Nastavitve piškotkov

Po 40. letu telesu poteče garancija

Lastnega počutja se začnemo zavedati šele takrat, ko nam zdravje prične pešati. In redki imajo odlično hormonsko sliko, kar je posledica različnih dejavnikov. S strokovnjakinjo, Ivico Flis Smaka, dr. med., spec. iz Zdravstvenega zavoda Flis Maribor, smo se pogovarjali o (pre)mnogih težavah, ki nam jih lahko povzroči porušeno hormonsko ravnovesje ter kaj je pomembno za ohranjanje zdravja ni dobrega počutja.

Petra Mauer

Pogosto lahko slišimo, da so hormoni krivci malodane vsega. Lahko torej predvidevamo, da so tudi krivci za pretirano utrujenost. Na kakšen način so hormoni povezani z njo?
Morda je potrebno najprej povedati, da je v telesu zares mnogo hormonov in vsak je različen, drugačen v primerjavi z drugim. Med seboj se zares zelo razlikujejo (četudi so iz iste skupine), imajo različne vloge in naloge v telesu, dejansko je tudi njihova sestava zelo raznolika. Zato je do neke mere pravilna trditev, da so povezani skorajda z vsako težavo, saj so bolj ali manj, posredno ali neposredno vpleteni v številne procese in dogodke v telesu.

Ko razmišljamo o utrujenosti, pogosto pomislimo na izčrpanost in prav ta izraz sam po sebi lepo opiše stanje hormonov v telesu v času utrujenosti. Večina hormonov (ali vsaj nekateri ključni) so takrat izčrpani ali neaktivni (blokirani) ali spremenjeni, poškodovani. To v telesu povzroči številne spremembe, ki jih že zelo zgodaj zaznamo kot utrujenost, a jo najpogosteje odrinemo, spregledamo, zanemarimo. Lahko je kratkotrajna, manj opazna in si telo pomaga samo; najpogosteje pa se zavemo šele, ko je utrujenost »globoka« in telo izrazito izčrpano. Iz tega se zelo težko izvijemo sami.

Noben od hormonov ni samostojen »krivec« za utrujenost. Praviloma se telo zruši, ko so zaloge izčrpane in je porušeno ravnovesje v telesu – ne le hormonsko, porušijo se različni nivoji: prebava, spanje, počutje, razpoloženje ... Telo namreč zazna padec hormonov in se odzove nanj! Odziv telesa je lahko še bolj raznolik: lahko nastopi depresija, utrujenost, slab libido, nervoza, otekanje, odpadanje las, pridobivanje na teži, pojavijo se avtoimune bolezni, težave srca in ožilja, malignomi ...
Ker smo različni, lahko tudi na spremembe vremena in letnih časov reagiramo različno: nekateri bolj in drugi manj. Če se odzovemo zmerno in je stanje prehodno, to še ni bolezen. Popoldanska utrujenost, ki se pojavi nekomu, ki prej tega ni poznal, pa lahko nakazuje na prve spremembe v delovanju telesa. Lahko je povezana s pomanjkanjem železa, lahko tudi z zmanjšano aktivnostjo ščitničnih hormonov ali celo s slabšim delovanjem žleze ščitnice. Za natančno opredelitev je seveda potreben osebni pregled, potrebna je dobra anamneza, analiza krvi in pogosto še dodatne preiskave.

S čim vse porušimo hormonsko ravnovesje? Je krivec naš nezdrav način življenja, morda genetika, staranje?
Na našo vitalnost in energijo vpliva vse, kar skozi življenje nalagamo na sebe in v sebe. Različni dogodki, dejanja, pravila, prehrana, sodelavci in partnerji... Vse to pušča sledove v in na našem telesu in seveda najeda našo vitalno energijo. Veliko je dejavnikov, ki so strokovno razčlenjeni: genetska zasnova, okolje, način življenja, kamor sodi tudi delovno okolje, izpostavljenost npr. sevanju, hlapom, strupom, ob tem gibanje in sproščanje, redne miselne aktivnosti, zelo pomemben je način prehranjevanja in hrana v vseh oblikah (trda in tekoča), ohranjanje dnevno-nočnega ritma življenja (spanje!), sposobnost zavarovati se pred stresom. Pomembno je ali živimo v čim bolj naravnem okolju s čim manj umetnimi materiali, oblogami, barvami, oblačili, obutvijo. Še veliko bi lahko naštevala, vendarle moramo ob vsem tem najti tudi notranjih mir in živeti skladno sami s seboj in svojimi cilji. Nikdar ne smemo pozabiti na radosti, igro in smeh!
Če v telo vnašamo slabo hrano in se ne gibamo dovolj, če se nenehno utrujamo in izčrpavamo in premalo spimo, če pretiravamo z delom in nenehno gojimo negativna čustva, če imamo nerazrešene ali slabe odnose, potem se energija nenehno troši in se telo enkrat izčrpa. A mi bi želeli vse življenje imeti isto mero in polno energije v telesu – enako energijo, kot smo jo imeli pri 20. letih. A žal ne gre. Telo je narejeno tako, da nam nekje pri 40. poteče garancija. Zaradi neprimernega načina življenja lahko tudi že prej. V vsakemu obdobju življenja je zato potrebna dobra energija in pri vsakem upadu le-te bi morali takoj ukrepati. Takoj moramo telesu pomagati in čim prej ugotoviti vzrok, odkriti morebitne težave in poiskati »manjke« v telesu – običajno jih je več.

Lahko bi rekli, da za vse, kar si pridelamo (a ne zaznamo) do približno 30. leta starosti, pride račun kasneje in ga plačamo z lastnim zdravjem. Mladi, ki zgodaj začno s ponočevanjem in je to njihova stalnica, bodo prej izgubili mladostni videz, vitalna energija se bo kaj hitro iztrošila. Dolgotrajno ponočevanje in redno delo v nočnih izmenah izrazito okvarita naše zdravje, močno porušita hormonsko dogajanje in ritem delovanja telesa itn. Podobne posledice imajo alkohol, težke droge, debelost in odvisnost od ogljikovih hidratov ...

Omenili ste, da se običajno po 40. letu začne rušiti hormonsko ravnovesje v telesu ...
Slab odnos do samega sebe je pogosto ključni poriv za nastanek neravnovesja. Pogosto to pomeni, da se za doseganje nekega cilja sami pustimo ujeti in podjarmiti, kar nas notranje nažira – notranje najedanje je lahko veliko hujše od vseh zunanjih dejavnikov in agresorjev.
Rada povem, da nam pri štiridesetem letu poteče garancija. To pomeni, da moramo kasneje za kakovostno življenje vložiti več truda in precej več energije! Na hormonsko ravnovesje lahko zelo vplivamo tudi z zdravo prehrano, fizično dejavnostjo, sproščanjem, meditacijo, jogo .... Telo je dejanski odraz tega, kar vnašamo vanj in kar počnemo z njim! Obseg pasu (imenujemo ga kazalnik ogroženosti za srčno žilne bolezni in nepravilni odziv telesa na inzulin) pove veliko o stanju telesa.

Zdrava dieta dovoljuje vse tisto, kar lahko naberemo v naravi in pojemo, torej t.i. živo hrano z veliko sadja in zelenjave. Kruha in testenin v naravi ni – testenine, bomboni in čokolade ne rastejo v okolju, gazirane pijače ne tečejo v potokih. Seveda telo potrebuje tudi beljakovine. Viri so različni: oreščki, sirotka in alge so polni beljakovin, meso in ribe so blagodejno za telo, zlasti pri izgorelosti. Beljakovine so tudi v stročnicah, a nikakor ne iz soje, saj je vsa danes na trgu dostopna soja, gensko pridelana in vsebuje tudi xenoestrogene (neprave, škodljive estrogene) in druge hormonske motilce. Hitro pripravljena hrana in številne pijače, ki so polne hormonskih motilcev, predstavljajo vse večjo nevarnost za vse, ki so ljubitelji le-teh.

Moški so po statistikah najboljši potrošniki hitre hrane in energijskih pijač – v teh je največ slabih maščob in estrogenom podobnih snovi, ki v velikih količinah spremenijo funkcijo moškega telesa: maščobe na trebuhu in zadnjici in stegnih, vse slabši libido in manjšanje spolovila. Med dobrimi potrošniki hitro pripravljene hrane so tudi otroci. Vase najraje vnesejo vse, kar ponujajo reklame. Na ta način prehranska industrija zagotovi, da mali potrošniki zrastejo v velike bolnike in postanejo najboljše stranke farmacije (zdravil). Fantje, ki pijejo po liter in pol kokakole dnevno, vnesejo v telo 70 ali več miligramov ksenoestrogenov, ki se v moško telo nalaga v taki obliki, da ga telo ne more sčistiti. Tako se telo dečka počasi spreminja v žensko obliko: z malimi testisi in malim spolovilom, kopiči maščobo in se debeli (ginoidno oblikovani dečki). Fantje niso poraščeni, nimajo moške potence in postanejo ena nesrečna karikatura, ki išče svojo uteho v hrani.

In na drugi strani: panično se izogibamo maščobam, ki jih telo v resnici nujno potrebuje. Telo namreč za izgradnjo možganovine in živčevja, za spolne hormone, za kožo, nohte in lase in številne druge funkcije, nujno potrebuje maščobe, ki se jih v zadnjih letih pretirano branimo: maslo, jajca, mast, slanina ... saj morajo biti v zdravi obliki in primerni količini. Vsi naši spolni hormoni nastanejo iz zdravih maščob, ki jih telo uporabi za tvorbo zdravega holesterola. In če telesu ne damo zdravega holesterola, bodo hormoni nizki že zato, ker nimajo iz česa nastati. Enako velja tudi za vse membrane celic, za številne hormone in nevrotransmiterje našega živčevja. Veliko tkiv je odvisnih od holesterola in veliko hormonov vpliva na njegovo presnovo. Zato nikakor ni pametno in ni zdravo izključiti zdravih maščob iz prehrane! Če telo ne dobi maščob iz hrane, bo črpalo lastne zaloge za ohranjanje najpomembnejših funkcij in bo črpalo tudi spolne hormone. In od kod naj potem žensko telo naredi estrogen, če v telo ne vnesemo maščob? In kako naj izstradana mladenka brez estrogena zanosi? In kako naj se telo upre menopavzi, če nima osnov za gradnjo hormonov?

Marsikdo misli, da smo utrujeni, ker enostavno ne spimo kvalitetno oziroma ne spimo dovolj. Zakaj potem občutijo utrujenost tudi tisti, ki pa imajo kljub vsemu dovolj kvalitetnega spanca? So spet lahko vzrok hormoni?
Seveda! Zelo pomembno je, da gremo v posteljo dovolj zgodaj, najbolje z naravnim ritmom, ko se pojavita mrak in tema. Kot zadnja je deseta ura zvečer, to je najkasneje. Le na ta način se vklopi produkcija in obnova nočnih hormonov (testosteron, melatonin, rastni hormon), ki so močna zaščita in med najpomembnejšimi antioksidanti ter revitalizatorji telesa.
Zjutraj bi moral biti kortizol na svoji zgornji meji in če ga do večera dobro potrošimo, potem kar pademo v posteljo in nas že ni več. Če je kortizol zvečer dovolj nizek, se »izklopi« in s tem »vklopi« melatonin, ki je med najmočnejšimi zaščitniki telesa, neke vrste nočna zdravilna kopel in balzam za telo. Nič ni bolj pomembno kot dober spanec v temi in ponoči! Če je nočni cikel spanja uspešen, smo zjutraj čili in vedri in v službi stabilni, se ne kregamo in ne jočemo brez vzroka, nismo popadljivi in ne kričimo od nemoči. Zagotovo vsak od nas pozna kar nekaj takšnih ljudi, ki si v takih situacijah ne znajo in ne morejo pomagati. Posledice nato občutijo vsi vpleteni. Pri vseh, ki iz katerega koli razloga premalo spijo, se kortizol ne izklaplja in tudi ne vklaplja melatonina, kar vodi telo v katastrofo. To potrjujejo številne študije o ljudeh, ki delajo ponoči.

Kateri so tisti hormoni, ki so najbolj neposredno povezani z nastankom utrujenosti?
Res ni enega in edinega krivca, običajno gre za splet okoliščin in posledično porušeno ravnovesje v telesu. Zjutraj bi moral biti kortizol na svoji zgornji meji in če ga do večera dobro potrošimo, potem kar pademo v posteljo in nas že ni več. Če je kortizol zvečer dovolj nizek, se lahko vklopi melatonin, ponoči se tvorijo še D vitamin, testosteron in rastni hormon. Zato je dober spanec v temi in ponoči tako zelo pomemben in zaželen! Zagotovi namreč, da je hormonska skrinja nočnih hormonov zjutraj polna. Zadostne količine teh hormonov zelo dobro vplivajo na jutranjo energijo, na dobro počutje in stabilno psiho.

Še posebej zanimivo je, da inzulin tako zelo vpliva na hormonsko neravnovesje. O tem se ne govori pogosto, kajne?
V najbogatejših zahodnih državah se vse bolj soočajo z metabolnim sindromom ali sindomom x, kar preprosto povedano predstavlja debelost z vsemi vzporednimi težavami. Debelost je direktno povezana z inzulinom, ki je zelo odziven na nihanja kortizola. To je zelo poenostavljena razlaga. In vsak stres (razburjenje, naporni trening, izpiti, poroke, operacije ...) vpliva na nivo kortizola v telesu, kortizol na nivo inzulina in inzulin na zaloge sladkorja, na maščobne zaloge in obloge, na apetit, spanje in še na mnoge druge procese v telesu. Zadnje raziskave ga močno povezujejo z Alzheimerjevo boleznijo. V Sloveniji se (v primerjavi s svetom) na tem področju uradno borimo še s paleto klasičnih spremljevalnih bolezni: povišan pritisk, bolezni srca in ožilja, kapi, depresije in psihične stiske – tako pravijo statistike. V realnosti in praksi pa je veliko depresij in stisk, veliko odvisnosti in motenj hranjenja – večinoma so tesno povezane s hormonskim neravnovesjem, ki ga pogosto povzročata kortizol in inzulin, posledično so vpleteni še drugi hormoni.

Pogosto omenjate kortizol, stresni hormon. Zaradi hitrega tempa življenja, velikih pričakovanj tako doma kot v službi, pomanjkanju časa in še bi lahko naštevali, se stresu praktično ne moremo izogniti. Ali to pomeni, da se dandanes človek ne more posledično izogniti hormonskemu neravnovesju?
Ne, ne, zgraditi si moramo močno notranjo obrambo. Investirati moramo v lastno vojsko. Stresu se ne moremo nikdar v celoti izogniti, ne moremo ga regulirati, ni ga moč popolnoma nadzorovati, lahko pa spremenimo sebe in naš odziv na izzivalce (stres). Zato so dejansko najbolj pomembne pravilne življenjske usmeritve. Ena najpomembnejših je, da si zagotovimo dober spanec (vsaj od desete zvečer). Le na ta način se vklopi produkcija in obnova nočnih hormonov (testosteron, melatonin, rastni hormon), ki so med najbolj mogočnimi stebri našega zdravja.

Ali se hormonsko stanje po nosečnosti pri ženski zelo spremeni? So lahko hormoni krivec, da ženska po porodu vse bolj čustveno dojema, se preveč čustveno odzove, da se zjoče ob malenkostih, filmu, celo risanki ... Kateri hormon vpliva na pretirano jokavost?
Težko rečem, da sta menopavza in nosečnost (kot primera za hormonsko neravnovesje pri ženskah v sedanjem času) primerni za nazoren prikaz povsem ... Najmočnejši ženski hormon je estradiol, ki tesno sodeluje s hormoni ščitnice in nadledvične žleze, hkrati je pod nenehnim vplivom in nadzorom hormonov hipofize. Zapleten mehanizem, ki ga v življenju ženske vendarle zelo dobro poznamo: pogosto nas čustveni stresi tako zelo zelo prizadenejo, da izgubimo menstruacijo ali ne spimo, nam izpadajo lasje, pozna se nam na koži, nohtih, prebavi ... V ozadju teh zunanjih znakov so zmeraj hormoni in žleze ali tkiva, ki te hormone izločajo. Zato je pomembno, da znamo nadzorovati svoja čustva, svoje misli, svoje odzive in da si znamo vzeti čas in odmor po večjih naporih in obremenitvah. Ta čas je potreben, da si telo opomore, da si naše žleze opomorejo in spet napolnijo (hormonske) zaloge.

Nekateri se namreč rodijo z manj energije: če je bila mama večkrat noseča, je bila že zelo izčrpana, je imela zelo malo lastnih hormonskih in drugih zalog. Plod se namreč razvija v materi. In če se razvija v opustošenem okolju z minimalno spodbude za rast, potem plod ni močan, ni kvaliteten in nima veliko energije. Podobno je pri semenu, ki se razvija v zemlji. Če je zemlja izžeta, se bo plod zagotovo težko razvijal in bodo sadeži bistveno slabši. Enako je pri ljudeh, saj smo del narave. Nekateri se rodijo z manj energije, nekateri jo hitro izgubijo, pri nekaterih pa je pomanjkanje energije posledica okolja, v katerem živijo, odnosov, načina življenja, obremenitev, slabega partnerja, slabega delodajalca. Odnosi nas zelo izčrpavajo. Toda zelo pomembno vlogo odigra način življenja, predvsem prehranjevanje in spanje, na kar vedno znova pozabimo.
Ženske smo zelo podvržene čustvom, ki niso nujno odraz realnega stanja. Pogosto si same naredimo težave, skrbi in se »sekiramo« celo za marsikaj, kar se nikdar sploh ne zgodi. Na ta način pospešeno kurimo svoje zaloge, tudi hormonske. Zelo hitro smo psihično nestabilne, v pogovornem jeziku bi rekli, da smo povožene, skurjene, brezvoljne, jokave, napol nervozne, nemirne, lahko celo mejno histerične ... Naredimo si preobsežen urnik in preobsežne psihične (pre)obremenitve. Pogosto si naložimo toliko vseh obvez v enem dnevu, kot jih realno ni moč izpeljati v celem tednu. Ob tem si nalagamo še psihično breme in odgovornosti. Zato se pri ženskah psihično telo veliko prej zlomi kot fizično. Ker si naložimo preveč, ker se moramo dokazovati, ker .... Predvsem se zvečine premalo cenimo, nalagamo si neizvedljive dnevne obveze, želimo vsem ustreči, odrinemo svoje lastne interese, želje in kreativnost, povsod moramo biti prisotne in pomembne, vse moramo narediti same, ker sicer ne bo dobro narejeno, vse mora biti danes ali še bolje včeraj. Slabo ločimo nujno in pomembno od nenujnega in nepomembnega – sploh ne razmislimo in hlastamo za vsem po vrsti: kar moramo, kar želimo, kar bi bilo dobro, kar je moderno ... Ob tem moram biti tudi popolna mama, popolna v službi, popolna in moderna v videzu, popolna gospodinja in še boljša ljubica, popolna v vseh ozirih! In v tem kaosu popolnih želja in obvez si same nataknemo in zatezamo zanko okoli vratu! Ta zanka vodi v utrujenost, ponavljajočo utrujenost, brezvoljnost, nespečnost, prebujanja ponoči, utrujenost zjutraj in čez dan, izgubo interesa in potrpljenja, pridobivanje na teži, upad libida in celo resne bolezni.
Ni povsem jasne razlage, zakaj potrebujemo in rinemo v tak proces, a to se dogaja in je zelo prisotno. Seveda s tem rinemo v prezgodnjo menopavzo, rinemo v prezgodnje staranje, prigaramo si slabo počutje in slab videz. Ob tem si praviloma nobena ne želi biti takšna, kot je v resnici videti navzven!

V svoji praksi do danes še nisem srečala moškega s tako kaotičnim spiskom dnevnih obvez, kakor to praviloma vidim pri damah. Moški razmišljajo enostavno in brez podnapisov – seveda so tudi med njimi izjeme! Pomembno je, da si najmočnejši v športu, uspešen v poslu, da imaš super avto, dobro službo z veliko denarja in krasno hišo ter lepo ženo ali ljubico. Pomembno je tudi kosilo (in hrana nasploh), redko sprejmejo službo, kjer ni urejene malice. Praviloma jih ne zanima, kako jih zjutraj opazuje soseda na poti v službo, ne obremenjujejo se s popusti in najnižjimi cenami v trgovinah na drugem koncu mesta, ne iščejo poceni restavracij (iščejo hrano, ki jo imajo radi), ne hitijo domov s spiskom in zemljevidom za nakupovanje, ne razmišljajo med sestankom, kaj skuhati za kosilo in večerjo, ne kombinirajo odhoda na šport z vklopom pralnega in pomivalnega stroja in telefoniranja prijateljici, ki jo morajo pobrati na poti do športne dvorane in vmes še odložiti otroka v glasbeni šoli ... In ženske jih obsojamo, ker znajo živeti drugače, ker se nasploh manj obremenjujejo s tem in onim ali pa se obremenjujejo za nas s popolnoma nepotrebnimi odnosi in stvarmi.

Zanima me, kaj je posledica česa. Ali nas neravnovesje hormonov privede do zdravstvenih težav ali zdravstvene težave vplivajo na neravnovesje hormonov?
Prezgodnji upad hormonov si pogosto pridelamo s sodobnim načinom življenja, s premalo spanja in neprimerno prehrano, kar vse predstavlja stres za telo. Z načinom življenja in nenehnim hlastanjem za novimi nalogami »zlorabljamo« naše hormone do te mere, da sploh nimajo možnosti in časa, da se obnovijo. Kortizol, ki ga nenehno navijamo do najvišjih možnih ravni, je sicer zelo trpežen, a sčasoma upada. To je hormon nadledvične žleze, ki skupaj z inzulinom močno kreira notranje dogajanje v telesu. Zato upad energije v npr. moškem telesu ni le odraz upada testosterona in rasti estrogena. V ta proces so zelo vključeni vsi hormoni in med njimi najmočneje kortizol, hormoni ščitnice in inzulin, če nekoliko poenostavim. Testosteron je poznan kot zaščitnik in simbol mišične mase, srca in ožilja. V mladosti in z redno telesno ter spolno aktivnostjo se v veliki meri ohranjajo in obnavljajo zaloge testosterona in seveda tudi vse manifestacije, za katere je v moškem telesu odgovoren. Ko začne testosteron s svojimi hormonskimi partnerji upadati, imajo moški manj energije, razpoloženje se spreminja in pojavljajo se tudi vidni zunanji znaki: spremenita se drža in oblika telesa, tudi sestava.

Kdaj vemo, da smo izčrpali zaloge v telesu in da moramo poiskati pomoč strokovnjaka?
Na našo vitalnost in energijo vpliva vse, kar skozi življenje nalagamo v sebe in na sebe. Če v telo vnašamo slabo hrano in se ne gibamo dovolj, če se nenehno utrujamo in izčrpavamo in premalo spimo, če pretiravamo z delom in nenehno gojimo negativna čustva, če imamo nerazrešene ali slabe odnose, potem se energija nenehno troši in naše telo se nekje izčrpa. Težko je predvideti, kje in kdaj – različno in odvisno od tega, kako ravnamo s seboj. Med prvimi znaki so zagotovo: potenje, nespečnost, nihanje razpoloženja, tesnobnost, neutemeljen strah, krči in bolečine v mišicah, slabost, slabo prebavljena hrana, nepravilnosti v odvajanju blata, pogosto odvajanje vode (urina), utrujenost.

Vsekakor je potrebno poiskati pomoč: kadar je prisotno dalj časa trajajoče slabo počutje s posameznimi ali kombiniranimi vzporednimi znaki v razpoloženju, na koži, laseh, nohtih, v prebavi, potenju, spanju, menstruaciji, življenjski energiji in kadar so prisotni znaki pomanjkanja določenih snovi v telesu, zlasti ko se ti znaki pojavijo brez pravega sprožilnega dejavnika ali bolezni. V sedanjem času so kronična neprespanost, utrujenost in stiske tiste, ki povzročajo največ težav (komunikacij, odnosi, zdravje). Vsaj sedem (še bolje osem) ur spanja po deseti uri zvečer, vsaj dve uri pred polnočjo, v temnem prostoru, popolni temi, bi marsikomu spremenilo počutje. Najprej je potrebno urediti način življenja, očistiti strupe iz telesa in dodati manjkajoče snovi. Terapija s hormoni je pogosto zadnji korak v terapiji. Pri nekaterih stanjih je dovolj, da vzpostavimo ravnovesje, pri drugih je potrebno hormone in dodatke uporabljati ali jemati vse življenje (ščitnica) – vse je odvisno od stanja posameznika in tega, kako daleč je »zabredel«.

Kaj lahko sami storimo, da pomagamo hormonom vzpostaviti ravnovesje?
Svetujem, da naredite svoj urnik tako, da bo v njem dovolj prostora za prilagajanje in sprejemanje nepredvidenih dogodkov. Tudi prilagajanje različnim situacijam je in še velja za znak kakovosti in dolgoživosti. Seveda je ob tem nujno razmisliti, kaj v tem življenju je za vas zares najbolj pomembno in je za ta dan zares nujno. Nikdar nas niso učili, da moramo ujeti in osmisliti vsak trenutek v svojem življenju in bivanju tukaj. V resnici nihče od nas ne ve, kdaj in kje se naša pot konča. In dejansko lahko vplivamo samo na zdaj in tukaj. Zaradi sebe, zaradi otrok, ki nas nenehno opazujejo in kar vpijajo vse nianse naših reakcij. Zaradi svojega zdravja, odnosov, spolnosti in partnerstva. Zaradi notranjega ravnovesja in dobrega počutja.
Vsem priporočam, da si dnevno privoščimo vsaj enouren sprehod, v katerem prehodimo vsaj šest kilometrov, kar je približno 10.000 korakov. Kitajsko izročilo namreč narekuje dnevno prehoditi vsaj 10.000 korakov, zlasti po jedi. Želodec ne sme biti povsem poln, ko vstanemo od mize in gremo na sprehod. Hoja v naravi, na mehki podlagi je zagotovo eden izmed najboljših načinov aktivnosti, saj spodbuja različne čute: zaznavanje mehkega in neravnega terena, globine in višine, vpliva na ravnotežje in ga pomaga krepiti, hoja navkreber krepi sprednje stegenske mišice, hoja navzdol dodatno stabilizira medenico. Obenem je narava tista, ki nas napolni in prinese mir, omogoča veliko mero sproščanja in vzpostavljanja ravnovesja v psihi in fizičnem telesu. Telo ni narejeno za sedenje in potrebuje gibanje – prav je, da vsak najde ali izbere svoj način
Pot je pomembna, konec je za vsakega od nas neizbežen. In po tej poti lahko gremo samo enkrat – ni ponavljanja! Starost ni bolezen, je le obdobje v življenju, podobno kot otroštvo, najstniška in zrela leta. V vsakem obdobju življenja je pomembno, kako ga preživimo, kakovost je pomembna – tudi v poznih letih! S tem mislim na drobne trenutke sreče, na igrivost, radost in zadovoljstvo, kar v resnici ni povezano z materialnimi dobrinami in bogastvom. Za zdravje je pomembna notranja energija radosti, pomembno je gibanje, spanje, sprostitev in seveda hrana. Pri hrani velja, da je manj več. Vse, kar lahko vzamemo iz narave in damo v usta ter zaužijemo, je zdrava hrana. Čim manj industrijsko predelane hrane in pijače, zmernost pri količinah in obrokih. Hrana je pomembna za ohranjanje življenja in ne sme biti uteha ali zasvojenost.

Kaj bi svetovali – katere hormone si je smiselno preveriti, če smo dlje časa občutimo pretirano utrujenost?
V osnovi potrebujem krvno sliko, jetrne in ledvične teste z lipidogramom in elektroliti. Vsekakor ne smemo izpustiti železa in feritina, vrednosti glukoze na tešče, od hormonov še TSH, T3, T4, DHEA, kortizol, testosteron, estradiol, progesteron, kasneje lahko merimo še inzulin in opravimo dodatne preiskave.

Kdaj jih je smiselno meriti? Vrednosti se razlikujejo zjutraj in zvečer, kajne?
Hormone lahko merimo v krvi ali slini, zelo verodostojno prikaže dejansko stanje analiza urina, ki pa se pri nas redko uporablja. Najbolje je medsebojno primerjati vse tri analize in najbolj merodajna so tri zaporedna merjenja – ena sama meritev namreč ne pove veliko, zlasti ne pri krvnih preiskavah. Cene laboratorijskih preiskav predstavljajo za samoplačnika relativno visok lasten strošek, zato v praksi najpogosteje merimo enkrat v določenem trenutku, vendar redno v časovnih razmikih na tri do šest mesecev.

OSTALI ČLANKI IZ TEME ZDRAVO ŽIVLJENJE

05.11.2018

Bolezen tisočerih obrazov

Z Renato Žohar, predsednico društva Spoznajmo multiplo sklerozo, smo se pogovarjali o…
24.10.2018

Glavoboli – kaj hitro pomaga in kako jih preprečite

Predvsem ženske imajo težave z glavoboli – pri vsaki drugi so skoraj reden pojav.…
17.10.2018

Uprimo se raku – 9 namigov za zmanjšanje tveganja pojava rakavih obolenj

V Sloveniji vsako leto za eno od oblik raka na novo zboli kar 13.000 ljudi. Kljub temu,…
16.10.2018

Majhni koraki na poti do sreče

Kaj sploh je sreča? Za vsakega od nas najbrž nekaj drugega. Kljub vsemu pa velja za vse:…
11.10.2018

Osvobodite se škodljivih kemikalij

Zaradi ozaveščenosti, koliko strupov se z uporabo sintetičnih barv za lase vsrka…