Nastavitve piškotkov

Lokalno in sezonsko tudi pozimi

Gospodinje se dandanes rade odločijo za nakup kozarčkov za vlaganje z namenom, da bi si pripravile zalogo sadja in zelenjave. Kar pa niti ni nenavadno, saj je vlaganje ena izmed najstarejših metod konzerviranja hrane. Prve sledi segajo v Indijo, kjer so že pred približno 4000 do 5000 leti izkoriščali vlaganje kot nujen postopek ohranjanja hrane.

Mojca Cepuš, strokovnjakinja za zdravo prehrano, Befit

Za vlaganje zelenjave se uporabijo najlepši plodovi, ki so na vrhuncu svoje zrelosti.
Ideja tega postopka je ustvariti neugodno okolje za rast mikrobov in encimov, ki bi povzročili kvar živila. S postopkom pasterizacije zagotovimo uničenje vegetativnih oblik mikroorganizmov in encimov ter tako preprečimo kvarjenje vložene zelenjave. Zaradi pasterizacije dodatki konzervansov niso potrebni.
Študije so pokazale, da vložena zelenjava, ki temelji na kisu, zaradi vsebnosti ocetne kisline pomaga pri absorpciji železa iz hrane. Le-ta je odgovorna tudi za upočasnjeno absorpcijo ogljikovih hidratov in praznjenje želodca, kar ne povzroča velikih porastov sladkorja v krvi in podaljša občutek sitosti. Študija, narejena na Univerzi v Arizoni, je dokazala antiglikemični učinek kisa, ki je najbolj viden pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2 in inzulinsko rezistenco.
Visoka vsebnost kislin prepreči kvarjenje, kar je eden izmed razlogov, zakaj je bilo vlaganje popularno že pred izumom hladilnika.

Vložena zelenjava je lahko dober vir antioksidantov, ki branijo telo pred prostimi radikali, ki reagirajo s celicami in poškodujejo našo DNA. Skupno število karotenoidov v zelenjavi je relativno stabilno v primeru blage pasterizacije, nekaj študij pa celo navaja boljšo biorazpoložljivost po termični obdelavi. Takšen primer so beta karoteni v korenju in likopen v paradižniku ter rdečih paprikah. Tudi artičoke so primer zelenjave, ki obdrži raven antioksidantov kljub visokim temperaturam.
Maščobo topni vitamini A, D, E in K dobro prenašajo višje temperature.
Vložene kumarice so se izkazale za dobra vira vitamina A, ki skrbi za pravilno rast celic, in vitamina K, ki je odgovoren za pravilno strjevanje krvi.
Postopek pasterizacije ne uniči mineralov, prisotnih v zelenjavi, zato se le ti ohranijo, njihova vsebnost je odvisna od vrste zelenjave.
Zmrznjeno sadje - da ali ne?

Kadar ni na voljo sezonskega sadja je uporaba zmrznjenega sadja zelo dobra izbira. Zamrzovaje je veliko boljše kot drugi načini shranjevanja kot npr. pasterizacija (kompoti, vložena zelenjava), sterilizacija (pločevinke) in sušenje, saj se tako ohrani največ bio aktivnoh snovi.

Najboljše je seveda, če imamo svoj vrt in si sadne prelive in marmelade pripravljamo sproti, kadar pa tega ne moremo narediti, je marmelada iz zmrznjenega sadja, sploh če je brez sladkorja, odlična izbira za sladkanje.
Testi kažejo, da je zmrznjena hrana boljša od ne sezonske sveže, predvsem za to, ker je bilo sveže sadje odtrgano še nezrelo, je zorelo na poti in tako od rastline ni dobilo vseh potrebnih hranil. Nasprotno pa je zmrznjeno sadje dozorelo na rastlini, zmrznjeno je bilo pod hitrimi postopki in takšno tudi transportirano.
Takojšnje zmrzovanje je bistvenega pomena, saj se po obiranju v sadju pričnejo procesi razgradnje in hitreje kot jih upočasnimo z zmrzovanjem, manj škode naredimo in omogočimo, da sadež ohrani več bioaktivnih snovi.
Prehranska vrednost sadja se z zmrzovanjem ne spremni, lahko pa pride do nekaterih odstopanj v vsebnosti vitaminov, predvsem vsebnosti vodotopnih vitaminov, kot je vitamin C in B ter nekaterih vodotopnih antioksidantov. Ocenjuje se, da je izguba teh le okoli 10-30 %. Pogosto pa se zgodi, da je vsebnost drugih vitaminov in mineralov v zmrznjeni hrani višja, kot pri ne sezonski sveži, zaradi postopka obiranje nezrelih sadežev in dolgega transporta.


Kako uporabiti zmrznjeno sadje pozimi?
1. Jagodni preliv

To marmeladno omako pripravimo sproti in jo porabimo za preliv čez palačinke, šmoren, svaljke, včasih tudi sladoled.
Potrebujemo: Zmrznjene jagode, malo cimeta in mali ščepec nerafinirane soli. Vse skupaj dam v ponev in dušim približno 10 min, dokler se sadje ne razpusti. Preliv je gotov. Res slastno in preprosto. Ker imajo jagode zelo malo kalorij, ni potrebno paziti na količino in si jih brez težav privoščim tudi 500 g.
2. Marelično sladkanje

To jed si pripravimo in shranimo v hladilnik ter pojemo za malico, lahko tudi zvečer, ko paše kaj sladkega, kar na žlico seveda.
Na ponvi razpustimo 300 g marelic, dodamo dva namočena in fino mleta datlja, malo limoninega soka, včasih pa tudi žlico ruma, za boljšo aromo.
Marmelado spravimo v majhne lončke, dobro zapremo in pustim v hladilniku. V teoriji bi počakali tudi mesec in več, v praksi pa čudežno izginejo v nekaj dneh.
Sadje ne kuhajte predolgo, le toliko, da se razpusti in segreje na okoli 74 stopinj Celzija, za 15 sekund. Več kot to ni potrebno, saj visoka temperatura dodatno vpliva na razpad snovi, ki so občutljive na toploto.

Nekaj nasvetov pri nakupu zmrznjenega sadja in zelenjave
1. Kupujte zmrznjena živila od lokalnega ponudnika. Tako je veliko večja verjetnost, da se živilo med transportom ne bo odtalilo. To pomeni, da preverimo, da je zelenjava v vrečki sipka. Če se drži v kepi, pomeni, da se je med transportom ali hranjenjem odtalila in zamrznila nazaj. Z večkratnin taljenjem in ponovnim zmrzovanjem se izgublja kvaliteta živila.

2. Prednost nakupa domačega je tudi v tem, da podpiramo slovensko gospodarstvo.

3. Ste vedeli, da v največji slovenski proizvodnji vložene in zmrznjene hrane, le-to še vedno obdelujejo ročno?

4. Da sta kisla zelje in repa v kozarcu vložena v kis, tista v vrečki pa naravno kisana in zato fermentirana? Fermentirana hrana je bistvena za zdravje našega črevesja in dobro delovanje imunskega sistema.

5. Poglejmo deklaracijo in preverimo, ali se med sadjem skriva tudi sladkor, barvila, arome...

Najpogostejše zmote o zamrznjeni hrani so:

1. da je bolje ne uživati sadja in zelenjave, kot uživati zamrznjeno,
2. da je zamrznjena hrana osiromašena vitaminov in mineralov,
3. da je predelana,
4. da vsebuje aditive.

Ostali članki iz teme prehrana

10.11.2018

Naravni zaklad za krepitev imunskega sistema

Najhladnejši dnevi v letu se približujejo, zato je še posebej pomembno, da si okrepimo…
08.11.2018

Jesen je najboljši čas za vino!

Jesen je čas, ko se o vinu govori največ. Vinarji imajo veliko dela s trgatvijo in…
18.10.2018

Med – naraven izvor moči

Grški bogovi naj bi mu po legendah dolgovali svojo nesmrtnost. Danes ga imamo radi zaradi…
16.10.2018

Druženje ob jesenskih dobrotah

Jesen je odličen letni čas za druženje z vašimi najbližjimi in lovljenje zadnjih…
11.10.2018

Histaminska intoleranca

Pogosto slišimo ali se sami soočamo z različnimi alergijami ali drugimi preobčutljivostmi…