BLOGI

 

Mogoče gre za nezavedno dejstvo, toda oblačila (in drugi tekstilni izdelki) so na tretjem mestu na seznamu tedenskih/mesečnih/letnih potreb po izdelkih, ki jih kupujemo. Takoj za hrano in pijačo. Pa vendar se velikokrat kaj veliko pozornosti pri izbiri neoporečnih tekstilij ne posveča. K temu pripomore še industrializacija oblačil današnjega časa, ki nima meja in posegamo po (ne)zdravih izdelkih, katere uporabljamo krajše časovno obdobje – tudi samo eno sezono in jih zavržemo. Na negativne učinke (alergije, dermatološka obolenja, prenos okužb ipd …) večina niti ne pomisli.  Le zakaj bi bilo drugače z oblačili, ko pa je z vsemi ostalimi potrošnimi izdelki podobno?

Toda nekoč, pred davnimi časi, so ljudje na oblačila gledali drugače. V izdelkih, ki so jih obkrožali in jih uporabljali vsak dan, so poleg zaščite z oblačili pred zunanjimi vplivi (mrazom in vročino) iskali tudi zdravilne učinke. Zdravilne učinke iz narave, iz rastlin in dalje iz vlaken v oblačila in na telo. Ena izmed zelo znanih kulturnih rastlin, ki se je gojila tudi v Sloveniji je bil lan in z njim so se izdelovala lanena vlakna in lanena »platna« z vrsto pozitivnih lastnosti. Ročno tkano laneno platno je bilo na otip sicer precej grobo. Prednost tega grobega otipa pa je bila v tem, da so se med nošenjem s kože pobrale odmrle celice in koža je postala gladka brez kozmetičnih preparatov. V takšnih oblačilih so tudi spali in jih nosili skozi cel dan. Seveda, vse to je bilo uporabno in v rabi pred približno 100 leti, ko tudi kozmetičnih preparatov ni bilo na voljo. Takratna oblačila, izdelana iz ročno tkanega lanenega platna v svoji surovi barvi (niti beljeni niti barvani), so bila krojena precej široko in so s tem zagotavljala udobno nošenje in hkrati hladilni efekt v vročih poletnih časih. Saj pravijo, da je zrak najboljši izolator v oblačilnem sistemu. Takšno oblačilo je uporabniku dajalo občutek hladnega. V tistih časih ni bilo množice tekstilij med katerimi bi morali izbirati glede barvitosti in modelov, pa tudi o negativnih vplivih barv in drugih substanc na kožo ni bilo potrebno skrbeti. Potrebno je bilo le poskrbeti za dovolj veliko njivo na kateri so lan gojili in za pridne roke, ki so rastlino znale »predelati« v uporabna vlakna in platno.

Danes se seveda takšno delo na »splača« in smo izpostavljeni množici tekstilij, kjer lan ni najbolj priljubljeno »platno«, saj je vzdrževanje morebiti za nekatere malo bolj zahtevno v primerjavi z ostalimi materiali. Današnji lan se tudi zelo mečka, saj je gosto tkan, kar pomeni, da med prepletom niti v tkanini ni dovolj prostora za »gibanje« niti. Tudi gibljivost vlaken v ročno izdelanem lanenem platnu je zelo prekašala današnje laneno »platno«, kar pomeni da se takšno platno tudi ni zelo mečkalo. Pa vendar ga »industriji« ni bilo vredno ohranjati skozi leta. Danes ga iščemo in ohranjamo njegove zametke, skoraj da spada med kulturno dediščino, kljub številnim pozitivnim lastnostim. Mogoče se bo tudi ta kulturna rastlina prebila v ospredje, vzporedno s ponovno oživitvijo samooskrbe z oljnicami, kamor spada tudi lan s svojimi semeni in vlakni.

In ko bomo pripravljeni tudi pri nabavi oblačil pomisliti tudi na zdravilne učinke, bomo primorani poiskati še znanje za pridobivanje lanu in predelavo vlaken v platno.

 

Dr. Daniela Zavec Pavlinić

Nadaljuj branje
Ogledi: 1493

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravo življenje

Pozdravljeni prijatelji zdravilnih rožic.

Čas prav neusmiljeno beži. Ob vseh dobrih sklepih, mi nikakor ne uspe zapise objaviti v rednih rokih. Upam da vam bodo kljub zamudi koristili.

V času dopustov poiščemo neokrnjene dele naše lepe narave in si naberemo rastlinic za lastne potrebe. Nabiramo samo tisto, kar res dobro poznamo. Kdaj in kako pa v spodnjih vrsticah.

Čas nabiranja zdravilnih rastlin

Zdravilne rastline nabiramo skozi vse leto glede na uporabnost zdravilnega dela rastline. Pri tem se držimo koledarja nabiranja zdravilnih rastlin, ki ga najdemo v večini dobrih zeliščarskih priročnikov ali ob opisih posameznih rastlin.  Vendar časov nabiranja ne smemo jemati preveč strogo, saj so odvisni od vremenskih razmer. Upoštevati je potrebno dolžino letnih časov, temperature, vlažnost in lego rastišča. Vse čase, ki jih navajajo koledarji nabiranja, je potrebno jemati kot povprečje.  

Nikoli ne nabiramo mokrih rastlin, tudi ne zjutraj, ko so še mokre od rose. Najboljši čas za nabiranje je dopoldne, ko se rosa posuši in še ni premočne sončne pripeke. Po daljšem deževju počakamo nekaj lepih sončnih dni in se šele nato  odpravimo na nabiranje. Prav tako ne nabiramo ob meglenih dnevih.

Vedno nabiram samo krepke in popolnoma zdrave rastline. Poškodovanih in obolelih rastlin ne nabiramo.

Močno dišeče rastline, ki vsebujejo obilico eteričnih olj, nabiramo vedno v vročem, suhem dnevu, pred poldnevom, ker imajo tedaj največ eteričnih olj. 

Tudi v večernih urah zdravilnih rastlin ne nabiramo, ker je takrat njihova zdravilna moč manjša.

Zapomnimo si, da nabiramo korenine in druge podzemne dele skoraj izključno spomladi pred cvetenjem ali po njem v jeseni.

Cela zelišča nabiramo na začetku cvetenja.

Cvetove nabiramo vedno samo na začetku in sredi cvetenja, nikoli ko že na pol odcvitajo. Tudi preostali deli odcvetele rastline niso več uporabni za zdravilne namene. Cvetove sivke nabiramo v popkih, cvetove črnega trna in gloga, ko se odprejo prvi cvetovi v socvetju.

Liste nabiramo popolnoma razvite, le pri brezi dajemo prednost mladim listom.

Plodove nabiramo zrele, plodove črnega trna šele po slani. Prav tako belo omelo nabiramo po prvi slani.

Pri nabiranju si lahko pomagamo s setvenim priročnikom Marie Thun, ki upošteva lunine ritme in loke.  Tako kot na vrtnine, luna vpliva tudi na zdravilne rastline.  Pri nabiranju upoštevamo razvrstitev po posameznih delih rastline. In sicer nabiramo ob:

-         dnevih za korenino – korenine, gomolje, korenike, čebulice (vse podzemne dele) za zdravilne namene;

-         dnevih za plod - nabiranje rastlin za čaje, nabiranje plodov za zdravilne namene

-         dnevi za cvet -  nabiranje cvetov za zdravilne namene, na ta dan nabiramo tudi liste rastlin z veliko količino eteričnih olj (meta, melisa).                                                                                       .

Pri nabiranju zdravilnih zelišč prav tako upoštevamo neprimerne dneve, saj je takrat v rastlinah veliko manj zdravilnih učinkovin. Upoštevamo tudi lunine loke nad horizontom. Ob nižajočem loku nabiramo podzemne dele, ob dvigajočem loku pa nadzemne dele. Vedeti moramo, da dopoldne zemlja izdihuje, popoldne pa vdihuje. Sile se zjutraj usmerjajo iz zemlje navzgor – v zgornje dele rastline, popoldne in zvečer pa k spodnjim delom rastline in težijo v zemljo. Tudi to lahko s pridom uporabimo, da bodo naša zelišča vsebovala več zdravilnih učinkovin.

 

 Kako nabiramo zdravilne rastline

Za nabiranje zdravilnih rastlin se primerno oblečemo in obujemo. Priporočljivo je tudi primerno pokrivalo. Zdravilne rastline vedno nabiramo v zračne, trde posode. Primerne so razne košare, za manjše količine tudi papirnate ali bombažne vrečke. Plastične in polivinilaste vrečke niso primerne. Nabiramo samo tiste rastlinske dele, ki jih potrebujemo. Pri tem ravnamo previdno, da ne poškodujemo cele rastline. Nabiramo samo zdrave in nepoškodovane rastline. Pri nabiranju rastlinskih korenin pazimo, da ne izkopljemo vseh na istem kraju in jih s tem iztrebimo. Prav tako pustimo tudi nekaj cvetov, da se zasejejo za naslednje leto. Naberemo samo toliko rastlin, kot jih potrebujemo.  Zdravilne učinkovine se obdržijo v posušeni rastlini do naslednje sezone nabiranja, zato si ne delamo velikih zalog. Pri nabiranju cvetov in zelišč uporabljamo nožič ali škarje. Vedno nabiramo v eno posodo samo eno vrsto zdravilne rastline. Če nabiramo več vrst, vzamemo več posod. Nabranih rastlin ne tlačimo v posode, ker jih ob tem poškodujemo in s tem zmanjšamo zdravilnost.

Rastline nabiramo glede na njihove zdravilne dele. Če nabiramo celo zel, je ne pulimo s korenino, temveč jo odtrgamo ali odrežemo približno 15 cm nad zemljo. Pri rastlinah, ki imajo spodnje dele olesenele, porežemo le mehke dele vejic.

Lubje nabiramo spomladi, ko so rastline muževne. Takrat lubje najlaže odstranimo z vej in dobimo tudi najboljšo drogo. Pri tem ne smemo nikoli poškodovati debel in glavnih vej. Lubje in lesnate dele rastlin nabiramo vedno na majhnih vejah, ki jih z gladkim rezom odrežemo od glavnih vej.

Pri nabiranju plodov še posebej pazimo pri rastlinah, ki dozorevajo neenakomerno, npr. kumina, janež, itd., kjer porežemo posamezne kobule z zrelim semenom.

 

Če se držimo navedenih navodil, bodo naši produkti dosegli željen učinek.  Naslednjič si bomo ogledali, kako zelišča pravilno sušimo in shranjujemo.

Veliko lepih dopustniških potepanj vam želim in vse dobro.

 

 

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 4019

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravo življenje

 

Pozdravljeni prijatelji zdravilnih rožic.

  

V prejšnjem blogu smo spoznali pravila nabiranja. Danes nadaljujemo z nabiranjem zdravilnih rastlin. Spoznali bomo kje in na kakšnih rastiščih nabiramo posamezne rastline.

 

Kje nabiramo

Slovenija je znana po izredni pestrosti rastlinskega bogastva. Zdravilne rastline uspevajo na mnogih površinah, v strmem visokogorju, nižjih  gozdovih, sončnih travnikih – povsod so.  Vsaka rastlinska vrsta se je izoblikovala v skladu z okoljem, v katerem je rastla.  Človek s svojim posegi v naravo temeljito vpliva na prvobitno podobo rastlinskega sveta in s tem tudi na rast zdravilnih rastlin. Nekatere zdravilne rastline so zato že ogrožene in z zakonom zaščitene (npr. arnika), zato teh ne bomo nabirali in trgali, saj jih lahko učinkovito zamenja cela vrsta drugih rastlin, ki jih lahko naberemo.  Ali pa si jih gojimo na vrtu. Vendar ne moremo izbranih rastlin nabirati kjerkoli. Izbirati moramo čista, neonesnažena rastišča. Ta se nahajajo daleč stran od velikih mest, avtocest , industrijskih središč, živahnih prometnic, smetišč, železniških prog  itd. Tudi ob sprehajalnih poteh rastline niso čiste (pljunki, pasji iztrebki …). Skratka, narava mora biti čista, neokrnjena. Prav tako se moramo izogibati zemljišč, ki jih kmetje  uporabljajo za intenzivno pridelavo. Že s prvim pogledom na travnik lahko razberemo za kakšno zemljišče gre. Travnik, ki je lepo pisan v vseh mogočih barvah, še ni bil pognojen z umetnimi gnojili. Kajti le-teh pisano travniško cvetje ne prenese in preprosto izgine. Ostanejo le rumeno cvetoče rastline – regrat, zlatice, itd.  Na takem travniku tudi teh ne nabiramo.

 

Kje rastejo zdravilne rastline

Zdravilne rastline ne rastejo vsepovsod. Nekatere rastejo po vlažnih travnikih, nekatere po suhih, nekatere ljubijo obdelan svet, spet druge gozdove. Obdržijo se  in rastejo le tam, kjer so izpolnjeni pogoji za njihov razvoj in rast.  S poznavanjem teh lastnosti si pomagamo pri iskanju in nabiranju. V dobrih priročnikih za nabiranje zdravilnih rastlin je vedno pripisana tudi vrsta rastišča, kjer jih lahko najdemo. Nekaj značilnih predstavnikov glede na vrsto rastišča: 

 

-          apna v zemlji ne prenesejo: kostanj, jesensko vresje, borovnica, srčna moč, arnika, sladko koreninica, lisičnjak itd.

-      po suhih travnikih rastejo: rman, zajčja deteljica, šentjanževka, gladež, trpotec, materina dušica, košeničica, kompava, dolgodlakava škržolica, navadni bedrenec, črna meta, dobra misel,  grebenuša,  prava lakota itd.

-          na vlažnih travnikih najdemo: jesenski podlesek, kukavice, baldrijan, smetliko, sračico, polaj, grenkuljico, gosjo travo, krvenko, gabez, lapuh itd.

-          po njivah rastejo: plavica, njivska mačeha, pirnica, poljski mak, gabez, rosnica, njivska preslica, njivski slak, kurja črešnjica itd.

-          v gozdu najdemo: prvenec, sladko koreninico, borovnico, čemaž, bodiko, bor, glistovnico, hrast, jesen,  kranjsko buniko, lisičnjak, itd.

-        ob robu gozdov in po posekah: jetrnik, gozdna jagoda, pljučnik, malina, robida, lučnik, dobra misel, breza, trobentice, bljušč,  krhlikovec,  leska, češmin, glog itd.

-          po vlažnih gozdovih, ob vodah z globokim humusom: divja buča, črni topol.

-          ob vodi rastejo: kolmež, grenka deteljica, baldrijan, vodna meta, krvenka, milnica, lapuh, božja milost,  kreša itd.

-          po gorah rastejo: encijan, planinski mah, planinski pelin, plahtica, preobjeda, arnika itd.

-          ob morju in v primorskih krajih najdemo: lovor, oljko, rožmarin, sivko, ožepek, badelj , laški smilj, lobodiko, komarček, sladki koren itd.

-          ob hišah najdemo: koprive, bezeg, pelin, krvavi mleček, repinec, potrošnik itd.

-          na suhem terenu : brin, glog, trnjolico, češmin, šipek itd.

-          v nižinah, na bolj vlažni zemlji: ajbiš itd.

-     gojene zdravilne rastline: artičoka, ognjič, kamilica, žafranika, ricinus, koruza, hmelj, lan, divji kostanj, česen, čebula, buča, ajda, luštrek, majaron, netresk,  ogrščica,  oljka, oreh, oves, pelin, peteršilj, slez, vinska rutica.

 

Vse to upoštevamo za lažje in hitrejše nabiranje, vendar moramo ob vsem tem upoštevati tudi bogatost rastišča. Pomembno je, da ne poberemo vseh rastlin, oziroma jih na revnem rastišču sploh ne nabiramo.  Pustim, da se rastišče okrepi in nam v prihodnjem letu z bujno rastjo povrne naše ravnanje. Ob tem upoštevamo, da se velika večina zdravilnih rastlin razmnožuje s semeni – torej pustimo nekaj lepih in močnih cvetov, da se zaseje za naslednje sezone.

 

Ko hodimo po terenu upoštevajmo tudi to, da v naravi nismo sami. Okrog nas je vse polno večjih in manjših živali, ki so del naravnega življenjskega kroga. Pazimo nanje, kajti vsaka ima točno določeno mesto in funkcijo. Tudi z njihovo pomočjo se razmnožujejo in širijo rastline (mravlje, ptice,…).

 

Za danes toliko. Naslednjič pa nekaj več o tem kako in kdaj nabiramo zdravilne rastline.

 

Vse dobro vam želim!

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 4444

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravo življenje

Pozdravljeni!

Danes prvič pišem na to stran in mislim, da je prav, da se najprej predstavim. Moja velika ljubezen je narava in vse kar je povezano z njo. V vsej široki paleti področij, ki jih ponuja, so meni najbližja zelišča. Z njimi sem se začela srečevati, ko sem iskala naravne pripomočke za zdravje otrok. In potem me je neskončna širina in moč zeliščarskega sveta posrkala vase. Z leti sem nabrala mnogo znanja, za katerega mislim, da je prav, da ga delim dalje. Iščem in zbiram stara znanja s tega področja. Preizkušam stare recepte, po njih pripravljam različne pripravke. Vse nabrano zanje sem tudi uradno preverila, saj imam med drugim tudi poklic zeliščarja. Doma, na Domačiji Pivec imamo vzorčni zeliščni vrt, ki ga z veseljem pokažem udeležencem delavnic, ki jih organiziramo v lastnih prostorih. Veselim se vsakega obiska, še posebej, če lahko komu pomagam.

Ko se odločimo, da se bomo ukvarjali z zeliščarstvom, se kar naenkrat pred nami pojavi kup dilem in vprašanj. Mislim, da se moramo zadeve lotiti po nekem sistemu. Zato sem se odločila, da začnem z osnovnimi znanji - navodili. Razdelila sem jih v nekaj sklopov. Danes nekaj uvodnih razmišljanj in ŠEST ZLATIH PRAVIL ZA NABIRALCE ZELIŠČ.

Uporaba rastlin je stara kot človeštvo.  Sprva jih je človek nabiral in uporabljal takšne, kakršne je pač našel v naravi.  Z razvojem v mnogih tisočletjih se je hkrati s spreminjanjem človeka  tudi rastlinstvo razvijalo v mnoge požlahtnjene vrste.  Z razvojem so se razvijale tudi človeške izkušnje pri ločevanju rastlin na koristne, strupene, neužitne in neuporabne.

Zdravilne rastline, kot že samo ime pove, potrebujemo za pripravo zdravil, bodisi doma, v lekarnah, farmacevtski industriji in drugih sorodnih industrijah, ki uporabljajo dišavnice in aromatične rastline.  Kljub naglemu in velikemu razvoju farmacevtske industrije, se uporaba naravnih zdravilnih rastlin ni zanemarila.

V mnogih primerih je naravno zdravilo vsaj toliko cenjeno kot sintetično. Vendar uporaba zdravilnih rastlin ne more nadomestiti uporabo zdravil v mnogih primerih, zato je vedno potreben posvet z zdravnikom. 

Če se odločimo za nabiranje zdravilnih rastlin, moramo rastline poznati in vedeti,  kateri del rastline je zdravilen, kdaj in kje jih nabirati, kako jih sušiti in shranjevati, ter kako jih pripraviti.

 

ŠEST ZLATIH PRAVIL ZA NABIRALCE ZDRAVILNIH ZELIŠČ

Ta pravila nam pomagajo, da zase naberemo tisto, kar rabimo in ohranjamo naravo za naše naslednike. Z upoštevanje teh pravil bomo dobro poskrbeli za ohranjanje raznolikosti našega bogatega rastlinskega sveta.

 

Pravila so povzeta po Richardu Willfortu: 

Preden greš, dragi zeliščar v prelepo naravo, si vtisni v spomin naslednjih šest zlatih pravil za zeliščarje:

 

1.      Nabirajmo samo v prosti naravi rastoče rastline!

Vsaka rastlina ima svoje rastišče in samo tam je najbolj zdrava in zdravilna. Mnoge lahko gojimo na vrtu, vendar zahteva to delo veliko skrbi, potrpljenja in izkušenj, da se vsaj približamo pogojem rastišča v naravi.

 

2.      Varujmo naravo!

Ne delajmo škode pri nabiranju in nikoli ne potrgajmo vseh zdravilnih rastlin. Pustimo jih, da ohranimo vrsto in rastišče. In jih prihranimo za nekoga, ki pride za nami in prav tako potrebuje zdravilne učinke rastlin.  Ne nabirajmo zaščitenih rastlin, saj je v naravi nešteto drugih, ki nam jih lahko nadomestijo. Lepoto  cveta na travniku, ki ga ni več, pa ne more nadomestiti nihče.

 

3.      Naučimo se rastline natančno spoznati!

Pri nabiranju zdravilnih rastlin je veliko možnosti zamenjave s strupenimi rastlinami, zato moramo biti še posebej previdni! Naj nas ne bo sram vprašati nekoga bolj izkušenega. Prav tako si lahko pomagamo s številnimi priročniki za nabiranje zdravilnih zelišč, ki vsebujejo kvalitetne fotografije in opise rastlin.

 

4.      Zdravilne rastline nabiramo praviloma samo za eno leto!

Ne nabirajmo zdravilnih rastlin za več let. Tudi najskrbneje nabrana, pripravljena in shranjena zdravilna zelišča sčasoma izgubijo zdravilnost. Narava nam vsako leto znova da sveža, zakaj bi si jih torej kopičili za več let.

 

5.      Bodimo previdni pri strupenih rastlinah!

Ne nabirajmo strupenih rastlin, to prepustimo strokovnjakom!

 

6.      Nobenega polovičarstva!

Kdor nima potrpljenja za nabiranje, kdor rastlin dobro ne pozna ali jih suši in spravlja brez potrebnega potrpljenja in skrbnosti, naj raje prepusti to delo drugim in kupi potrebno drogo pri zeliščarju ali v lekarni. Zeliščarstvo ni stroka, ki jo obvladaš mimogrede in kar tako. Sprijazniti se je potrebno, da se znanje in izkušnje nabirajo postopoma. Le-to se pridobi z redno, pozorno in zbrano hojo v naravo, iskanjem zelišč in njihovim proučevanjem.

 

Čeprav so samo lepe in zanimive zdravilne rastline, je njihova moč zelo velika. In z njimi moramo ravnati spoštljivo. Samo spomnimo se neštetih zastrupitev s čemažem. Pa tako sigurno ga poznamo. Vendar se mu na njegovem rastišču tako rada pridruži še kakšna strupena rastlina. Nam se pa vedno tako mudi in nimamo časa še enkrat list po list pregledati, kaj smo prinesli domov. In potem … včasih tudi zdravnik ne more več pomagati.

Zato je prav, da se držimo pravil. S tem bomo zase naredili največ.

 

Toliko za danes. Naslednjič pa si bomo pogledali, kje najdemo posamezne zdravilne rastline.

 

 

Vse dobro vam želim!

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 2729