Nastavitve piškotkov

Več bi morali hoditi bosi


Več bi morali hoditi bosi
Z Jurijem Štalcem, dr. med., specialistom ortopedske kirurgije iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra smo se pogovarjali o stopalih, ki imajo vpliv na celotno naše telo. Z njihovo pomočjo ohranjamo stabilnost, prav tako nam pomagajo, da se prilagodimo različnim podlagam, na drugi strani pa lahko deformacija stopala vodi do različnih težav in hudih bolečin.
Veronika Bilban
Je res, da lahko deformacija stopala vpliva na celotno naše telo?
Seveda. Naše kosti so med sabo povezane. Tudi stopalo je preko gležnja povezano z ostalimi kostmi spodnje okončine. Če se stopalo torej pomakne v smer, da postane bolj plosko, takrat se cela golenica zavrti navznoter, tudi kolena pogledajo navznoter, naši boki izgledajo bolj široki, medenica se nagne naprej, ledvena krivina se poveča.
Če pa je stopalo preveč obokano, pa se zgodi ravno obratno ... Kosti so med sabo povezane v kinetično verigo, kar je dobro, saj se zaradi tega lažje in bolje prilagajamo podlagi.
Če imamo pridobljeno ali prirojeno deformacijo stopala, to za sabo potegne, kot sem že dejal, spremembe v vsej kinetični verigi, saj vpliva na sosednje sklepe. Če deformacija vztraja dolgo, posledične generira resnejše obrabe in sekundarne spremembe. Še posebej, če gre za asimetrijo, so lahko spremembe vidne od pete do temena na vrhu glave ter povzročajo nemalo težav.
Stopala imajo torej ključno vlogo pri prilagajanju na različne podlage, kajne?
Stopala in gležnji so namenjeni temu, da se lahko naša teža dobro prenese na podlago. Priznati moramo, da se lahko stopalo ponaša s fantastično zasnovo. Ima tri točke, zaradi katerih smo stabilni. Prva je peta, ki je točka, s katero se pri hoji najprej dokataknemo podlage, druga točka leži na predelu pod glavico 4 in 5 stopalnice, ključna točka pa je predel pod glavico 1 stopalnice. Če merimo pritiske, kako se teža prenaša vidimo, da se velika večina teže prenese na teh treh omenjenih točkah.
Naše stopalo je dinamično in ravno zato se lahko prilagaja podlagi. Za prenos sil je zadolžen gleženj (kost skočnica, ki je centralno postavljena v gležnju), ki vedno prenese silo na tisto točko stopala, ki ima najboljši oprijem. Na neravnem terenu se teža tako prenese na tisto točko, ki ima zelo dober stik s podlago.
Katere so najpogostejša obolenja stopal?
Daleč najbolj pogoste so deformacije v prednjem delu stopala, npr. kriv palec (hallux valgus) in popoškodbena stanja. Zvin gležnja je najbolj pogosta poškodba na človeškem telesu, v kar 20 % pa se konča s kronično nestabilnostjo, kar pomeni, da gleženj ne deluje tako kot bi moral, kar posledično pomeni nastanek nepovratnih okvar na sklepu. Zelo veliko bolnikov ima takšne obrabne spremembe na gležnju, zato bi verjetno nestabilnim gležnjem javnost morala posvečati več pozornosti.
Bi se težavam s stopali morda lahko izognili ali jih vsaj omilili, če bi večkrat hodili bosi? Dandanes so tudi otroci večino časa obuti v čevlje ...
Osebno menim, da imajo otroci vse več težav v smislu ploske noge, kar povezujem z dejstvom, da imajo nogo manj boso in da jo imajo vse bolj zavarovano v natikačih tudi poleti. Kamna in skal ne izkusijo, zato se pridružujem tej teoriji, ki pravi, da je precej težav s stopali povezanih s tem, da so le-ta čedalje manj izpostavljena dražljajem (ostrim predmetom, neravnim podlagam), zato se stopalni loki ne razvijajo pravilno. Tudi v svoji dolgoletni praksi opažam, da je vedno več otrok, ki imajo težave s ploskimi stopali.
Kako izbrati obutev, ki bo dobro vplivala na stopalo?
Menim, da vsak čevelj vsaj malo škoduje, saj se stopalo ni razvijalo milijone let, da smo ga nato v zadnjih sto letih obuli. Čevelj smo bili primorani uporabiti zaradi zaščite, danes pa je tudi kulturno nesprejemljivo, da bi hodili bosi. Vsekakor imajo obuvala pozitivne lastnosti. Pomagajo nam, da nas ne boli, ko hodimo po skalah, zaščitijo nas pred mrazom, ostrimi črepinjami, a da bi čevelj koristil razvoju stopal, tega ne morem trditi. Noga se zaradi obuvala poleni, z leti mišice uplahnejo, kar lahko privede do težav. Na nogi je namreč veliko muskulature, ki je tako drobna, da se niti ne vidi, da obstaja, a je za funkcijo stopala še kako pomembna. Recimo, če sta muskulatura goleni in muskulatura stopala v neravnovesju, lahko privede do nastanka deformacij, na primer kladivastih prstov.
Kako pa nam lahko pomagajo ortopedski vložki?
Ortopedski vložki delujejo na različne načine: lahko jih uporabljamo zato, da je stik s podlago mehkejši, da lahko razbremenimo boleča mesta. Lahko pa z njimi vplivamo na obliko stopala. Tako govorimo o razbremenilnih ali pa o korekcijskih vložkih. S slednjimi je do neke mere mogoče korigirati položaj stopala in izničiti učinek deformacije, kadar je le-ta fleksibilna (ko lahko nogo še pretentamo, da zasede pravilnejši položaj in s tem vsaj deloma izničimo vpliv na sosednje sklepe). Kadar je deformacija fiksna, prevelika ali so sklepi tako obrabljeni, da se ne morejo več premikati, korekcijskih vložkov ne moremo nositi, uporabimo pa lahko razbremenilne vložke, s katerimi skušamo samo prenos sile prenesti na večjo površino.
Kako naj vemo, kdaj so težave z našimi stopali tako resne, da moramo obiskati zdravnika?
Razlogi zaradi katerih me pacienti najpogosteje obiskujejo so trije: pojav bolečine, nestabilnost ali deformacija. V teh primerih je tudi obravnava pri specialistu priporočljiva.

OSTALI ČLANKI IZ TEME ZDRAVO ŽIVLJENJE

08.04.2018

Vsaka brazgotina pripoveduje svojo zgodbo

Koža je naš največji organ, ki skrbi za zaščito naših notranjih organov. Pomembno je, da…
08.04.2018

Ognjič. Cvet, ki nikoli ne gre iz mode

Ognjič ali meseček sodi v družino nebinovk (Asteraceae), njegovo znanstveno dvočlensko…
05.04.2018

Pomladni izlet

Po dolgi zimi in prvem pomladnem deževju je narava kar naenkrat spremenila barvo v…
22.03.2018

Predstavitev operacije Nasmeh za vse

V Zasavju je februarja 2018 luč sveta ugledal nov projekt, operacija z naslovom Nasmeh za…
18.03.2018

Ne čakajte predolgo!

V zadnjih letih vse bolj narašča, še posebej pri ženskah, tako imenovani sindrom…