Parinama joga


Zakaj sta joga in azijska psihologija koristni in potrebni za sodobnega človeka? Spreminjanje osebnih vzorcev je nujno potrebno za resnično preobrazbo in poleg zavestnega gibanja, dihanja in usmerjanja samega sebe temelj Parinama joge.

Blaž Bertoncelj, učitelj joge in somatike, joga terapevt, utemeljitelj Parinama joge

Fizično telo in praksa joge
Joga je primarno namenjena raziskovanju različnih delov samega sebe. Je azijski sistem, ki se je razvil v Indiji in Tibetu. Njen glavni namen je nedogmatično in izkustveno spoznavanje samega sebe in zakonov življenja. V različnih zgodovinskih obdobjih in predvsem zato, ker za vsako osebo ne delujejo iste stvari, so v jogi nastale številčne raznolike tehnike. Te se ukvarjajo s telesom, dihom, čutili, umom, čustvi, uporabom zvoka, vizualizacijo, meditacijo in samorefleksijo.
V odnosu na fizično telo in tehnike, ki manipulirajo fizično telo, joga poudarja pozornost na dve bistvene stvari. Prva tehnika in nujni proces pred izvajanjem gibanja je izboljšanje somatskega zavedanja in komunikacije s telesom. Danes smo pogosto od svojega telesa odtujeni, zato ga sploh ne čutimo več, razen, ko že kriči, ko boli. Telo z nami ves čas komunicira. Ne govori z besedami, temveč z občutki. Zato je zelo pomembno, da sodobni človek ponovno obudi svojo sposobnost poslušanja. Ko pridemo v stik s telesom, pridemo v stik s sedanjim trenutkom.
Telo nam veliko sporoča preko mišičnega tonusa, ki se venomer spreminja, glede na to, kako ga uporabljamo. Logično se splošni mišični tonus v gibanju poveča, v mirovanju pa zmanjša. Ta normalen proces je pri večini nas moten. Zaradi negativnih posledic stresa, poškodb, prevelike aktivnosti uma in tudi globljih psihičnih travm danes veliko ljudi v sebi zadržuje kronično mišično napetost. Napeti smo tudi, ko mirujemo (med drugim je to eden od razlogov za nespečnost). Joga uporablja veliko različnih gibalnih tehnik in specifičnih postavitev telesa, kjer lahko mišično kostni sistem telesa tako reorganiziramo, da pride do zmanjšanja kroničnih napetosti. To je ena izmed bistvenih posebnosti prakse (hatha) joge, saj je večina sodbnih vadbenih in terapevtskih programov danes osredočena primarno na krepitev mišic in ne sprostitev.
Drugi korak za zdravo in uravnoženo telesno prakso joge je dinamično ravnovesje med stabilnostjo in sproščenostjo.
V telesni praksi v jogi izvajamo različne vrste asan. Gre za izvajanje posebnih anatomskih gibov in postavitev telesa. Tako v jogi izvajamo ekstenzije (premik hrbtenice nazaj), fleksije (hrbtenica gre naprej), rotacije (zasuka), lateralne fleksije ( hrbtenica gre vstran).
Posebnost asan je tudi izvajanje inverznih položajev (to so telesni položaji, kjer je medenica nad glavo). Asane so se tradicionalno vedno izvajale statično in včasih zadrževala zelo dolgo časa. Ker sodobni človek preveliko sedi, sodobna joga uporablja bistveno več gibanja. V Parinama jogi uporabljamo oba pristopa, tako gibanje kot mirovanje v joga asanah. Ob tem pa se glede na potrebe in cilj poslužujemo tudi raznovrstnih pripomočkov, ki v večini primerov delujejo sprostilno ali pa zmanjšujejo tveganja pred poškodbami. Velik paradoks in temna senca v jogi so danes relativno pogoste poškodbe nekaterih sklepov (kot so kolena in ramena) ter natrganost mišičnih vlaken (pogosto so to zadnje stegenske mišice), ali pa preveliko raztezanje ligamentov, ki lahko vodijo v nestabilnost telesa (pogosta, zlasti pri dekletih, je zaradi neprimerno izvajane joge nestabilnost sakroilikalnih sklepov). Te nastajajo zaradi neupoštevanja osnovnih temeljev joge (ki so nenasilnosti, poslušanja telesa, osredočenost na dihanje) in prevelike osredotočenosti na zunanji izgled in popolnost. Praksa joge bi morala zmanjšati moč našega ega, danes pa se žal dogaja ravno nasprotno! V svoji osnovi delo s telesom v jogi niti ni namenjeno telesu samemu, temveč primarno živčnemu sistemu. V starih časih so ga imenovali energijski sistem.
Samo praksa joge, ki je redna, celostna in usmerjena k resničnim potrebam posameznika, bo prinesla dolgoročno zdrave rezultate. Joga spodbuja kultiviranje, razumevanja in vedenje, da moramo poleg skrbi za telo nameniti veliko življenjske energije tudi vitalnosti našega dihanja in fokusa uma ter stika s svojimi čustvi in duhovno esenco v sebi. S postavljanjem samo-reflektivnih vprašanj prihaja do samoraziskovanja, ki vedno vključuje lastne vzorce. Ti se izražajo na telesni, energijski, mentalni in čustveni ravni. Vzorci sami po sebi niso slabi. Lahko nam koristijo (zaradi njih porabimo manj življenjske energije v vsakdanjih aktivnostih), ali pa škodujejo. Seveda se je smiselno več ukvarjati s slednjimi.
V jogi zdravo telo ni samemu sebi namen, temveč je le orodje za izražanje samega sebe in svoje življenjske naloge (sanskrt : sva-dharma).
Joga dihanja
Počasno, globoko in s tem bolj optimalno dihanje je bilo vedno zelo poudarjeno v mnogih azijskih tehnikah, kot so tai chi, chi kung in borilne veščine. Joga ni prav nobena izjema. Problem sodobnega človeka je v bistveno prehitrem in površnem dihanju. Sodobna nevrofiziologija kot tudi biofeedback danes dokazuje, da je za našo psihosomatsko zdravje najbolj optimalno dihanje okrog šest dihov na minuto (v mirovanju). Povprečni človek v mirovanju, v eni minuti, vdihne dvanajst do osemnajstkrat.
V jogi uporabljamo različne vrste dihalno-energijskih tehnik, ki se v Indiji imenujejo pranajama. V teh tehnikah uporabljamo različna razmerja med vdihom in izdihom, uporabljamo pavze s praznimi in polnimi pljuči ter manipuliramo prehod zraka skozi posamezno nosnico. V jogi je poznano učenje, da karšno je vaše dihanje, takšen je um. Zaradi tega razloga se dihalne tehnike v jogi primarno uporabljajo za regulacijo počutja in stanje uma.
Tako kot se naši osebni vzorci nahajajo na ravni telesa (v obliki telesne drže in gibanja ter mišične napetosti), se na ravni dihanja vzorci izražajo v dihu. Pogosto nezavedno dihamo tako, kot naši starši ali pomembni drugi. Vsakdo izmed nas imaspecifično hitrost, globino in ritem dihanja. Ta izraža stanje naše osebne energije (joga jo imenuje prana) ter stanje uma. Karkšno je dihanje, takšen je um. Hitro dihanje ponavadi pomeni tudi nemiren um. Zato je smiselno, med izvajanje joge in dihalnih tehnik, kot s pozornostjo v vsakdanjem življenju, uporabljati bolj optimalno, počasno in globoko dihanje.
Samorefleksija preko dihanja : Kakšno je moje dihanje v tem trenutku? Ali je moj dih lahkoten in prijeten? Kakšno je razmerje med vdihom in izdihom? Ali se pojavi kakšna spontana pavza po vdihu in izdihu? Kaj se zgodi z delovanjem vašega uma, ko nekaj minut umirjeno opazujete svoj dih?

Joga psihologija
Azijska psihologija poudarja, da je glavni izvor vseh življenjskih problemov osebna ignoranca (sanskrt : avidja). Ne upoštevamo tega kar je res pomembno in bistveno. Ne upoštevamo tega, kdo v resnici smo. Ker ne živimo iz svojega duhovnega centra, temveč iz našega ega, naših vrojenih prepričanj, želja in idej, psihološko trpimo. Um postane zmeden in s tem nejasen ter negotov. V svojevrstni paniki, saj notranji glas sporoča, da nekaj ni v redu. V čem se pogosto izraža naša notranja, nezavedna »psihološka panika«, ki izhaja iz neupoštevanja duhovne inteligence? V tem, da hitimo. To je tipičen odgovor večine nas. Hitimo, skačemo sem ter tja in venomer nekaj iščemo. Večina na napačnih mestih. Neprestana aktivnost, ki je usmerjena le navzven naš še dodatno odtuji od samega sebe. Odtujenost od avtentičnega jaza dodatno povečuje naše sicer družbeno normalno in pričakovano istovetenje s svojimi različnimi vlogami, ki jih imamo.

Samorefleksija preko uma: kaj odgovorimo, ko nas nekdo vpraša, kdo smo? Vedno odgovorimo z osebnim imenom ter z različnimi družbenimi funkcijami, ki jih opravljamo. To so le družbeni in kulturni dogovori, vrojeni v nas. Premalo pa se ustavimo in se v tišini pogovorimo s seboj ter reflektiramo, kdo v resnici smo iz globine našega bitja. Kdo smo, ko odpadejo vse te »maske« in vloge, ki jih sicer igramo v življenju. Kdo sem v tišini in v popolnem mirovanju? Ali lahko iz tega centra samega sebe večkrat sprejemam pomembne živjlenjske odločitve, ki bodo tako v sozvočju z mojimi najglobljimi vrednotami in smislom mojega življenja?
Joga nas spodbuja, da spremenimo, kar lahko spremenimo in sprejmemo vse tisto, kar ne moremo spremeniti. Ko spoznamo razliko med enim in drugi ter ko dejansko izrazimo naše potenciale delovanja in sprejemanja, prav gotovo postanemo človek, ki živi zdravo, polno in s tem - dobro življenje!
Parinama in Devi joga centra
Programi višje kakovosti, ki so namenjeni krepitvi in sprostitvi telesa in uma:
Začetni in nadaljevalni tečaji joge. 250 in 500 urna šola joge. Tačaj tajske masaže. Tečaj somatike.
Pilates na blazini in napravah
Terapevtski deset tedenski programi : Zdrava hrbtenica in Vitalno medenično dno
Individualne terapije : somatska terapija, joga terapija, Chi nei tsang (abdominalna masaža)
Naši programi potekajo na dveh lokacijah v Ljubljani:
Parinama center, Cesta na Brdo 85,Brdo
Devi joga center, Bobenčkova ulica 4, Vič
www.parinama.si / 030 66 55 44

OSTALI ČLANKI IZ TEME ZDRAVO ŽIVLJENJE

07.11.2019

Kako preprečiti poškodbe?

Pravijo, da nesreča čaka na vsakem koraku. Ne glede na naša leta, nas lahko doleti…
07.11.2019

Okužba, ki nas lahko stane življenja

Ko nekdo omeni sprehod po gozdu in prostranih travnikih, zveni idilično. Drevesne…
07.11.2019

Povečana prostata

Pri moških po 50. letu se pogosto pojavljajo težave, kot so oslabljeni curek pri…
05.11.2019

Bakterije, ki prinašajo zdravje

Kadar nekdo omeni bakterije, najprej pomislimo na bolezen. Toda bakterije niso vedno le…
23.10.2019

Jutranji rituali za lepši dan

Čeprav so temperature trenutno precej pomladne, na trenutke celo poletne, pa smo v…