Nastavitve piškotkov

Vsak izmed nas je lahko del spremembe


Z Živo Lopatič iz Zadruge Buna smo se pogovarjali o pravični trgovini. Pojasnila je, za kakšen način trgovanja gre, kaj prinaša proizvajalcem in prodajalcem in kako resen je problem izkoriščanja zasužnjenih otrok, ki morajo pogosto garati na velikih plantažah.
Tia Kemperle
Lahko na kratko pojasnite, kaj pomeni izraz pravična trgovina?
Pravična trgovina je gibanje in sistem, ki je nastal z namenom zaščite proizvajalcev v državah v razvoju, njegovo delovanje pa temelji na desetih načelih. Skladno s temi načeli je proizvajalcem zagotovljeno pravično plačilo za njihove izdelke (torej, odkupna cena, ki je višja od njihovih proizvodnih stroškov), z njimi se sklepa dolgoročne pogodbe o sodelovanju, izključuje se odvečno število posrednikov, zagotovljeno jim je tudi plačilo dodatnih premij (socialne, ekološke in kakovostne) ter možno plačilo avansa za dogovorjeno količino, kar proizvajalcem omogoča, da se ne zadolžujejo. Hkrati pa od proizvajalcev zahteva, da zagotavljajo primerne delovne razmere za svoje delavce, da v pridelavo ali predelavo ne vključujejo otrok (ne/plačano otroško delo), da so ženske in moški enako plačani za enako opravljeno delo ter da ne uničujejo okolja, v katerem delujejo.

Veliko je torej plusov tovrstnega trgovanja ...
Proizvajalec pridobi predvsem dostojanstvo, ker lahko s svojim delom in prodanim pridelkom dostojno preživlja sebe in svojo družino. Potrošnik pa s svojim nakupom izdelka iz sistema pravične trgovine ne podpira niti izkoriščanja ljudi niti okolja. Polovica vseh prehranskih izdelkov iz sistema pravične trgovine ima tudi ekološki certifikat, kar potrošnikom delno zagotavlja tudi uživanje kakovostnejših izdelkov. Veliko procesov v sistemu je še vedno ročnih in poteka v manjših skupnostih, kar pomeni, da niso delani industrijsko, niso procesirani itd. Izdelki so praviloma preprosti in tudi zato lahko prav za vsak izdelek vemo, od kod prihaja in kdo ga je naredil – transparentnost. Potrošnik na ta način dobi informacije, ki so pri konvencionalni trgovini pred njim zakrite, tudi pri preprostih izdelkih.
Kje je bil viden prvi koncept pravične trgovine in kdaj smo se z njo prvič srečali tudi v Sloveniji?
Pravična trgovina se je začela razvijati kmalu po drugi svetovni vojni, ko so posamezniki v Angliji in na Nizozemskem začeli ugotavljati, da se v države v razvoju pošiljajo sredstva v obliki državne razvojne pomoči, hkrati pa se od njih odkupuje surovine, ki jih uporabljamo v Evropi vsak dan (kava, kakav, čaj, sladkor), a so odkupne cene za te surovine vedno nižje in ne pokrivajo niti proizvodnih stroškov ter na ta način ustvarjajo revščino v državah v razvoju. Istočasno pa se v te države pošilja razvojna pomoč, ki pa ponavadi ne doseže tistih, ki jo najbolj potrebujejo. Zato so kupci iz razvitih držav vzpostavili sistem, ki proizvajalcem zagotavlja odkup izdelkov po ceni, ki je višja od proizvodnih stroškov. Na ta način jim zagotavljajo, da lahko s svojim delom in prodajo svojih izdelkov dostojno preživijo sebe in svoje družine. Posledično razvojna pomoč ni več potrebna.
V Sloveniji smo se sistemu pridružili pred približno 14-imi leti, ko se je odprla prva in še vedno edina pravična trgovina 3MUHE v Ljubljani, kjer so lahko tudi Slovenci kupili izdelke narejeno skladno z načeli pravične trgovine.
Kako prepoznamo izdelek iz pravične trgovine?
Prehranski izdelki iz sistema pravične trgovine v Sloveniji nosijo certifikate (Fiartrade, Equo e solidale, Fair+), ročni izdelki so označeni z znaki Svetovne pravično trgovinske organizacije („ime organizacije" guaranteed fairtrade), oblačila in tekstilni izdelki pa imajo vsaj GOTS certifikat ali kombinacijo Fairtrade in GOTS certifikata. Obstaja še vrsta drugih certifikatov, ki namigujejo na to, da so pravično-trgovinski, a ne dosegajo standardov naštetih ceritifikatov.
Gre najpogosteje za prehranske izdelke, tekstilne?
V sistemu pravične trgovine je na voljo preko 30.000 različnih izdelkov. Vključujejo pa prehranske in tekstilne izdelke, pa tudi keramiko, kozarce, košare, instrumente, vrtno keramiko in posode za rože, torbice in denarnice, nakit, terilnike, lesen in kovinski pribor, kozmetiko, vaze, umetniške izdelke (slike, kipe, maske), pa tudi manjše kose pohištva (stoli, omarice, posodice ipd.).
Nadzor se izvršuje tako pri proizvajalcih kot prodajalcih? Kako pogosto?
Nadzor se izvršuje pri vseh, ki so certificirani. Certificira pa se lahko izdelke (prehranski izdelki) ali celotnega proizvajalca (rokodelski izdelki). Prodajalci niso nujno vključeni v sistem pravične trgovine in se jih zato ne preverja. Izdelek iz sistema pravične trgovine lahko prodaja kdor koli. Zato lahko danes izdelke iz sistem pravične trgovine dobite tudi v večjih trgovskih verigah in ne samo pri specializiranih prodajalcih. Razlika je le v tem, da se pri sistemu pravične trgovine cena gradi navzgor – proizvajalec nastavi svojo prodajno ceno, prodajalec pa gradi od te cene gor do končne cene za potrošnika.
Kakšne so običajno kazni za kršitve?
Izključitev iz sistema pravične trgovine.
Problem otroškega dela in izkoriščanje najmlajših se zdi nekako daleč od nas, a kljub temu da o tem ne govorimo/pišemo pogosto, je še dokaj prisoten, kajne?
Število otrok vključenih v pridelavo (predvsem surovin, med katere spadata tudi kakav in bombaž) se vsako leto povečuje, ker je pritisk mednarodne trgovine na proizvajalce vedno večji – velike multinacionalke zahtevajo surovine in izdelke po vedno nižjih cenah, temu seveda sledijo nižja plačila za delavce in končna izbira najcenejše delovne sile na svetu – zasužnjenih otrok. Samo v pridelavo kakava v dveh največjih pridelovalkah kakava na svetu (Slonokoščena obala in Gana) je zasužnjenih več kot 2,15 mio otrok. Od tam prihaja približno 70 % na svetu pridelanega kakava in kar 90 % kakava, ki ga porabimo v Evropi. Število zasužnjenjih otrok v teh dveh državah pa vztrajno narašča, saj cena kakava na svetovnem trgu konstantno pada.
Kaj lahko vsak posameznik naredi, da pripomore k boljšemu, bolj pravičnemu svetu?
Posameznik lahko deluje na več nivojih, da pripomore k temu, da bi se izkoriščanje ljudi in okolja na svetu zmanjšalo. Najprej lahko postane odgovoren nakupovalec, kar pomeni, da pretehta svoje nakupne odločitve tako, da se odloča za nakup izdelkov in storitev, ki se skladajo z njegovimi vrednotami. To včasih pomeni, da česa ne more dobiti in se mora biti pripravljen temu odpovedati ali sprejeti posledice svoje nakupne odločitve, če nakup vseeno opravi. Naslednji korak je zahtevnejši, a ne neizvedljiv – ko vstopamo v poslovne odnose, sprejmemo delovno mesto ali celo vodimo svoje lastno podjetje, lahko vplivamo na to, da bi se procesi, v katere smo vključeni, izboljšali na način, da se zmanjša izkoriščanje ljudi in okolja. Lahko pa postanemo tudi bolj aktivni državljani in začnemo s svojimi aktivnostmi opozarjati na izkoriščanje ter pritiskati na odločevalce, da sprejmejo take zakone in pravila, ki bi zmanjševali izkoriščanje (sodelovanje pri delu nevladnih organizacij, podpisovanje peticij, odpiranje tem o izkoriščanju v svoji družbi, razpršitev preverjenih informacij o izkoriščanju, ki jih imamo ipd.)
Prvi korak k spremembam pa je seveda to, da smo sploh odprti za informacije, da se pozanimamo o dogajanju in razmerah ter si ustvarimo svoje mnenje o tem. Potem pa skladno s svojimi zmožnostmi delujemo. Prav vsak izmed nas je lahko del spremembe, če le ima voljo.

OSTALI ČLANKI IZ TEME ZDRAVE NOVICE

10.11.2018

Svetovni dan proti odvisnosti

Ste vedeli, da je 11. november svetovni dan proti odvisnosti? Na ta dan namreč po vsem…
09.11.2018

Kompresijske nogavice SIGVARIS

Ne nosite kakršnih koli nogavic, temveč dajte vašim nogam, kar si zaslužijo – samo…
24.10.2018

Top 5 izdelkov letošnje jeseni

Poletje se je že zdavnaj poslovilo, narava pa se v zadnjih jesenskih izdihljajih počasi…
15.10.2018

Ste se danes že sprehodili?

15. oktober je dan, posvečen hoji. Namreč, na ta datum – vse od leta 1992 - praznujemo…
15.10.2018

Mednarodni dan bele palice

Danes obeležujemo mednarodni dan bele palice, ki se osredotoča na slepe in slabovidne ter…