BLOGI

»Dokler mislimo, da so nam drugi krivi za vse, bo vedno vojno stanje, v umu in v svetu.«

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina
  • Velikost pisave: Larger Smaller
  • Ogledi: 764
  • Naroči se na novice o tem zapisu
  • Print

Polona v Ljubljani vodi skupinske in individualne delavnice, obožuje peko sladic, šiva čudovita krila in športne hlače, zaposlena je v družinskem podjetju, po poklicu pa je organizator v turizmu. Z delom na sebi se ukvarja osem let in pri svojih petintridesetih ugotavlja, da ji v življenju sploh ni dolgčas. Pogovarjali sva se o »življenju, vesolju in sploh vsem«.

 

O nedolgočasnem življenju

 

Ukvarjaš se z različnimi aktivnosti; zaposlena si v družinskem podjetju, v Ljubljani vodiš delavnice in individualne terapije, šivaš, pečeš sladice... kako združuješ tako različne vidike življenja?

 

Ti vidiki niso tako različni; delo v družinskem podjetju s tekstilom in šivanje se povezujeta in prepletata, peka sladic je pa moja strast za katero vedno najdem čas. Vodenje delavnic in tudi udeležba na njih je pa nekaj kar je v meni, za kar se ne sprašujem ali imam čas ali ga nimam.

 

Zakaj te peka tako veseli, sladice, torte, pecivo...

Ker jih zelo rada jem (smeh). To mi predstavlja ustvarjanje, zraven se sprostim, um mi neha delat in odjemalci sladic se vedno najdejo, tako da nikoli nič ne ostane. Peka pa mi je poseben izziv tudi zato, ker sem sama na brezglutenski dieti. Torej da ustvarjam slaščice, ki so bolj zdrave in brez glutena, pa da so vseeno dobre.

 

Brezglutenska dieta? Kaj je razlog: trenutni prehranski trendi ali zdravje?

Zdravje. Pred tremi leti se mi povečalo delovanje ščitnice. Ker se nisem odločila za invazivno zdravljenje z jodom, ampak za jemanje tablet, sem po prenehanju jemanja tablet pred kakšnim letom in pol, videla, da rabim temeljito spremeniti svojo prehrano. Še najbolj humana stvar od vsega je torej bilo to, da sem se odločila za brezglutensko prehrano. Zanjo sem se odločila na podlagi izkušenj tistih, ki so si s pomočjo brezglutenske diete izboljšali delovanje ščitnice. Tablete sem v tistem času potrebovala, potem pa sem s pomočjo dela na sebi – ozaveščanja vzorcev, spuščanja notranjih pritiskov, umskega brbotanja in postavljanja na svoje noge – brezglutenske diete in »ful švicanja« v obliki večurne hoje na dan, uspela stanje ščitnice stabilizirati v tolikšni meri, da ne rabim več tablet.  

 

A sladice pa lahko ješ?

Ne. Ampak to je neustavljiv »mus«, kot čokoladni mousse (smeh). Po tisočih poskusih, da bi nehala jesti sladko, sem se odločila, da je dovolj »matranja« in vse moči usmerila v izdelovanje sladic iz bolj kakovostnih in bolj zdravih a vseeno slastnih sestavin.

 

Ali je šivanje ustvarjanje in ravno takšna strast kot peka sladic?

S šivanjem sem bila družinsko povezana, ker je polovica žensk v naši družini šivilj. Od malega me je to veselilo, ampak nisem imela živcev, da bi se naučila tudi sama šivati. Zadnje čase pa sem se bolj umirila, nisem več tako neučakana, če kaj ne znam v prvi minuti, sem bolj potrpežljiva, kar je pri šivanju pomembno, sploh če kaj narobe zašiješ, ali pa ni tako perfektno kot sem si zamislila. Je pa splošno znano, da pri šivanju »več paraš kot šivaš«. Od kar sem se sprijaznila s paranjem, mi gre šivanje zelo dobro od rok (smeh).

 

 

O sistemu, pravilih in družbi

 

Kaj ti predstavlja sistem, družba, v kateri živiš, pravila … kako to doživljaš?

Včasih mi je bilo zelo pomembno, da delujem po vseh pravilih, po zakonih, po tem, kako naj bi se človek v družbi obnašal, celo blazno všeč mi je bil ta red in disciplina; čutila sem se skoraj pomembno, če sem ravnala po vseh teh družbenih pravilih, tako kot se od mene pričakuje v družbi. Po nekaj letih ozaveščanja svojih vzorcev pa se je to začelo razblinjati, ker v končni fazi vse to družbeno, sistemsko ni pomembno. Pred tem se mi je zdelo to vse skupaj zelo pomembno, zato, da bi ugajala staršem, ker so to od mene pričakovali. Pri meni je vse povezano s tem, in ko sem začela spuščati svojo navezanost na starše, mi je postal sistem in vse kar predstavlja, vse manj pomemben. Moja aktivnost, delovanje po družbenih pravilih, biti zgleden državljan... je sedaj na minimumu, na ravni tega, kar je nujno potrebno; samo še delovanje, mimo katerega ne morem iti – kot je plačevanje položnic, da grem čez semafor, ko je zelena, da sledim nekim ˝vljudnostnim pravilom˝, ampak to zato, ker sem se tako odločila. Vse zahteve sistema izpolnjujem na minimumu, toliko, da lahko funkcioniram v tem svetu.

 

Si potem upornik proti sistemu?

Si želim, da bi bila (smeh). Ampak ne, s tem uporom samo spodbujaš to navezanost na sistem. Ne čutim se kot upornik proti sistemu, delujem po načinu minimalnega sodelovanja, ki je pač potrebno. Meni res bolj kot ne dol visi za sistem, razen kadar me določena nesmiselna pravila razjezijo – no, takrat sem upornik, ampak tudi to hitro spustim. V osnovi se mi zdi to en tak nepotreben balast. Toliko je bedasto, vse te državne ustanove, pravila in red in zakoni. Je pa res, da neka pravila morajo obstajati, ker ljudje še nismo pripravljeni, da bi živeli po pravilih, ki prihajajo iz srca.

 

Kaj so pravila, ki prihajajo iz srca?

Da ne serjemo drug drugemu po glavi, da se brigamo zase. Da se ne izživljaš nad drugimi z vsemi svojimi neprečiščenimi frustracijami. V smislu, dokler so nam drugi krivi za vse, bo vedno vojno stanje, v umu in v svetu. Ampak tudi jaz se zavedam, da še nisem tam, da tudi jaz tega še nisem v celoti sposobna.

Delovanje iz srca, pravila iz srca, zame pomenijo to, ko sto procentno poslušaš sebe, ne glede na pričakovanja drugih. To sicer pomeni možnost, da drugim moje delovanje ne bo všeč ali pa jim bo nerazumljivo. Ampak če delujem iz srca, vem, da nobenemu s tem ne škodujem, da ne grem preko trupel, da bi dosegla svoje, in da ne delujem tako, da bi bilo vsem ok, ampak enostavno je to pot, ki izraža moje bistvo in vse, kar je dobro v meni. Gre za to, da če jaz delujem iz srca, tudi okolica sprejme moje kakršnokoli dejanje oziroma se z njim sploh ne ukvarja, ne obremenjuje s tem, kar počnem in kako počnem. Ker je delovanje iz srca, se ljudje ne zahaklajo na to delovanje in mi tudi ne dajejo tiste pomembnosti, ki bi sicer bila gorivo za moj ego, samopomembnost. Enostavno se vse odvije mirno, sprejemajoče.  

 

Ali je vseeno kako živimo, kako se obnašamo?

Ne, ni vseeno, kako živiš in kako se obnašaš v odnosih! Pomembno je, kako greš čez življenje. Konec koncev račune polagaš sebi, svojim pravilom iz srca.

 

Kaj je rešitev, da ljudje izstopimo iz stanja notranjega konflikta in zunanjih bitk, vojn...?

Najprej mi pride na pamet zavedanje sebe, sprejemanje sebe, še posebej tistega, kar je negativno v nas. Da sprejmem tisto v sebi, zaradi česar mislim, da me drugi ne sprejemajo. Ravno to, da nisem samo dobra, da sem tudi slaba; ko bom to sposobna sprejeti v sebi, ne bom rabila nobenega več obtoževati za svoje stanje, svoje situacije, svoje življenje.

 

Ali ni to zelo ostro? Da si je vsak kriv/odgovoren za to, kar se mu dogaja?

Ja, je ostro, ampak ko se znajdeš v življenju na točki, ko si do skrajnosti skregan sam s sabo in svetom, gre za to, da sprejmeš odgovornost za sebe. Občutek krivde je na splošno glavni problem. Ne gre za to, da si ti kriv ali pa nisi kriv za svoje stanje. Gre za to, da si v teh stanjih in da si jih priznaš, brez da bi se obsodil. Vsi se vedno hočemo znebiti teh negativnih občutkov in najlažje to storimo tako, da jih projiciramo na druge, na sistem, partnerje, starše, prijatelje, sovražnike, okolico na splošno. Hočem povedati, da dobimo ta stanja z razlogom, da jih razrešimo, ne zato, da bi se morali počutiti krive zaradi njih, ampak zato, da se z njimi soočimo, jih razrešimo, rastemo in osvobajamo.

 

 

S Polono se je pogovarjala Karmen Merlov

MAGIČNOST GIBANJA je skupina posameznikov, ki raziskujejo sebe in svoje sposobnosti, da bi se osvobodili omejujočih navad, vzorcev negativnega razmišljanja in delovanja ter zaživeli s polno zavestjo. So iskalci znanja in resnice ter neprestano razvijajo orodja za razrešitev problemov. Ta so energijske gibalno-dihalne in meditacijske tehnike, ki jih učijo na individualnih in skupinskih delavnicah po vsej Sloveniji. S pomočjo teh tehnik lažje obvladujemo čustvene in mentalne izzive in jih uporabljamo v dobro sebe in drugih.

Za blog bomo pisali:

KLARA DEV
V preteklosti aktivna na področju športa in gibanja; zdaj temu znanju dodaja izkušnje z ozaveščanjem sebe, občutkov in prepoznavanjem energij, ki delujejo v vsakodnevnem življenju. Ima izkušnje tudi z otroki, kar opisuje v knjigi Z namero do zavesti srčnosti in svobode (soavtorica). Piše tudi pravljice za otroke, članke idr. ter svoje znanje predaja na delavnicah.

JERNEJ DEŽELAK
V Celju izvaja individualne terapije in skupinske delavnice za dvig energije in zavesti. Je tudi učitelj različnih energijskih veščin, še posebej kitajskih samozdravilnih veščin (gongfu, tajči, čigong). Je soavtor knjige Z namero do zavesti, srčnosti in svobode.

MARJANA FLORJAN
V Celju izvaja individualne terapije in skupinske delavnice za dvig energije in zavesti. Je soavtorica knjige Z namero do zavesti, srčnosti in svobode, urednica elektronske revije Magičnost gibanja, lektorica ...

LETICIJA FORTIN
Je učiteljica energijskih veščin ter članica društva Magičnost gibanja 13 let. Zadnjih 9 let na Obali vodi individualne in skupinske delavnice za dvig energije in širjenje zavesti. Piše tudi članke, objavlja posnetke na youtube ter je soavtorica knjige Z namero do zavesti, srčnosti in svobode.

KARMEN MERLOV
Karmen je avtorica knjige Gajba krompirja - utrinki s poti osebne rasti in soavtorica knjige Z namero do zavesti, srčnosti in svobode. Uredila je DVD in knjigo 13 kreativnih meditacijskih tehnik za vsak dan ter magistrirala z raziskovanjem posameznikovega osvobajanja od družbenih iluzij in lastnih notranjih omejitev. V Ljubljani tedensko izvaja skupinske delavnice in individualne terapije.

ERIKA ŽLOGAR
Je raziskovalka življenja, kjer poskuša najti zlato sredino ravnovesja. Preko svojih izkušenj iz vsakodnevnega življenja ter preko izvajanja energijskih veščin, podaja svoje znanje in spoznanja naprej na skupinskih in individualnih delavnicah. Svoje izkušnje in razmišljanje deli tudi v različnih člankih, you tube posnetkih ter je soavtorica knjige Z namero do zavesti, srčnosti in svobode.

TIA AMBROŽIČ
Na individualnih in skupinskih delavnicah Magičnost gibanja poučuje energijske in meditacijske tehnike. Izvaja delavnice za nosečnice, katerih namen je vodenje nosečnice pri zavestnem potovanju skozi nosečnost in povezovanje z otrokom.
V veselje ji je tudi raziskovanje moči zvoka in njegovega zdravilnega delovanja, sodeluje v skupini Magičnost zvoka, ki izvaja delavnice podprte s prvobitno močjo zvokov šamanskih bobnov, didgeridooja, gongov, kristalnih posod...

PETRA PAVLIN
Posebno pozornost namenja proučevanju področja nosečnosti z drugega - energijskega vidika. Skupni poudarek na delavnicah, ne glede na to ali gre za delavnice z nosečnicami ali pa splošne delavnice, ki jih vodi v Ljubljani, je namenjen vzpostavljanju povezave/stika s samim seboj.

POLONA BOŽIČ
Je članica društva Magičnost gibanja že 8 let. Pridobljene izkušnje in znanja predaja naprej na skupinskih in individualnih delavnicah. Piše članke in zdrave kuharsko-pekovske recepte.

TADEJA GAŠPERLIN
Tadeja je certificirana učiteljica joge. Redno prakso joge uči na več lokacijah na Gorenjskem in v Ljubljani, izvaja različne tematsko obarvane delavnice in aktivne oddihe. Svoj navdih za predajanje znanja preko delavnic in dela z ljudmi črpa iz lastne prakse, izkušenj in vsakdanjega življenja.