Nastavitve piškotkov

Vsaka tretja žlica svetovne hrane je odvisna od čebel

Čebele imajo za naš obstoj pomembno vlogo, saj skrbijo za opraševanje. S to svojo aktivnostjo čebele v naravi pomembno vplivajo na proizvodnjo hrane, tako za človeka kot tudi za živali. In ne le to. Postrežejo nam lahko s kakovostnimi pridelki, ki varujejo in izboljšujejo naše zdravje. Več o njih so nam povedali predstavniki Javne svetovalne službe v čebelarstvu.

SARA SOČAN

Čebele so majhne živali, a še kako zelo pomembne za življenje. Menite, da se mlajši dovolj zavedajo njihove vrednosti, nepogrešljivosti?

Čebelarski krožki že nekaj desetletij delujejo v okviru osnovnih in srednjih šol. Krožki so začeli delovati predvsem zaradi zagnanosti čebelarjev, najprej na podlagi njihove lastne iznajdljivosti in zmožnosti brez podpore Čebelarske zveze Slovenije (ČZS), pozneje tudi ob podpori krovne čebelarske organizacije, ves čas pa seveda ob podpori okolja (čebelarskega društva, šole), v katerem je tak krožek deloval.
Namen čebelarskih krožkov je ozaveščanje otrok o pomembnosti in vlogi čebelarstva in čebel, katerega cilj je oblikovanje pozitivnega odnosa otrok do ohranjanja okolja in čebel. Naloga ČZS pri delovanju krožkov je bila sprva povezovanje krožkov na letnih srečanjih mentorjev in državnih tekmovanjih mladih čebelarjev, pozneje pa zaradi pobud in predlogov mentorjev tudi podpora čebelarskim krožkom, ki obsega zlasti zagotavljanje nekaterih pripomočkov. Leta 2008 je sistem čebelarskih krožkov, ki delujejo na osnovnih in srednjih šolah, prek programa Javne svetovalne službe v čebelarstvu podprlo tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V tem obdobju sta nastala 40-urna učna načrta za čebelarstvo za nižjo in višjo stopnjo, po katerih od tedaj poučujejo mentorji. Na osnovnih in srednjih šolah zdaj deluje 171 krožkov, vanje pa je vključenih približno 2600 otrok. Število krožkov in krožkarjev se iz leta v leto povečuje.
Z ozaveščanjem mladine o pomembnosti čebel, ki jih izvajamo čebelarji preko izdaj različnih publikacij, obiskov na šolah in drugih priložnostih, se je zavedanje o pomembnosti čebel in čebelarstva na splošno med otroci dvignilo. Včasih smo kar presenečeni, ko ob pogovorih z njimi toliko vedo povedati o čebelarstvu, in to že najmlajši.

Ali je večina medu mešanega? Se pravi, da čebelice nabirajo malo tu, malo tam?
Čebele v naravi najdejo medičino ali nektar in iz tega naredijo med. Kadar nabirajo medičino ali nektar na veliko različnih rastlinah takemu medu rečemo cvetlični med, kadar pa na več različnih rastlinah nabirajo mano takemu medu rečemo gozdni med. Kadar nabirajo nektar pretežno na npr. akaciji, lipi, kostanju in ima med senzorične, fizikalno kemijske in mikroskopske značilnosti za posamezno vrsto medu, potem je med akacijev, lipov, kostanjev ... Kadar nabirajo mano pretežno na smreki, hoji je med smrekov, hojev.

Odvisno od tega, kje čebele nabirajo nektar ali mano, je torej vrsta medu. Če smo torej blizu cvetočega kostanja, ne moremo pričakovati, da bomo imeli v čebelnjaku akacijevega ali smrekovega?

Tako je. Med imenujemo po rastlini, iz katere je povečini nabran in glede na senzorične lastnosti. Med s samo ene rastline bi lahko dobili samo v rastlinjaku, kljub temu pa, kadar prevladuje ena vrsta, med lahko označimo po tej vrsti. Vse medovite rastline ne cvetijo istočasno, tako imamo lahko vrstne medove, tudi če sta v naši okolici tako kostanj kot akacija, poleg tega čebele letijo na pašo več sto metrov.

Kateri izdelki so najbolj priljubljeni med kupci?
Od vseh pridelkov kupci najbolj poznajo med, poznajo pa tudi druge čebelje pridelke cvetni prah, propolis, matični mleček.

Ali vsi blagodejno vplivajo na zdravje?
Čebelji pridelki so povsem naravna živila, brez umetnih dodatkov. Pridelajo jih čebele, čebelar jih z ustrezno tehnologijo pobere iz panja in pripravi za prodajo. Človek jih je že od nekdaj uporabljal v zdravilne namene, častili so jih že stari narodi.
Stari Grki in Germani so dojenčkom takoj po rojstvu dali malo medu kot simbol naravnih sil, od katerih bo odvisno njihovo življenje. Hipokratovo najljubše zdravilo je bilo med. Zdravil je zagnojene rane, ga priporočal za mazila in uporabljal pri vročici.

Uporablja pa se tudi čebelji strup, kajne?
Tudi strup se lahko uporablja, vendar so nekateri ljudje nanj tudi alergični. V posameznih primerih lahko pride tudi do anafilaktičnega šoka, zato se je potrebno pred uporabo strupa prepričati, da nismo nanj alergični. Sicer pa je zdravnik Filip Terč, češkega rodu, v začetku prejšnjega stoletja služboval v Mariboru in zdravil revmatična obolenja s čebeljim strupom.

Kako prepoznamo kakovosten med od manj kakovostnega?
Najbolje je, da vso hrano, kadar je le mogoče kupujemo lokalno, tako da naše krožnike pride sveža kakovostna hrana. Rok uporabe medu je lahko zelo dolgotrajen, če je med skladiščen v ustreznih razmerah. Med, ki je shranjen na toplem, veliko hitreje izgublja svojo vrednost. Kakovost medu ogrožajo zlasti dolgotrajni prevozi na velike razdalje in skladiščenje v neustreznih razmerah. Med in drugi čebelji pridelki slovenskih čebelarjev pa pridejo v naše roke tako rekoč neposredno iz čebeljega panja, zato je ohranjena tudi njihova kakovost. Kakovost medu določa Pravilnik o medu, ki je enak za celotno EU, v Sloveniji pa smo si postavili tudi strožje kakovostne standarde, ki jih morajo izpolnjevati medovi vključeni v sheme kakovosti. Shema kakovosti pomeni opredelitev posebnih meril in zahtev glede značilnosti, postopkov pridelave ali predelave kmetijskih pridelkov ali živil. Kmetijski pridelki in izdelki označeni z oznako ene izmed shem kakovosti kažejo na posebnost ali višjo kakovost proizvoda. V Sloveniji na področju medu poznamo tri zaščite geografskega poimenovanja medu priznane na evropskem nivoju, in sicer Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, Kočevski gozdni med in Kraški med, ki nosita zaščiteno označbo porekla in pa ekološko pridelavo medu. Z nakupom medu, ki je vključen v omenjene sheme je potrošniku zagotovljena višja kakovost medu in natančno znano poreklo pridelave. Ves med, ki je vključen v katero izmed zaščitenih geografskih poimenovanj je zagotovo proizveden v Sloveniji, zagotovljena je sledljivost, med pa je izpostavljen še dodatnemu nadzoru.

Lahko na kratko predstavite razliko med pridobivanjem medu in pridobivanjem matičnega mlečka?
Pridelava medu in matičnega mlečka sta povsem različni. V primeru medu čebele v naravi najdejo medičino ali mano, jo prinesejo v panj, dodajo določene encime, posušijo in pustijo dozoreti v satju. Ko je med zrel, ga čebele pokrijejo z voščenimi pokrovčki. Čebelarji pokrovčke odkrijejo, satje dajo v točilo in med izročijo, precedijo in napolnijo v embalažo.
Matični mleček lahko v majhnih količinah pridobivamo iz družin, ki so v rojilnem razpoloženju, in sicer tako, da ga poberemo iz narejenih matičnikov. Sicer pa je način pridobivanja matičnega mlečka precej bolj izpopolnjen in zapleten. Čebele delavke, stare do 24 ur, cepimo v umetno narejene nastavke za graditev matičnikov. Nastavki – matični lončki so razvrščeni na vzrejni letvici, ki jo s pomočjo satnika vstavimo v čebeljo družino, ki je namenjena za pridelavo matičnega mlečka. Po treh dneh, ko je v vsakem sprejetem matičnem lončku od 140 do 180 mg matičnega mlečka, lončke odvzamemo iz družine. Število sprejetih matičnih lončkov je odvisno od čebelarjevih izkušenj in fiziološkega stanja čebeljih družin. Vzrejne letvice vzamemo iz panja, porežemo podaljške matičnikov, iz vsakega matičnika odstranimo ličinko, matični mleček pa poberemo z leseno ali plastično žličko ali s stekleno kapalko (sesalko) iz vsakega matičnika posebej in ga shranimo v temno steklenico.

Kaj točno pomeni opraševanje in zakaj je tako pomembno?
Opraševanje je prenos cvetnega prahu z ene rastline iste vrste na drugo. Uspešen prenos cvetnega prahu z ene rastline iste vrste na drugo je mogoč samo z opraševalci, med temi pa so najpomembnejši prav čebele.

Kaj bi se zgodilo, če ne bi bilo več opraševalcev? Kakšna prihodnost bi nas čakala?
Od kakovosti oprašitve sta odvisna količina in kakovost pridelkov, ta pa je najbolj vidna pri velikosti in obliki plodov. Čebele oprašijo večino rastlin ter s tem zagotovijo hrano ljudem in živalim, zato ne pretiravamo, če rečemo, da je vsaka tretja žlica svetovne hrane odvisna od čebel in bi bili brez opraševalcev lačni.

Kako so čebele organizirane? Tudi pri njih vlada hierarhični odnos?
Čebela kot sama je nesposobna živeti samostojno, zato živi v čebelji družini. Ta je organizirana in deluje kot super organizem. Družbeni način življenja je zahteval specializacijo vlog v družini, kar je pripeljalo do razlik v zunanji in notranji zgradbi in funkciji posameznih organov in organizma čebele. Tako čebeljo družino sestavljajo ena matica , 60.000 čebel (na višku sezone) in nekaj tisoč trotov.

Ali se čebele bojijo ljudi in je medovite rastline smiselno posaditi stran od hiše, ne čisto ob njej?
Čebele se ne bojijo ljudi, ampak obratno, kajti določeno število ljudi je alergičnih na čebele. V kolikor je kdo od domačih alergičen na pik čebele, je smiselno medovite rastline posaditi stran od hiše.

Kaj lahko sami naredimo, da bo čebelic čim več in da jih ohranjamo zdrave?
Za ohranitev čebel lahko naredimo ogromno, predvsem to, da naravo ohranimo takšno kot smo jo dobili od pradedov. Pomagamo lahko tako, da zasadimo medene rastline v parke, bolj premišljeno uporabljamo fitofarmacevtska sredstva, skrbimo za čisto vodo in ne onesnažujemo narave.

Čebele obožujejo medovite rastline. Katere so to?

Čebele imajo rade vse rastline, ki jim ponudijo medičino ali cvetni prah ali še bolje oboje. Posebej pomembne so zlasti te, ki ponujajo tako eno kot drugo in med najpomembnejšimi so oljna ogrščica, divja češnja, lipa, kostanj, javor in akacija.

OSTALI ČLANKI IZ TEME ZDRAVE NOVICE

14.06.2018

Miti o nošenju očal

Vsi poznamo vsaj kakšen mit o nošenju očal. In večina teh je res le mit, torej brez…
11.06.2018

Vsaka tretja žlica svetovne hrane je odvisna od čebel

Čebele imajo za naš obstoj pomembno vlogo, saj skrbijo za opraševanje. S to svojo…
06.06.2018

V poletje z izdelki ENDOVITAL

Endovital je podjetje, ki ima ekološki certifikat v lasti že več kot 20 let. Certifikat…
06.06.2018

Ogledni nasad Zeleni dragulji narave je že posejan

V minulih dneh je bil na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni posejan in zasajen edinstven…
06.06.2018

56. mednarodni Kmetijsko-živilski sejem AGRA 2018

Od 25. do 30. avgusta 2018 bo v Gornji Radgoni potekal sejem AGRA, ki se bo kot…