BLOGI

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

2012 sem rodila drugega otroka, čudovitega fantka. Celo nosečnost sem se ga zelo veselila, a kar je sledilo si nikoli ne bi sama zaželela. Njegov prihod je našo družino postavil na glavo in jo razbil tako, da je nismo znali več sestaviti. V tistem obdobju, ko nas je premetavalo sem in tja sem zbolela za avtoimuno boleznijo. Vitiligo je avtoimunska kožna bolezen, pri kateri pride do izgubljanja kožnega pigmenta. Na koži se pojavijo bele lise, ki sicer niso nalezljive a znajo biti moteče, tudi estetsko. Meni so se pojavile le na obrazu, kjer jih je najtežje skriti. Čeprav sem pristala pri dveh dermatologih, se nikoli nisem resno ukvarjala s tem. Vsi so mi govorili, da je bolezen neozdravljiva in da se zna zelo razširiti in ko pigment enkrat izgine, izgine za vedno. Jaz sem jo sprejela za svojo posebnost. Kaj pa naj bi?

Prva leta sem imela občutek, da me ljudje gledajo drugače, nekaj jih je tudi stopilo korak bolj vstran, daleč najslabši del vitiliga zame pa je bilo izogibanje soncu in nošnja klobuka od maja do oktobra, saj te v predele brez pigmegmenta ne sme opeči sonce.

V tem istem obdobju sem iskala izhod iz težkih energij v katere smo bili vsi v družini ujeti in našla svojo skupino ter začela z delom na sebi. Najprej občasno, morda enkrat tedensko. V bistvu sem se kar nekaj let lovila in iskala svoj ritem, vmes tudi prenehala. A sem se vrnila, saj sem takrat že toliko vedela, da težava ne bo šla stran, če se samo s kovtrom pokrijem čez glavo in zaspim. Ni fajn, seveda ne, a zame je bilo nujno, da se soočim z izzivi. Da se slišim. In da se poslušam.

En trenutek sem bila dovolj močna, da sem sebe postavila na prvo mesto, pred vse ostalo. Zapustila sem mnogo poznanega, praktično sta iz tistega obdobja v mojem življenju ostala le otroka, vse ostalo se je spremenilo. Takrat se je tudi tok vitiliga obrnil v drugo smer, v nemogočo smer, kot bi trdili dematologi. Vem, da je to, kar se danes pozna na mojem obrazu bonus dela na sebi.

Štiri leta se mi je vitiligo širil. Ko ga je bilo največ je bil čez pol obraza in večino čela. Danes, po letu in pol ga je le še 50 %. Vsak dan se ljubeče namažem s čisto domačo konopljino kremo in se potrudim imeti se rada. Vitiligo sem dobila, ker sem vso pozornost namenjala zunanjosti, notranjost pa zanemarjala. In to sem morala spremeniti.

Katja Jakopič

Nadaljuj branje
Ogledi: 456

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

V zahodnih šolah hirudoterapije in tudi v večini ruskih šol se o zvoku pijavke ne govori ter se nanj praktično ne polaga pozornosti. Na žalost se večina hirudoterapevtov niti ne zaveda, da pijavke oddajajo ultrazvok.

Ultrazvok je vibracija, višja od človekovega slišnega polja, ki se konča nekje pri meji 20 kHz. Pijavka pa oddaja frekvenco v razponu 25-250 kHz. Najbolj izrazita je okrog 200 kHz, kar je frekvenca, ki izredno blagodejno vpliva na obnavljanje tkiv.

Prva funkcija pijavkinega zvoka oziroma ultrazvoka je ta, da penetrira 120 substanc iz pijavkine sline v globlja tkiva. Če tega ne bi bilo, bi te substance ostale na površju in pijavka bi jih popila sama. Po ugrizu namreč pijavka najprej skenira naše telo in potem vsakemu posamezniku vbrizga različno razmerje 120-ih zdravilnih substanc. Šele, ko se ta proces zaključi in so snovi penetrirane v globlja tkiva, začne pijavka s pitjem krvi.

Druga funkcija ultrazvoka je pomembna pri čiščenju tkiv. Naše telo je sestavljeno v 70-ih % iz vode (možgani iz 90 %). Molekule so med seboj povezane in ko pijavka vibrira, celotno naše telo rezonira. Med celicami se nahaja prazen prostor ali matrica. V matrici se kopičijo različni strupi, katerih naše telo pri presnovi ni moglo izločiti ter tam načeloma ostanejo celo življenje. Pijavka močno stimulira limfni sistem in s tem pospeši čiščenje telesa. Z ultrazvokom pa povzroči vibracijo, ki izzove proces izločanja toksinov iz medceličnine. Sistemska metoda zdravljenja s pijavkami je edina znanstveno dokazana metoda, pri kateri je mogoče to medceličnino očistiti. Pri delu s pijavkami se opaža zanimiv fenomen. Pogosto na začetku zdravljenja pijavke po terapiji ne umirajo ali bruhajo krvi. To je znak, da kri pacienta ni zastrupljena. Vendar pa lahko šele po nekaj mesecih pijavke začnejo umirati. Na prvi pogled to ni logično, pijavke bi morale umirati takoj. Vendar je umiranje pijavk v kasnejših obdobjih znak, da so se iz teh globljih plasti začeli izločati strupi, ki pijavke ubijejo.

Pred dnevi je bil objavljen članek, da je tudi farmacevtska družba Pfizer prenehala z raziskovanjem zdravila za zdravljenje Alzheimerjeve demence. Kljub ogromnim vloženim sredstvom, v desetih letih niso odkrili učinkovitega načina, da bi to bolezen lahko zdravili. Raziskave se sedaj usmerjajo v zdravljenje Alzheimerjeve demence s pomočjo ultrazvoka. Možgani imajo namreč krvno-možgansko pregrado, ki jih varuje pred škodljivimi vplivi iz krvi, hkrati pa oskrbuje možgane s hranljivimi snovmi za normalno delovanje. Prav zaradi tega je krvno-možganska pregrada odločujoči dejavnik prehajanja zdravil v možgane. Ravno kombinacija ultrazvoka in najmanj treh substanc iz pijavkine sline, ki obnavljajo živčne celice vključno z motoričnimi nevroni pa omogoča, da lahko s pijavkami zdravimo Alzheimerjevo demenco, Parkinsonovo bolezen, cerebralno paralizo in multiplo sklerozo. Na najini spletni strani je možno videti video poteka zdravljenja cerebralne paralize pri ruskem dečku Vanji. https://www.youtube.com/watch?v=rZpG1d4MA7E&t=11s

Znanstveno še ni dokazan vpliv tega ultrazvoka na naš genetski zapis. Znani so samo rezultati, in sicer da je s pijavkami možno pozdraviti dedne bolezni. Bolj kot substance iz pijavkine sline, predvidevava, da gre tudi tukaj za delovanje frekvence na genetski zapis. Akademika A. I. Krashenyuk in G. N. Dulnev sta izmerila, da pijavke vzpostavljajo idealno razmerje reda in kaosa v telesu. Predstavljamo si lahko, da manj kot je motečih dejavnikov v telesu, bližje kot je telo idealnemu razmerju, do manj napak oziroma mutacij prihaja pri prepisovanju DNK. Po mnenju profesorja Krashenyuka (ta predmet še ni znanstveno raziskan), ultrazvok pijavk aktivira matične celice, ki igrajo ključno vlogo pri obnavljanju tkiv in popravljanju mutacij.

Dejstvo je, da je naše telo zdravo, ko je v ravnovesju. Vsako telo, vsak organ rezonira s svojo edinstveno frekvenco. Ko je interakcija teh frekvenc v balansu, se počutimo umirjene in smo v harmoniji sami s seboj in ostalimi. Ko smo izven ravnovesja, ima to lahko pomembne negativne posledice. Neuravnovešeno telo je nesposobno zadovoljiti normalen energijski pretok v sistemu. To ima lahko pomembne negativne fizične in psihološke posledice. Jeza, depresija, pomanjkanje koncentracije in različne bolezni so le nekaj primerov povezanih z neravnovesjem notranjih vibracij.

Ultrazvok, ki ga oddaja pijavka med terapijo potuje skozi tekočine in energetske kanale našega telesa. Poleg pospeševanja izločanja toksinov iz telesa, te vibracije pritisnejo na energetske in psihološke blokade, ki so nakopičene v našem sistemu. Ta definicija ne obstaja v medicinskih učbenikih. O ravnovesju lahko govorimo takrat, ko se le-to odraža na telesnem, energetskem in psihološkem nivoju. Čeprav se na pijavke gleda zviška, in sicer kot na nekaj predpotopnega, so v bistvu čudo stvarnika, saj vzpostavljajo ravnovesje na vseh treh nivojih.  

Nadaljuj branje
Ogledi: 962

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

 

Srčna čakra (Anahata) je četrta izmed osnovnih čaker in predstavlja center brezpogojne ljubezni. Skozi četrto čakro dajemo in sprejejmamo ljubezen, predstavlja pa prehod med prvimi tremi čakrami v zgornje tri, saj transformira energijo spodnjih čaker in sprejema energijo iz višjih nivojev. Vlada srcu in krvnemu obtoku, pljučem in dihalnemu sistemu, ramenom, rokam, preponi, rebrom, prsim in priželjcu (timusu). Leži v sredini prsi, v bližini srca. Njena značilna barva je travnato zelena ali rožnata.

Kadar srčna čakra dobro deluje in je odprta, je človek v harmoniji s sabo, v miru, zaupanju in ljubezni. Takšen človek ve, kaj pomeni prijateljstvo, bližina, nežnost, potrpežljivost, sprejemanje drugih in sočutje. Na tem nivoju je človek sposoben poslušati in upoštevati navodila višjega jaza ter se soočati z Resnico. Njegova pot vodi v svobodo. Zdrav srčni center je povezan tudi z lepoto, umetnostjo in naravo.

Zaprta srčna čakra pa se kaže, če ima človek težave z dihanjem, srcem ali krvotokom. Strahovi, tesnoba, obsojanje, nesprejemanje, zamere itd.; vse to blokira naš srčni center, zato je nujno izvajati tehnike, ki čistijo energijsko polje okrog srčnega centra in nam pomagajo ozaveščati naše blokade, bolečino in druge srčne rane. Močna blokada na tej čakri se kaže tudi kot nezmožnost dajanja in sebičnost, saj takšen človek gleda in misli le nase.

Če želimo, da bi naš srčni center zdravo deloval, je potrebno v naš vsakdan vnesti dihalne vaje ali vsaj globje in bolj zavestno dihanje, saj dihanje deluje na srčno čakro. Potrebno se je tudi soočiti z ljudmi, ki so nas prizadeli in do katerih čutimo jezo, zamere in druge negativne občutke in si s tem zaceliti srčne rane, se soočiti z bolečino ter jo transformirati. Srčni center je center transformacije, z njegovo pomočjo smo sposobni predelovati in se soočati z našimi občutki. Srčni center je center odpuščanja. Odpustite, sebi in drugim, za vse , kar je bilo. Le tako bomo začutili zaupanje vase in se počutili mirno, ljubljeno in varno.

Osebna izkušnja

Tehnike za zdravljenje srčne čakre izvajam v kombinaciji z drugimi energijskimi dihalno – gibalnimi tehnikami, kadar na primer začutim tesnobo, nezaupanje, razdraženost in kaotičnost zaradi skrbi, stresa in podobno. Nekaj dni nazaj so me preplavili občutki strahu in nezaupanja, s katerimi sem se soočala s tehnikami za odpiranje in zdravljenje srčne čakre. Ko mi je uspelo razbiti blokado in spustiti te občutke, jih transformirati in predati, sem začutila val neizmerne hvaležnosti. Jokala sem od radosti. Celoten proces se je zaključil tako, da sem naslikala sliko na platno na čisto nov način, s pridihom srčne vilinske energije (slika bloga).

 

Klara Dev

Nadaljuj branje
Ogledi: 717

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

Nekdo me je dodal za člana v Facebook skupini, kjer je govora o depresiji. V prazničnih dneh, kot je splošno znano, se tesnoba, aksioznost in depresija pojavljajo pogosteje. V dneh, ko se velika večina ljudi zabava in praznuje, se pri drugih očitno nemoč in razočaranje nad življenjem le še stopnjujeta. Objav je v teh prazničnih dneh toliko, da se na FB zidu neprestano pojavljajo novi obupani klici na pomoč.

Na študiju pri profesorju Albertu Ivanovichu  Krashenyuku, je le-ta omenil, da so na konferenci WHO v Litvi napovedali, da bo od leta 2020 depresija največji zdravstveni problem sodobnega sveta. Profesor Krashenyuk je predsednik ruskih hirudologov (zdravnikov, ki zdravijo s pijavkami) in hkrati največja svetovna avtoriteta na področju hirudoterapije.

Verjamem, da si povprečen bralec misli, depresija in pijavke, ta je pa res lovska. Potrudil se bom, da razjasnim določene mehanizme, zaradi katerih so pijavke lahko uspešne pri zdravljenju depresije.

Hormoni

Hormoni seveda vplivajo na naše razpoloženje in če ne drugega, poznamo vsaj PMS, ki je odraz hormonskih sprememb v ženskem telesu. Manj znano pa je, da imamo tudi moški svoj cikel, ki je vezan na Luno. Prav tako je znanih več kot 600 hormonskih motilcev, ki jih v svoje telo vnašamo na različne načine. Večino teh motilcev telo sčasoma izloči, del pa se jih odloži nekje v telesu, in sicer v raznih »filtrih« ali matrici. Naše telo je trdna snov in je sestavljeno v 70% iz molekul vode. Ko molekule delimo naprej do najmanjšega delca, ostane samo vibracija ter inteligenca, ki vse skupaj povezuje. To je dejstvo, ki ga je potrdila kvantna fizika. Naše telo je torej simfonični orkester, ki pod vodstvom dirigenta igra ubrano. Potem pa se pojavijo motilci z ragljami in ropotuljicami, ki se priključijo igranju. Na začetku ti motilci še niso tako slišni, ko pa začnejo igrati vedno glasneje in v večjem številu, postane glasba poslušalcu neprebavljiva. Leta 2003 je profesor Krashenyuk predstavil znanstveno raziskavo, kjer je dokazal, da je mogoče s Sistemsko metodo zdravljenja s pijavkami telo očistiti toksinov tudi iz matrice. Gre za edino znanstveno dokazano metodo, pri kateri je matrico možno očistiti. Na splošno velja, kar telo shrani v matrico, le-to tam tudi ostane. Očiščenje telesa hormonskih motilcev, je predpogoj za vzpostavitev hormonskega ravnovesja in homeostaze. Uravnoteženo hormonsko delovanje pa je predpogoj za dobro počutje.

Nevrotransmitorji

Profesor Krashenyuk je dokazal, da ob tem, ko je pijavka prisesana na telo, pride do spremembe delovanja nevrotransmitorjev. Njihovo delovanje se uravnoteži. Viden je močan dvig serotonina – hormona sreče, ki ima eno od odločilnih vlog pri dobrem počutju. S konstantnim delom s pijavkami pride do kumulativnega dviga serotonina. Nenazadnje imajo pijavke serotonin tudi v svoji slini, ki jo izločijo v telo ob ugrizu. Na konferenci hirudoterapevtov v Moskvi sem postavil tezo, da pride pri terapiji s pijavkami do spremembe valovanja v možganih. Da Beta valovanje preide v Alfa in Theta. To sem zaključil na podlagi opazovanja pacientov ter primerjal stanja, ki se pojavijo v jogijskih praksah, kot na primer pri Joga nidri. Ob terapiji pacienti pogosto zaspijo oziroma doživijo t.i. budno spanje. Prav tako se močno sprostijo ter pogosto povedo, da se počutijo rahlo opito. Profesor je opravil nekaj meritev in mi potrdil, da so moja opažanja točna ter da so instrumenti zaznali tudi Delta valovanje v možganih.

Psihične blokade

Spanje je naravni sistem, skozi katerega se ponoči naša psiha čisti. Globina spanja se določa ravno na podlagi možganskega valovanja. Moje mnenje je, da do resnične ozdravitve ne more priti, če ne prebijemo psihičnih blokad. Eden od znakov psihičnih napetosti so poteze na obrazu. Ljudem, ki se odločijo za dolgotrajnejša zdravljenja, se to na obrazu pozna. Napetosti se sprostijo in na videz se pomladijo. Zgodilo se je tudi že nekajkrat, da so me pacienti kontaktirali in povedali, da jim je po terapiji, opravljeni na jetrih, na plano udarila jeza. Blokirana jeza, ki se je dolgo nabirala, se je po terapiji sprostila. Po manifestaciji, preboju blokade pa so se ljudje počutili osvobojene in lažje. Tiščanje psiholoških blokad je eden glavnih vzrokov za depresijo. Zato se psihiatri in psihoterapevti skupaj s pacienti vračajo v travmatične izkušnje, v otroštvo, da se te blokade odkrijejo, ozavestijo in sprostijo.

Delovanje pijavk je tako kompleksno, da nam mnogi mehanizmi ostajajo neznanka. Sam vidim glavni vzrok za prebijanje psiholoških blokad v energetskem efektu hirudoterapije.

Energetski efekt

Čeprav na telo navadno gledamo kot na nekaj fizičnega, vzhodnjaške kulture gledajo nanj drugače. Tantra in jogijska tradicija poznata pet teles ali koš. Tudi na zahodu je precej poznana akupunktura, kjer mojstri z zabadanjem iglic v akupunkturne točke, osvobajajo energetske blokade in vzpostavljajo uravnotežen tok energije po energetskih kanalih oziroma meridijanih. V TKM velja, da bo blokada v energetskem kanalu povzročila slabše delovanje z njim povezanih organov in sistemov, kar se bo nekoč manifestiralo tudi na telesnem nivoju v obliki bolezni. Leta 2003 je profesor Krashenyuk s soprogo Svetlano Vladimirovno dokazal, da ob terapiji s pijavkami pride do energetske spremembe, ki se jo da izmeriti na meridijanih. Meridijani anatomsko sicer ne obstajajo. Predvideva se, da gre za vodne tokove znotraj telesa, ki delujejo kot optična vlakna. Se pa meridijane in akupunkturne točke zazna z elekro-magnetnimi instrumenti. Akabane test, s katerim termično merimo odzivnost meridijanov in ga izvedemo pred in po terapiji s pijavkami, kaže na spremembe v našem energetskem polju. Še bolj nazorno je to vidno pri slikanju avre s Kirlianovo kamero. Pri Sistemski metodi zdravljenja s pijavkami, večina pacientov dvig energije v telesu občuti takoj po terapiji. Menim, da je ravno dvig energetskega potenciala tisti, ki pritisne na psihološke blokade, da se začnejo sproščati.

Vzpostavitev homeostaze je zaradi vseh naštetih dejavnikov dolgotrajen proces. Očiščenje telesa toksinov, ozaveščanje ter sprostitev globokih travm, vse to potrebuje svoj čas. Zato je tudi zdravljenje depresije proces, ki lahko traja dalj časa. Pri blažjih oblikah depresije, tesnobe ali aksioznosti zdravljenje poteka brez zdravil, pri hujših oblikah pa se depresija zdravi s paralelno uporabo antidepresivov, ki se počasi in postopoma ukinjajo.

Osnove zdravljenja s pijavkami sem že velikokrat razlagal, zato se tokrat nisem spuščal v to. Vsi zainteresirani lahko veliko informacij najdete na spletni strani www.pijavka.si 

Nadaljuj branje
Ogledi: 572

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

Meditacija je metoda, s katero povežemo svoje fizično, čustveno, mentalno in energijsko telo ter pridemo v stik s svojim bistvom. Meditacija je sproščanje, vendar do tega pride šele, ko najprej podoživimo svoj notranji čustveni pekel in ga predamo v transformacijo. Ker pa to ni tako enostavno, kot se morda sliši, so naše meditacije pogosto površinske in plitke – umirjanje in mentalno sproščanje, ne da bi se resnično dokopali do vzrokov svojih težav in izruvali njihove korenine.

Z roko v roki z meditacijo gredo dinamične energijske tehnike. Če naša energija, naše čustveno telo ni prebujeno, nimamo občutka, da smo polni napetosti oziroma da bi sploh morali kaj spremeniti pri sebi. Dinamične gibalno-dihalne tehnike v nas prebudijo vse tisto, kar smo v življenju potlačili, prebudijo celični spomin vseh napak, ko smo delovali proti sebi, proti svetlobi, proti drug drugemu. Ker podzavestno čutimo pritisk te potlačene energije, se v nas v trenutku, ko želimo odpreti vrata čustvenih globin, prebudi upor, zanikanje. Postane nas strah, kaj vse bi utegnilo privreti na plan. To je reakcija naše notranje teme – upor in zanikanje, neke vrste amnezija. Kar naenkrat nas um prepričuje, da smo ok, da je vse v najlepšem redu, saj ni tako hudo ipd. Ta upor lahko premagamo tako, da okrepimo svojo odločitev in na svojo stran potegnemo tudi um, da nam pri tem pomaga. Če te odločitve ni, potem se ne bo zgodilo »nič«. Dokler se »nič« ne zgodi, se v resnici nismo zares odločili. Zato je v takih primerih lažje imeti ob sebi pomočnika, nekoga, ki nas vodi skozi celoten proces in tudi ve, kako premagati zvitega lisjaka – notranjega upornika.

V skladu s svojo odločitvijo izberemo tudi meditacijo. Torej, če nimamo želje po raziskovanju globin, se bomo zadovoljili s t. i. pasivno meditacijo. Pasivna meditacija je v tem primeru oblika sproščanja, jadranje na površju, prepričevanje uma, da je vse v najlepšem redu, afirmiranje pozitivnih misli, molitve za uslišanje naših prošenj … Enim to zadostuje. Kratkoročno lahko v določenih primerih tudi pomaga. Če pa izberemo aktivno meditacijo, to pomeni, da se bomo v proces aktivno vključili – mentalno in čustveno – ter se s periferije občutkov in energije spustili v globino lastne podzavesti. Na površje bo priplavalo vse tisto, česar se bojimo, sramujemo, tisto, kar smo skrili pred sabo in svetom. Če smo dovolj močni za tak čustveni sunek, potem ga bomo tudi uspeli transformirati. Lahko v trenutku, če ne pa večkrat po malem, košček za koščkom, plast za plastjo, dokler ne bo bolečina enostavno izpuhtela, mi pa se bomo vsemu temu od srca nasmejali, olajšani za en tovor.

Tak proces ima dolgoročne učinke, saj se spuščamo do korenin svojih težav in lahko te tudi dokončno izruvamo – pridemo do energije in zavesti o tem, zakaj se je nekaj zgodilo, ter dobimo vpogled v vzrok in rešitev. Do sprostitve, predaje in transformacije energije pride, ko sebe ne vidimo več ne v vlogi žrtve ne v nadvladi. Šele v tem stanju dobijo pozitivne afirmacije pravo moč, saj smo v avri naredili prostor za njihovo energijo.

In zakaj bi to počeli, zakaj bi prebujali speče okostnjake in stare bolečine, zakaj ne bi raje afirmirali pozitivne misli? Zato, da odvržemo bremena preteklosti in energijo, ki hrani te spomine v globinah, porabimo za kreiranje novega, za spremembe, za premike v življenju, za stvari, ki si jih v življenju želimo početi. Več bolečine, ko je v nas, več energije je potrebno, da te bolečine drži skrite v globinah. Leta pa tečejo, mi pa imamo vse manj energije tukaj in zdaj, da bi lahko kaj premaknili v svojem življenju. Tako niso drugi krivi, da smo nesrečni, da smo bolni, da nam nekaj ne gre, temveč nas na mestu ujete drži lastna energija, otežena z bolečino, ki v naše življenje privablja še več bolečine.

Ena sama meditacija naših težav ne more rešiti dokončno, tudi dve ali tri ne. To je proces, v katerem se učimo delovanja, ki je skladno z našo notranjo bitjo, biti energijsko samostojni, duhovne discipline, vztrajnosti in zaupanja. To je doživljenjsko delo, pot, ki jo moramo prehoditi »sami«. Kljub pestremu notranjemu čustvenemu – energijskemu dogajanju pa moramo ohraniti treznost in se naučiti sobivati z vsemi ljudmi okoli sebe, ne da bi ponavljali starih napak, ter ohraniti modrost pridobljeno iz izkušenj, ki so nam bile dane, da bi našli stik s samim seboj, s svojim resničnim jazom.

 

Marjana Florjan

Nadaljuj branje
Ogledi: 589