Nastavitve piškotkov

Nadležne brenčeče žuželke

Žuželke, še posebej ose, so v poletnem času še posebej nadležne. Hrana in sladka pijača jih namreč privabljajo in zato se na piknikih te leteče živalce pogosto pojavljajo v vlogi nezaželenih gostov. Da pa ose, čebele in sršeni niso zgolj moteči, temveč, v primeru alergičnih reakcij nanje, tudi nevarne za zdravje, nam je pojasnil Mitja Košnik iz Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo, Golnik.

Veronika Bilban

Kar precej nas je, ki se bojimo pika ose, sršena ali čebele. Ali lahko poenostavljeno rečemo, da večja kot je žuželka, večjo nevarnost predstavlja človeku?
Ne. Čebelji strup je za človeka bolj toksičen od strupa ose oziroma sršena. Je pa količina strupa, ki ga ima sršen, večja kot pri osi, zato je v primeru alergije reakcij po piku sršena hujša od tiste po piku ose oziroma sršena. Namreč, s stališča alergije imata osa in sršen enak strup, torej osebe, ki z alergijo reagirajo na strup ose, bodo tudi na strup sršena.

Sršeni naj ne bi bili napadalni, nekoliko drugače pa je z osami, saj se zdi, da nas pogosteje in tudi bolj nervozno obletavajo. Kako naj se vedemo v njihovi bližini?
Tudi ose niso napadalne. Samo hrano iščejo. Napadejo nas, kadar se počutijo ogrožene, torej kadar jih udarjamo, pritisnemo ... Drugače je v bližini gnezda, kjer napadejo z namenom, da zaščitijo gnezdo.

Pravijo, da jih svetlejša oblačila jih bolj pritegnejo in da jih nekateri sladki parfumi privlačijo ... Ali to pomeni, da jih lahko nek drug vonj prežene?
Barva oblačil ni pomembna. Ne vem, da bi kakšne vonjave odganjale ose ali čebele. Vsekakor repelenti (snovi, ki varujejo pred komarji) ne odganjajo os in čebel.

Ali je res, da se moramo ob piku sršena, ose in čebele drugače odzvati? Nekateri menijo, da moramo pri čebeli mesto vboda segrevati, pri osi in sršenu pa segrevati.
To ne drži.

Če torej segrevamo, kako naj to naredimo, na kakšen način? Če se odločimo za to, damo pičeno mesto na primer pod vročo vodo. Temperatura mora biti na meji znosnega (50-60 stopinj), torej je že nevarnost opekline. Ali pa se s pičenim mesto približamo viru vročine, na primer ražnju. Ampak je precejšnja verjetnost opekline, ki naredi več težav od pika. Zato je bolj smotrno pičeno mesto hladiti z ledom.

Pri čebeli je še pomembno, da čim prej izvlečemo želo, kajne? Kako to lahko najlažje naredimo?
Izvlečenje žela niti ni pomembno, ker se večina strupa izbrizga v par sekundah. Tisto, kar je največkrat pri roki, sta dve »kreditni kartici«, s katerima nam nekdo precej enostavno izvleče želo.

Panika ob piku je odveč, če le nismo alergični na pik. Če nas še ni pičila žuželka, kako naj vemo ali smo ali nismo? Obstajajo kakšni testi za to? Ne. Testi za alergijo imajo pomen samo pri osebah, ki so že imele alergijsko reakcijo. Pozitiven test namreč precej slabo napove verjetnost alergije. Kar devet od desetih ljudi s pozitivnimi testi alergije proti žuželkam namreč brez težav prenese pike. Tudi obratno se dogaja; testi so lahko negativni tudi pri alergičnih in alergija je nekaj kar se razvija, torej če imaš danes negativne teste, to še ne pomeni, da se ne bodo na primer po naslednjem piku žuželke pozitivizirali.

V čem se pravzaprav razlikujejo težave, ki nastanejo zaradi strupa in reakcij, ki nastanejo zaradi alergije?

Na strup se odzovemo vsi. Strup naredi neko tkivno okvaro, zato je pik čebel, čmrljev, os in sršenov vedno boleč. Nastane tudi oteklina. Oteklina je velika, kadar je pik v mehka tkiva (obraz, jezik ...).. Strup vsebuje encime (po strukturi beljakovine), ki okvarjajo tkiva. Če beljakovino segrejemo na vsaj 56 stopinj, se spremeni njena struktura in preneha delovati kot encim. V tem pogledu je poškodba po piku žuželke podobna poškodbi, ki jo povzroči meduza, pajek (črna vdova), strupena riba, ki se standarno zdravijo z močnim segrevanjem.
Pik v usta pri vsaki osebi povzroči veliko oteklino in je možno, da pride do zadušitve.

Alergija pa je imunski odziv proti beljakovinam v strupu žuželke. Alergijska protitelesa (imajo jih samo nekateri ljudje) prepoznajo strukturo beljakovine in sprožijo burno reakcijo, ki lahko bolnika tudi ubije. Alergogenost strupa ni nič povezana s strupenostjo strupa, torej reakcije po piku čebele niso nič drugačne od reakcij po piku ose. Za alergijo je fina struktura beljakovine manj pomembna kot za encimsko aktivnost strupa, zato s segrevanjem pičenega mesta manj verjetno preprečimo morebitno alergijsko reakcijo, ampak celo obratno, zaradi izboljšanja prekrvavitve kože celo povečamo absorbcijo alergogenih beljakovin v kri in s tem bolj burno alergijsko reakcijo.

Omenili ste, da so posledice ob piku v usta zelo resne. Ne moremo več dihati, lahko se zadušimo. Kako hitro moramo dobiti pomoč, če imamo na primer hudo reakcijo na pik?
Res so najbolj nevarni piki v usta, kar se lahko zgodi, če se na primer pije pijače iz pločevink. Alergijske reakcije so v principu manj nevarne, ker pri večini ljudi (tudi če so zelo težke) spontano minejo. Na splošno velja, da hitreje kot reakcija nastane, bolj verjetno je, da bo težka in nevarna. Če poenostavim, če pomoč ni hitra, ponavadi niti ni potrebna.

Kadar pa je, svetujete, da prosimo bližnjega ali sosede, da nas odpeljejo na urgenco ali je bolje, da pokličemo 112 in počakamo na kraju samem?
Obe opciji sta dobri, odvisno od teže reakcije. Če je bolnik nezavesten, ga raje ne nalagajmo v avto. Vsekakor pa tudi v primeru, če bolnika nekdo namerava peljati do urgence, naj se pokliče 112, že zaradi obveščanje, da prihaja ogrožen bolnik in da iz urgence lahko dajo kakšne uporabne nasvete.

Kako pa je s piki komarjev?

Komarji nimajo strupa, torej njihov ugriz ne bi smel povzročiti nobenega burnega odziva kože. Komar namreč v rano pljune slino, ki vsebuje snovi, ki preprečijo strjevanje krvi, da se lahko naje. Proti sestavinam sline naš imunski sistem stvori alergijski odziv, ki je pri nekaterih osebah buren, pri drugih ga pa sploh ni. V glavnem sta dva tipa reakcij: lahko se pojavijo močno srbeči izpuščaji, ki trajajo par ur, medtem ko se lahko zgodi, da nastanejo po več dni trajajoče velike in boleče otekline. Vse je odvisno od človeka, kako reagira. Ponavadi je tako, da so v začetku sezone bolj prisotni srbeči izpuščaji (če ima oseba te težave, koristi jemanje zdravila z antihistaminskim učinkom, ki se jih tudi da kupiti v lekarni), proti koncu sezone pa bolj otekline (za te koristijo glukokortikoidna mazila, ki pa so na recept).

OSTALI ČLANKI IZ TEME ZDRAVE NOVICE

12.11.2017

Zima prihaja. Ste pripravljeni nanjo?

Sedenje na terasi ali balkonu ni več mogoče brez toplega puloverja, ki nas greje ... Zima…
12.11.2017

Prihodnost slušnih aparatov je tu

Ste se kdaj znašli na železniški postaji in želeli ujeti informacije o prihajajočih ali…
09.11.2017

Zajtrk na poti

Tekom tedna zjutraj marsikomu zmanjka časa za zajtrk, kljub temu pa si lahko tudi na poti…
09.11.2017

Dan, ko se mošt spremeni v vino

Martinovanje je od nekdaj povezano z družino, prijatelji in s tradicijo pokušine mošta,…
08.11.2017

S šampinjoni v roza embalaži za Europo Donno zbrali 5871,30 evrov

Najbolj roza mesec v letu so pri Hoferju aktivno posvetili osveščanju o raku dojk. Cel…