BLOGI

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Točno ob osmi uri je na moje okno potrkala draga prijateljica. Tok, tok, tok. In spet tok, tok, tok,...

Malce nejevoljna sem odvrnila pogled od računalniškega zaslona in poiskala vsiljivca, ki me je zmotil sredi strašno pomembnega dela. V trenutku pa se je moj obraz razjasnil. Na okenski polici je sedela drobna sinička in zrla vame. Kot bi mi želela povedati, naj pokukam iz svojega toplega kokona in se ozrem skozi okno v čudovito petkovo jutro, ki nam s svojim soncem obeta prečudovit dan. Kot bi hotela izreči, da je vse, kar ne izhaja iz našega srca, nepomembno. Neznatno. In naj se radujemo svoje notranje sreče kot otroci, ki uživajo v igri. V življenju imamo nešteto drobnih razlogov za srečo. Vsak trenutek je lahko čudovit, samo pogledati ga moramo s prave strani. 

Tako drobno bitje, pa toliko neverjetne moči.

Odletela je, njen namen pa je bil dosežen. Moj dan sem ponovno začela v tistem trenutku, odločena, da ga preživim pozitivno. 

Naj bom v tem trenutku jaz vaša sinička in vas pozovem, da dvignete pogled od svojega dela in se ozrete skozi okno v prečudovit dan. Naj vas skozi dan popelje prijazna misel in topel jutranji  nasmeh.

Če sem vas pripravila, da ste moje misli prebrali do konca, se lahko tudi vaš čudovit dan prične v tem trenutku. 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1722

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

 

b2ap3_thumbnail_enska.jpg

Vsaj enkrat v življenju se je vsakemu že zgodilo, da je bil zaljubljen. Takrat rečemo, da »imamo metuljčke v trebuhu«. To je takrat, ko nasmeh kar ne izgine iz obraza, ne glede na to, kaj se nam dogaja, ko se nam zdi, da je svet čudovit in da je vse lepo in prav, da bo vse tako kot je treba, da lahko premagamo vse. Takrat se v mislih stalno vračamo k osebi, v katero smo zaljubljeni in željno pričakujemo trenutek, ko bomo spet z njo. In ko končno pride ta trenutek, se nam zdi, da smo v devetih nebesih. Temu pravimo zaljubljenost. In zaljubljenost naj bi vodila naprej v ljubezen, v odnos, v partnerstvo. Pa se to res zgodi?

Vsi smo že na lastni koži kdaj doživeli, da vedno ni tako. Da ni resnica, da zaljubljenost nujno pelje naprej v ljubezen in v kakovostno partnerstvo. Kajti zaljubljenost ni enaka ljubezni, ki je sestavni del partnerstva oziroma odnosa. Sploh če govorimo o na začetku opisanih občutkih in metuljčkih. Takrat smo evforični in kar plavamo nad tlemi in ko nas prej ko slej to mine (nekatere prej nekatere slej), pristanemo na realnih tleh – iz oči v oči z osebo, v katero smo se zaljubili in smo zdaj z njo v odnosu. In če je to soočenje boleče, torej da ugotovimo, da smo z napačno osebo v odnosu, smo nekaj do te točke delali narobe. Namreč sploh nismo zaljubljeni v to osebo, ki stoji pred nami, ker smo ji avtomatično kar pripisali vse lastnosti idealnega partnerja, ki ga imamo v svoji glavi in zdaj nam ni nič jasno, ker je ta oseba drugačna. Seveda je, saj je ta podoba le v naši glavi, mi smo pa v evforičnem zanosu zaljubljenosti videli le to podobo, ki smo jo »nalepili« na resnično osebo. Kako boleč je pristanek na realna tla, je odvisno od tega, kako močno nas je zaneslo – smo si dovolili vsaj malo videti, kdo je partner ali čisto nič.

Pravilna pot je, da ko srečamo osebo, ki nam je všeč (nam je simpatična, nas privlači), da jo najprej začnemo spoznavati. Pa ne skozi našo podobo idealnega partnerja, temveč da jo spoznavamo takšno, kot je. Ko hodite na zmenke, se pogovarjajte, sprašujte, opazujte in če česa ne razumete, vprašajte, če prav razumete. Vaš cilj naj bo osebo spoznati – kdo je, ali ima podoben pogled na življenje kot vi, si želi kakovostnega partnerstva ali ne, po kakšnih vrednotah živi, kaj so njene želje in sanje.

Potem pa si vzemite čas, da se pogovorite s seboj – je to res oseba, s katero si želite preživeti svoj čas, s katero si želite ustvariti skupno življenje in družino, je to res oseba, ki bo vaš partner za življenje – v dobrem in slabem. Ko na tak način spoznavate drugega, se zaljubljate v njegove lastnosti, všeč vam je, kako razmišlja in gleda na določene stvari – zaljubite se v to osebo in ne v podobo te osebe ali pa nasprotno: vam ta oseba ni všeč (njene lastnosti, razmišljanje in pogled na svet). To je bistvena razlika s prej opisanim zaljubljanjem v našo podobo idealnega partnerja, kajti zdaj se vam ne more zgoditi padec na realna tla, saj ste že ves čas na realnih tleh. Ne se slepo zaljubiti v neko namišljeno podobo, zaljubite se v resnično osebo in tako se bo lahko razvila ljubezen v odnosu med dvema zrelima osebama.

 

 

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1607

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Sicer smo že kar krepko zakorakali v 2015, a vseeno še malo pokukajmo v nekaj zadnjih dni starega in kaj smo takrat počeli... Se spomnite časov, ko ste bili še majhni in ste verjeli v Božička, Dedka Mraza in Miklavža? Ko ste pisali pisma s svojimi željami, ko ste zvečer pred spanjem še enkrat v tiho zimsko noč zašepetali, kaj si želite in resnično verjeli, da boste to tudi dobili? Iz vsega srca smo verjeli, da je vse, kar si zaželimo, resnično možno. Danes, ko smo odrasli, pa verjamemo, da naše želje niso pomembne in da čudeži ne obstajajo.

 

 

In tako živimo v svetu, kjer ni prostora za naše želje in sanje, kjer iz dneva v dan opravljamo različne vloge – smo delavec, partner, starš, prijatelj, brat, sestra... – brez zavedanja Sebe. Postajamo roboti, ki le opravljajo vnaprej sprogramirano življenje. Ustavite se in poglejte, kje ste, kakšno življenje živite: je to življenje takšno, kot si ga želite:

  • Kaj si želite in o čem sanjate, ko vse okoli vas utihne in imate trenutek zase?
  • Kaj vas navdihuje in vam daje energijo?
  • Kaj je tisto, ob čemer vam zaigra srce?
  • Kako bi se počutili, če bi se vam uresničilo to, kar si želite?

 

Dovolite si svoje sanje, povejte na glas, kaj si želite in zapišite te želje – tako postanejo bolj resnične in vi jih boste resno vzeli. Če ostanejo le v naših mislih, jih lahko hitro kaj odpihne stran (na primer naši strahovi, vzorci in prepričanja v smislu »To je brez veze«, »To ni možno« ali pa »Prestar/a sem za kaj takega«).

 

Ko smo bili še otroci, smo verjeli, da je vse mogoče. Za nas ni bilo omejitev. Verjeli smo tudi, da si zaslužimo le dobro, da smo vredni, da nam dobro enostavno pripada. Ko odrastemo verjamemo ravno v nasprotno in s tem si sami odvzamemo vse dobro, ki nam je namenjeno.

 

Spodbujam vas, da si v tem novem letu dovolite sanjati in tudi živeti svoje sanje, da si brez slabe vesti vzamete, kar vam življenje dobrega ponudi - veselje, srečo, ljubezen, uspeh, spoštovanje, mir in zdravje. Dovolite si vse dobro in dobro se bo naselilo v vaše življenje.

 

Srečno in srčno 2015! 

 

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1989

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Ko govorimo o varanju, večina ljudi pomisli na fizično obliko varanja, npr. spolnost z osebo, ki ni naš partner. Mnogi so prepričani, da je ravno spolnost tisti sestavni in ključni element varanja. Vendar pa obstaja tudi čustveno varanje, ki je malo manj očitno, a ima ravno tako lahko posledice za naš odnos. Pri čustvenem varanju moški ali ženska vlaga veliko energije in pogosto tudi svojega časa v nekoga, s katerim ni v zvezi. Med njima se tako razvije velika stopnja čustvene intimnosti - zaupata si, imata zelo osebne pogovore in se počutita blizu en drugemu. Pogosto fizične intimnosti, kot so poljubi, dotiki, spolnost in drugo sploh ni. Čustveno varanje je precej pogostejše od fizičnega varanja, saj ga tudi težje prepoznamo in o njem ponavadi manj govorimo. K čustvenemu varanju naj bi se pogosteje zatekale ženske, medtem ko naj bi moški pogosteje varali fizično.

 b2ap3_thumbnail_tech-cheaters-1.jpg

Kako vem, ali gre za čustveno varanje?

Čustveno varanje pogosto prepoznamo po pretirani čustveni intimnosti z nekom, ki ni naš partner. Tej osebi zaupamo svoja najglobja čustva in skrivnosti, ki jih ne zaupamo niti svojemu partnerju. Lahko postanemo skrvnostni in pred partnerjem skrivamo dejstvo, kako pogosto se dejansko družimo s to osebo. Čeprav si velikokrat ne želimo priznati, da gre za čustveno varanje, se vseeno zavedamo, da partnerju ne bi želeli razkriti čisto vseh podrobnosti, ki se jih pogovarjamo z osebo izven partnerskega odnosa. Naš odnos s partnerjem se lahko precej poslabša, prepiri so pogostejši, obenem pa imamo partnerja vedno bolj za samoumevnega. Lahko ga začnemo primerjati z osebo, s katero čustveno varamo, in partnerskemu odnosu ne posvečamo dovolj pozornosti, saj gre večino naše energije v drug odnos. Partnerju pogosto ni jasno, kaj se je spremenilo. Opazi, da se drugače vedemo, obenem pa ne razume, zakaj je tako. Zaradi čustvenega varanja se lahko s partnerjem med seboj precej oddaljimo.

 

Primer iz terapevtske prakse

Pred kratkim je k meni v terapijo prišla poročena gospa, ki se je s sodelavcem zapletla v globok čustveni odnos. Bila je močno zmedena, saj je imela moža zelo rada in mu je bila vedno zvesta, hkrati pa je čutila, da njen odnos s sodelavcem prerasel v nekaj več. S sodelavcem sta delala na skupnem projektu, zato sta večino službenega časa preživela skupaj. Gospa je povedala, da se s sodelavcem rada skupaj šalita ter da se pogosto pogovarjata o zelo osebnih temah. O njem in njunih pogovorih pogosto razmišlja še kasneje v dnevu. Opazila je tudi, da zjutraj namenja več pozornosti temu, kako se bo oblekla za v službo, kot je to počela včasih. Svoj odnos s sodelavcem je želela omejiti ter se ponovno zbižati z možem, a ni vedela, kako. Tekom terapij je ugotovila, da s sodelavcem v resnici ne želi razviti partnerskega odnosa in da si želi ponovno občutiti bližino v odnosu do moža. S sodelavcem je prenehala hoditi na skupne malice med službo in postala pozorna na to, da so bile teme njunih pogovorov bolj površinske. Z možem sta se večkrat tudi skupaj udeležila najinih terapevtskih srečanj ter se pričela odkrito pogovarjati. Redno sta začela načrtovati tudi skupen čas, ki je bil namenjen zabavi in sprostitvi. Na srečanjih sta oba poročala, da sta se pričela ponovno skupaj tudi šaliti, si zaupati in da sta en do drugega zopet ljubeča.

b2ap3_thumbnail_98216379_womanoncellphoneandmanonlaptop.jpg

Nadaljuj branje
Ogledi: 2998

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina
b2ap3_thumbnail_22.12.14.jpg
 
Velikokrat lahko slišimo, kako otroci na vprašanje »Kaj si pa ti želiš«, odgovorijo »Da bi se imeli radi«. Tako iskreno, pristno in iz srca. Res si želijo, da bi se imela mami in oči rada, da bi imela rada njega/njo in sestro/bratca, da bi se imela rada babica in dedek in tako naprej. Da bi se imeli radi. To bodo tudi naše želje v prihajajočih prazničnih dneh, kajne?
 



Imejmo se radi. Najprej sebe, potem pa še druge. Obratno ne gre, saj v tem primeru izkazujemo ravno nasprotno – da se nimamo radi. Ko vedno na prvo mesto dajemo druge – svojega partnerja, starše, otroke, prijatelje, sodelavce itd. – nam pogosto potem zmanjka časa zase. Ko smo vedno pripravljeni priskočiti na pomoč, pa tudi, če nas nihče ne prosi, kar sami se ponudimo, da bomo naredili nekaj namesto nekoga, v resnici ne izkazujemo ljubezni tej osebi. In ko to delamo dan za dnem, leto za letom, izgubljamo sebe in zavedanje o sebi: ne vemo več, kaj si mi želimo, ne prepoznamo več svojih potreb, nimamo več ciljev, izgubljamo svoje življenje in ga v resnici sploh več ne živimo. Resnica pa je, da ima vsak od nas svoje življenje. In naloga vsakega posameznika je, da živi to življenje. To pomeni, da poskrbi za svoje potrebe, da sledi svojim sanjam in ciljem – tako se imamo radi. Ko te nekdo prosi za pomoč ali pa sam vidiš, da jo potrebuje, mu boš seveda pomagal – po svojih najboljših močeh, nikoli pa ne na račun sebe. 
 
Izkažite si ljubezen in spoštovanje, nato pa ju delite z drugimi.
 
V teh prazničnih dneh, ki so pred nami, se spomnite tudi nase. Vsi smo v decembru pod pritiskom, kaj vse je še za postoriti, v službi in doma, lovimo zadnje trenutke, a vseeno si lahko vzamemo vsaj pol ure vsak dan zase – tako bomo zagotovo bolje opravili vse, kar nas čaka. Najbolje je to narediti kar takoj zjutraj, saj je to tudi odlična priprava na nov dan: nežno prebudite svoje telo, nadihajte se jutranjega zraka, spijte topel čaj, pripravite si zajtrk, umirite misli in dan bo povsem drugačen, kot če ga začnete nervozni in slabe volje. Imejte se radi in si podarite te trenutke zase. Umirjeni in zadovoljni v sebi, boste lahko veliko več dali drugim, kot raztreseni, nezadovoljni in pod pritiskom.
 
V prihajajočem letu vam želim čimveč lepih in ljubezni polnih trenutkov v svoji družbi in družbi vaših bližnjih. Imejte se radi!
 
Tinkara Filač, svetovalka za zdrave odnose
 
Nadaljuj branje
Ogledi: 1872