BLOGI

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Poslušam zaskrbljene starše, kako se pritožujejo, da njihovi otroci iz vrtca pridejo polni mivke, z blatnimi čeveljci in zamazanimi hlačami. Pa pri sebi razmišljam, kaj se je zgodilo s taistimi sedaj starši, ki so nekoč bili enako stari, kot so sedaj njihovi malčki in sem prepričana, da so bili še bolj svinjski in blatni, a srečni in nadihani svežega zraka.

Ali nimamo vsi doma pralnih strojev? Pa različnih pralnih praškov, v gelu, v kapsulah, vanišev za odstranjevanje še najbolj trdovratnih madežev in kar je ostale čistilnopralne navlake? In zakaj se dela takšen cirkus okoli tega, če je otrok zamazan? Ker se je igral v peskovniku, pa malce poskakoval po lužah pa bil srečen in z nasmehom do ušes. In higienični starši takoj ta prešeren nasmeh zatrejo s kritiko otroku, češ "spet si ves zamazan", "ali ne moreš paziti na tele nove hlače" ali pa pogosta "kako ti ne morem dopovedati, da pazi kako se igraš, da se ne umažeš". In jaz obolim. Ker, ko takole otroke zatiramo in jim onemogočamo svobodno ritje po pesku, pa preizkušanje zmogljivosti peščenih potičk, jih ropamo kreativnosti in otroške brezskrbnosti.

Vem, rekli boste, da se v mivki in pesku skriva na milijarde najbolj groznih bakterij. Ampak pesek v vrtcih je pregledam, da ni okužen, da je primeren za igro otrok in da ne bo nič narobe, ko si otroci dajo duška v kreativnosti in v timskem delu, če skupaj postavljajo grad iz peska. Seveda vsi vemo, da si je treba po vsaki igri temeljito umiti roke. In oblačila vreči v pralni stroj. Pa saj ni nujno, da otrok v najlepših cunjicah hodi v vrtec, zlasti če je lepo vreme in se lahko predvideva, da se bodo igrali tudi v peskovniku.

Sama sem vzpodbujala hči, ko je bila malčica, da se je čim več igrala v pesku, da sva skupaj skakali po lužah in plezali po igralih, pa tudi po kakšnem drevesu. Je bila zamazana ona in jaz. Nič ne de, obe sva bili presrečni, naigrani in zadovoljni, da sva se družili. Niso me motile temne lise na hlačah ali strgano koleno na hlačnici. Vse spada v igro. In igra v otroški dobi spada v predal UČENJA.

 

Nadaljuj branje
Ključne besede: kreativnost otroška igra učenje
Ogledi: 8082

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

S partnerjem sta se razšla in razmišljate, kako naprej. Žalostni ste in prizadeti in v tem trenutku si želite le to, da bi prišel nazaj. Mogoče pa ste bili vi tisti, ki je želel končati odnos in se zdaj počutite svobodno in zrete v prihodnost, ki je pred vami.

 

Ne glede na to, v kateri izmed situacij ste, se je nekaj zaključilo in odšlo iz vašega življenja in nekje so se odprla nova vrata – jih boste poiskali ali boste raje še malo ostali pri »starih« zaprtih vratih in čakali, da se mogoče še kdaj odprejo?

 

Vedno, ko nekaj odide iz našega življenja, se naredi prostor za novo – za novo izkušnjo, ki nas čaka v življenju. Zato bi bilo škoda, če obtičimo in ne gremo naprej v svojem življenju. Ne glede na to, kako težko nam je, ker smo ostali sami, vedno pride trenutek, ko se spet vse postavi na svoje mesto in spet začutimo v sebi veselje do življenja. Saj veste, za vsakim dežjem vedno posije sonček.

Čas med enim in drugim odnosom je čas, ki ga lahko izkoristite za to:

1. da se »znorite« in počnete vse, kar niste počeli, ko ste bili v odnosu (greste na potovanje za tri mesece, ob vikendih se zabavate s prijatelji do jutranjih ur, privoščite si razvajanje na vse možne načine...)

 ali pa

2. si vzamete čas zase in se lotite samoraziskovanja – ugotavljate, kaj ste v preteklem odnosu (ali odnosih) delali narobe, kako bi lahko to popravili in spremenili, kaj si sploh želite v partnerstvu in kakšnega partnerja bi želeli spoznati.

 

Če si želite partnerstva, kakovostnega in zdravega, potem je druga možnost oziroma samoraziskovanje prava pot.

Prva možnost je zagotovo vabljiva, sploh pa lažja in na prvi pogled privlačnejša – a pozor: tako je le na začetku. Prišel bo trenutek, ko se boste naveličali zabavati se od jutra do večera, prišel bo trenutek, ko si boste zaželeli toplega objema in nekoga, s katerim bi lahko delili svoja razmišljanja, želje in sanje. Lahko da spoznate osebo, ki vam bo všeč, a če boste šli v nov odnos po tej poti, je zelo veliko možnosti, da boste ponavljali iste napake, ki ste jih delali že v prejšnjem odnosu.

 

Namreč življenje nam vedno ponuja priložnost, da nekaj novega spoznamo o sebi, da se spremenimo in da rastemo. In na vsakem takem križišču v življenju se lahko odločimo dvoje: da izberemo lažjo in udobnejšo pot (prva možnost) ali pa se odločimo za težjo pot, ki pomeni raziskovanje in spreminjanje sebe in svojega življenja s ciljem, da boste zaživeli SVOJE življenje, torej to, kar ste v resnici vi in to, kar si resnično želite, pa morda do zdaj niste upali uresničiti, ker so vam drugi rekli, da to ni dobro za vas, da se ne spodobi, da »kaj bodo pa rekli« in podobni vzorci in prepričanja, ki vas ustavljajo, da ne živite zares.

 

Ta pot vas vodi tudi do kakovostnega partnerstva, ki ga sestavljata dva enakovredna in odgovorna posameznika s skupnim ciljem – deliti in ustvarjati življenje v dvoje z globoko ljubeznijo in medsebojnim spoštovanjem.

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1564

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Pri svojem svetovalnem delu v Svetovalnici pogosto slišim naslovni stavek. Izrečejo ga ženske med tridesetim in štiridesetim letom starosti, ki imajo za seboj že kakšno nesrečno zvezo, ki so morebiti razočarane ali bile izdane in težko zaupajo moškim. Otroka si vedno bolj želijo, a pri tem pravijo, da ga želijo imeti v okviru družine, se pravi, da bosta za otroka skrbela oba, ona in partner. 

Dame se počutijo osamljene, njihova samopodoba se krha, vedno bolj so usmerjene v iskanje Gospoda Pravega, a kaj, ko takšen kavalir žal ne obstaja. Mnoge so dale v prednostni načrt končanje visoke izobrazbe, karierno pot, ureditev samostojnega stanovanjskega bivanja ter nato naj bi prišla na vrsto družina. A kaj, ko je dama sedaj že stara proti štiridesetemu letu, biološka ura tiktaka in se malce tudi že mudi. Ali naj pristane zgolj na to, da je prijateljica s kakšnim moškim in si delita posteljo zgolj občasno? Nekateri moški ne zmorejo prevzeti svoje odgovornosti biti partner in stati svoji ženski ob strani v dobrem in slabem, zato je tudi vedno več samskih moških, ki imajo prijateljice. A zopet smo pri vprašanju, kako uskladiti željo imeti moškega in otroka z njim?

Ko se ženska počuti osamljeno in meni, da je njen vlak že odpeljal, lahko zapade v zagrenjenost in negativno energijo. Če se to zgodi, bo takšna energija zagotovo odbila morebitnega potencialnega snubca, ker kot vemo, smo ljudje tudi bitja, ki se odzivamo na energetski naboj druge osebe. Torej, drage moje prelepe dame, ne pozabite na to, da ste lepe, sposobne, ženstvene in da cenite vse, kar lahko ponudite partnerju. Vztrajajte pri delu na sebi in svoji osebnostni rasti, soočajte se z žalostjo in bolečino spričo osamljenosti, iščite smisel v majhnih in drobnih kamenčkih Življenja in s takšnim pristopom obstaja večja verjetnost, da boste pridobile naklonjenost ustreznega moškega in očeta otroka. 

Majhni, drobni trenutki delajo življenje lepo, mično in dragoceno. Potrudimo se, da je teh trenutkov čim več. Pozitivna naravnanost dela čudeže. Verjemite.

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 2176

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Ob tem dnevu pa tudi sicer v mesecu marcu, ko ženske praznujemo kar dva praznika,  se je smiselno zazreti vase, v svoje življenje in se vprašati, ali sem res ženska? Ženska v pravem pomenu besede, ne le na papirju. Izražam svoje ženske lastnosti v svojih odnosih, tudi v odnosu do sebe – no, predvsem v odnosu do sebe? Saj veste, takšen odnos kot imamo do sebe, takšnega imamo do drugih. Najpomembneje pa je, da če smo se rodile kot ženske, da tudi smo ženske.

 

Ženska je nežna, čuteča, ljubeča, potrpežljiva.

Vsaka od nas bi morala razvijati in izražati te lastnosti, ki so v nas. Nekatere v zanosu in želji po biti enakovredna moškim sodelavcem, pozabijo na to, da so v resnici ženske in da ne glede na to, koliko nadur bodo imele, kako zelo se ženejo za neko pozicijo v službi, še vedno bo nek tih glasek prosil in klical na pomoč. Na pomoč zato, ker višja pozicija v službi in nadure tej ženski ne bodo prinesle občutka zadovoljstva in notranjega miru. Po drugi strani pa zaradi tega ne bo imela niti časa niti volje za partnerja in otroke, če jih ima. Zase pa sploh ne bo našla časa. Poslušajte ta tih glasek v sebi, kajti to je vaša ženskica, ki želi, da živite kot ženska. To pomeni, da ste:

  • Nežni, tako v odnosu do sebe kot do drugih. Zakaj bi agresivno in napadalno zastopala svoje stališče, ko pa se lahko z nežnimi besedami dotaknete sogovornika tam, kjer je srce;
  • Čuteči in razumevajoči: ravno zato, ker je ženska v stiku s seboj, lahko čuti stisko drugega in mu tako pomaga – mu stoji ob strani, ga tolaži in razume. To je največ, kar lahko ženska da nekomu, ki trpi;
  • Ljubeča do sebe, saj si da tisto, kar potrebuje in reče NE tistemu, kar ji ne prinaša notranjega zadovoljstva in miru – zato, ker se ima rada, se psoštuje in ceni. Tako je lahko ljubeča tudi do drugih;
  • Potrpežljiva, saj se v sebi zaveda, da se vse vedno zgodi ob pravem času. Neučakanost ni naravna pot stvari in ženska to ve. Zato najprej naredi vse, kar je v njeni moči, nato pa potrpežljivo čaka z zavedanjem, da bo vse tako, kot je prav.

 Če bi ženske bile bolj ženske in se svojih lastnosti ne bi sramovale in jih imele za znak šibkosti, bi bil svet popolnoma drugačen. Sposobnost poslušanja, razumevanja, sprejemanja drugačnega mnenja in potrpežljivost so lastnosti, s katerimi bi ženska na delovnem mestu dosegla veliko več, kot če se trudi nekaj doseči na moški način, če se lahko tako izrazim. Če delamo stvari tako, kot so nam naravne, smo bolj uspešne, manj izčrpane pa tudi bolj zadovoljne, saj se nam ni treba pretvarjati, da smo nekdo drug, temveč preprosto smo to, kar smo.

 

Izkoristite te dni za to, da vnesete čim več nežnosti in ljubezni, bodite potrpežljive s seboj, prisluhnite si in si dajte to, kar potrebujete. Ste ženske in bodite ponosne na to, da ste ženske. Imejte se rade danes in vsak dan.

 

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1790

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Življenje je polno odločitev. Odločamo se vsak trenutek, vsak dan, vedno in povsod – od tega, kaj bomo jedli, kdaj bomo jedli, po kateri poti se bomo peljali v službo in domov, kaj bomo skuhali za večerjo pa vse do večjih odločitev, ki lahko spremenijo nas in naše življenje. Kako se odločiti, da bomo zadovoljni mi in naša okolica?

To vprašanje se velikokrat pojavi v naših mislih in zgodi se, da nam ne pusti spati in se do jutra obračamo v postelji in iščemo odgovor. Ko že kar nekaj časa tuhtamo in premlevamo, se naposled le odločimo. Včasih se izkaže, da se nismo odločili prav. Že ko smo sprejemali odločitev, smo morda v sebi čutili nelagodje, zmedenost, a smo pod pritiskom, ki smo si ga sami ustvarili, da se moramo hitro in prav zdaj takoj odločiti, popustili in kar sprejeli odločitev. Se tudi vi tako odločate v svojem življenju?

Težava nastopi, ker pri sprejemanju odločitev največkrat upoštevamo le to, kako bo reagirala okolica, torej naš partner, družina in prijatelji, ne vprašamo pa se (ali pa premalokrat), kaj si jaz želim, kaj bi bilo pa zame najboljše. Naučeni smo bili, da je pomembno kaj bodo drugi rekli, ne pa kako smo mi, kako se mi ob tem počutimo. Zato smo razvili sposobnost sprejemanja odločitev, ki se ozira na našo zunanjost, ne na našo notranjost.

Če vse svoje življenje živimo tako, da stalno želimo ugajati ter izpolnjevati želje in potrebe nekoga drugega, sebe pa dajemo na zadnje mesto, potem se znajdemo na točki, ko ne vemo več, kdo smo, kaj si želimo in čigavo je pravzaprav to življenje, ki ga živimo. Počutimo se, kot da smo ujeti, da nas ne slišijo in ne vidijo. V resnici pa smo mi tisti, ki smo se zaprli v kletko, mi smo tisti, ki ne slišimo svojih želja in potreb in ne vidimo, kdo smo in kam gremo. Mi smo tisti, ki smo si vzeli svobodo. Ker smo pozabili nase.

Zato je pomembno, da pri sprejemanju odločitev v življenju, najprej upoštevamo sebe, to pomeni svoje potrebe, želje in sanje, nato pa z vsem spoštovanjem do drugega tudi naredimo korak, za katerega smo se odločili. Moramo zamenjati vrstni red, ker drugače nikoli ne bomo zadovoljni, saj se bomo vedno odločali za druge, ne zase. 

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1745