Nastavitve piškotkov

Tišina mora postati vrednota

 

Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med., predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa je med drugim pojasnila, kakšen vpliv ima pretiran hrup na naš sluh in splošno počutje ter kaj lahko preventivno storimo, da njegove škodljive posledice omilimo.

Sara Sočan

Zvok običajno povezujemo z glasbo, le redko kdaj pa pomislimo na to, da nam lahko pretiran hrup tudi škoduje. Se strinjate?

Seveda, se. Po eni strani je ozaveščenost ljudi o tem, da jim hrup lahko škoduje vedno večja: ne želimo živeti na prometnih vpadnicah, v bližini železniške proge, hrupnih središče mesta, po drugi pa, predvsem mladi, obožujejo glasbo, pogosto zelo glasno glasbo, ki jim tudi škoduje, čeprav se tega ne zavedajo. Hrup glasbe, v katerem v glavnem mladi uživajo, je lahko škodljiv na več nivojih.
Prostor med kakršnimkoli delom, tudi intelektualnim, zapolnjuje glasna glasba. Sposobnost koncentracije se manjša, v človeka se seli nemir in nenehna potreba po izpolnitvi prostora. Poleg motnje koncentracije in slabega sna in nemira, pa se lahko pri zelo glasni in več ur trajajoči glasbi razvije naglušnost. Ta se razvija počasi in neopazno. Nezanemarljiv je tudi vpliv hrupa na povišan krvni tlak.

Kot ste dejali, je lahko hrup eden izmed krivcev za stres, nemir, občutek nelagodja, ne nazadnje tudi okvare sluha. Kako pogosto povezujemo hrup s temi navedenimi težavami?

Premalokrat. Ne boste verjeli, da v Sloveniji ni bilo zadnja desetletja verificirane niti ene poklicne naglušnosti, ki nastane zaradi industrijskega hrupa, čeprav imamo še zelo glasno industrijo. Proti hrupu se zaščiti še premalo ljudi in konec koncev imamo kar veliko število naglušnih delavcev, kamor mimogrede sodijo tudi glasbeniki. Obnašamo se kot da problema ni. Deloma tudi zato, ker težave nastajajo počasi, mlad jih ne zaznaš, ko pa jih, po nekaj desetletjih, pa je velikokrat prepozno.

Katera vrsta hrupa je najbolj škodljiva?

Najbolj škodljiv je t.i. intermitenten hrup, to je tisti, ki udari nenapovedano, nihče ga ne pričakuje ... In seveda hrup visoke jakosti.

Kako se posamezniki odzivajo na hrup? Ali bolj ali manj vsi enako prenašamo hrup visoke jakosti?

Ne, na hrup se ne odzivamo enako. Govori se celo o skupini preobčutljivih na hrup; gre za ljudi, ki jih hrup moti že veliko pod zakonsko dovoljeno mejo, lahko imajo težave že pri 70 dB. To so v glavnem nespečnost, nesposobnost koncentracije, nemir. Takim ljudem lahko hrup dejansko greni življenje.

Hrup lahko torej pripelje do kronične naglušnosti. O kakšnih frekvencah govorimo oz. katere so tiste, ki so za naše počutje, za naše uho še sprejemljive?

Naglušnost nastane zaradi jakosti zvoka v določenem (govornem) območju frekvenc. Zakonsko imamo v industriji določeno mejo jakosti 85 dB, vendar se ta ločuje glede na delo, ki ga opravljamo. Tako je v prilogi pravilnika zapisano za najzahtevnejšo mentalno delo 40 dB, za pretežno rutinska fizična dela, ki zahtevajo slušno spremljanje okolja 80 dB, prav tako tudi za noseče ženske. Meja se pomika, pred desetletjem je bila 90 dB, nato so jo spustili na 85, počasi bodo verjetno na 80 dB. Mejne vrednosti so le deloma odvisne od tega, koliko lahko neka stvar, v tem primeru hrup škoduje, v normativu je zajeta tudi možnost, kaj je mogoče v industriji doseči. Normativi ne zaščitijo vedno vseh delavcev.

Kako se lahko pred hrupom zaščitimo?

Najprej je potrebno ljudi, še posebej otroke, vzgojiti v tem, da je tišina vrednota. Začne se že v vrtcu, pri kričanju otrok, zelo glasnem govorjenju, nepopisno glasnih plesnih vajah, glasnem igranju, glasnem kinu ... Potrebno se je torej od otroštva dalje učiti, kako uživati v glasbi, ne da bi ti ob njej bobnič počil. Res pa je, da so določena dela ali situacije v življenju, kjer je hrup prisoten, takrat se je potrebno zaščititi, vsaj sluh, najbolje s slušalkami; zelo pogosto uporabljajo delavci pri delu v industriji po meri narejene čepe. Nikakor ne gre pozabiti potrebe človeka po počitku v tihem okolju, zato je potrebno na hrup misliti že ob gradnji ali adaptaciji stanovanja ali hiše, celo pri nakupu avtomobila, posebej če se veliko prevažamo. Vzgojiti je potrebno tudi prebivalce večstanovanjskih hiš, da spoštujejo sostanovalce in ne predvajajo glasne glasbe, ne kričijo in ne razbijajo. Ob vsem tem pa morajo gradbeniki opraviti svoje delo profesionalno z uporabo materialov in izvedbo del tako, da bo hrup znižan na najnižjo možno mero.

Kaj bi morali še storiti za preventivo in kurativo na tem področju?

Za kurativo težko kaj, za preventivo pa zelo veliko. Ukrepi izhajajo iz prejšnjega odgovora: razvoj in uporaba ustreznih zvočno izolacijskih materialov in dobra izvedba del, vzgoja otrok in odraslih v smislu spoštovanja tišine in varovanja svojega in sosedovega zdravja, striktno izpolnjevanje zakonskih predpisov, ki naj prepovejo izpostavljenost otrok pretiranemu hrupu, nižanje izpostavljenosti hrupu v industriji in zabavi ter končno ozavestiti vse ljudi o potrebi po kvalitetni zaščiti sluha, ko je to potrebno.

OSTALI ČLANKI IZ TEME ZDRAVO ŽIVLJENJE

05.11.2018

Bolezen tisočerih obrazov

Z Renato Žohar, predsednico društva Spoznajmo multiplo sklerozo, smo se pogovarjali o…
24.10.2018

Glavoboli – kaj hitro pomaga in kako jih preprečite

Predvsem ženske imajo težave z glavoboli – pri vsaki drugi so skoraj reden pojav.…
17.10.2018

Uprimo se raku – 9 namigov za zmanjšanje tveganja pojava rakavih obolenj

V Sloveniji vsako leto za eno od oblik raka na novo zboli kar 13.000 ljudi. Kljub temu,…
16.10.2018

Majhni koraki na poti do sreče

Kaj sploh je sreča? Za vsakega od nas najbrž nekaj drugega. Kljub vsemu pa velja za vse:…
11.10.2018

Osvobodite se škodljivih kemikalij

Zaradi ozaveščenosti, koliko strupov se z uporabo sintetičnih barv za lase vsrka…