BLOGI

Najina fitnes pot

Objavil: Kdaj: Kategorija: Šport in rekreacija
  • Velikost pisave: Larger Smaller
  • Ogledi: 2163
  • Naroči se na novice o tem zapisu
  • Print

Sva Dragica in Eva, mati in hči, fitnes partnerici, predvsem pa veliki prijateljici.   Poleg vsega naštetega pa naju druži še ena skupna lastnost -  sva ljubiteljici  fitnesa in bikini fitnes  tekmovalki.

Počaščeni sva, da so naju povabili k sodelovanju portala Bogastvo zdravja, da poveva najino zgodbo, se vam odpreva in vam vsaj malo približava najino športno življenje, odrekanja pri prehrani in emocijah, ki iz dneva v dan nihajo zaradi naporov in strogega načina življenja.

Če pri taki stvari nisi z dušo in srcem, potem ni uspeha. Ne morem vam opisati z besedami, koliko je vredna podpora ljudi okoli sebe, predvsem družinskih članov. Če samo pomislite, koliko ur tedensko, mesečno, letno je preživetih v fitnes centrih. Za naju ni poletnih počitnic, prvomajskih praznikov, piknikov, smučanj, brez tega, da bi se prej ne prepričale, da je v bližini fitnes, kjer bova lahko nadaljevali s svojo rutino.

Mož, sin in drugi prijatelji  bi se po vsej verjetnosti zvečer radi podružili z nama ob kozarčku vina, malo pokramljali, zažurali, a midve sva vedno »na trnih«, ko pride najina ura. Težko je nekomu razložiti, zakaj vstaneš sredi zabave in zapustiš družbo, še manj pa vse to razumeti nekomu, ki ni v tem svetu.  A tako pač je; malce v zadregi, z nasmehom poveva, da ne smeva spustiti treninga, ker naju kmalu čaka tekma.

Podobne zadeve se dogajajo, ko si na primer povabljen na kosilo k tašči in pripravi obilno nedeljsko kosilo. Kaj zdaj? Kako ji, kljub temu, da vsi (vključno z njo) vedo za najino početje, obrazložiti, da midve ne bova jedli njenih dobrot. Zamislite si, ko zbrana druščina sedi za polno mizo, ti pa privlečeš iz torbe svojo Tupperware posodico s piščancem in brokolijem.  A sami sva si izbrali tak način življenja,  pa naj drugi rečejo ali mislijo, kar pač želijo.

 

Res, da je najino življenje skoraj do potankosti splanirano in da pridejo trenutki, ko si človek zaželi pobegniti iz tega oklepa, narediti kaj nepričakovanega, spontanega, a te želja po uspehu, perfekciji, potisne nazaj v ustaljen ritem in v tistem trenutku ponovno začutiš zadovoljstvo, ker ti je uspelo….Nisi podlegel….