarec kvalitetnega vina na dan, na naše zdravje pozitivni učinek.…
15.11.2018

4 ideje za mirne jesenske večere

Z jesenjo se ne umirja samo narava, ampak tudi ljudje. Vse raje se zadržujemo doma, v…
10.11.2018

Naravni zaklad za krepitev imunskega sistema

Najhladnejši dnevi v letu se približujejo, zato je še posebej pomembno, da si okrepimo…
08.11.2018

Jesen je najboljši čas za vino!

Jesen je čas, ko se o vinu govori največ. Vinarji imajo veliko dela s trgatvijo in…