BLOGI

RSS Ključne besede zapisa: aktivnost v naravi

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Dnevi brez padavin so kot nalašč za prijetne sprehode ali pa dolge pohode. Svež zrak nam zbistri možgane, pljuča se napolnijo z več zraka, celo telo poženemo v gibanje. Ni skrivnost, da so stari narodi (Indijanci, Aboridžini …) ogromno pešačili, premagovali dolge razdalje, ne da bi se pri tem utrudili in bili na koncu brez moči, temveč ravno obratno. Način hoje jim je omogočil dvig energije, čilost, svežino uma in telesa ter budnost. Njihova skrivnost je bila v posebni hoji, ki ji pravimo hoja moči.

Hoja moči, ki vam jo predstavljamo, je eden izmed načinov hoje v tišini, kjer nam posebna drža prstov rok omogoča pravilno kroženje energije po telesu. Prvi pogoj za izvedbo te hoje je, da imamo proste roke, torej da hodimo brez palic, drugi pa, da imamo odprta ušesa in oči. Hodimo normalno, s tem da nekoliko drugače držimo prste na rokah. Možni sta dve formaciji: s palcem, sredincem in prstancem tvorimo krog, kazalec in mezinec pa iztegnemo kot anteni in ju usmerimo v tla.

b2ap3_thumbnail_7-marjana-nacin-1.jpg

Drugi način pa je, da sredinec prekriža kazalec, ostali trije prsti pa tvorijo krog.

b2ap3_thumbnail_7-marjana-nacin-2.jpg

Skozi kazalec in mezinec, kadar sta iztegnjena kot dve anteni, v telo vstopa energija. Nato to energijo ujamemo in združujemo v krogu, ki ga tvorijo ostali trije prsti. S to posebno držo prstov v telo načrpamo zadosti energije, da se pozdravimo ali okrepimo. Energije na tak način ne razpršujemo, temveč jo shranjujemo v svojih vitalnih središčih, jetrih in vranici – več ko imamo energije, bolj smo fit in več ter z večjo lahkoto lahko postorimo še to in ono.

Najbolje, da za začetek ta novi način hoje testirate, ko boste šli v hrib. Sklenite prste v enega izmed položajev ter hodite v tišini. Zagotovo boste opazili razliko že v sami drži telesa. Opazujte se.

Hoja moči v skupini

Večji učinek pa pri hoji moči dosežemo, kadar hodimo v skupini drug za drugim in stopamo v stopinje tistega, ki je pred nami. Prste sklenemo v enega izmed dveh položajev, nato pa se postavimo drug za drugim v kolono. Naš predhodnik najprej stopi z desno nogo naprej, mi pa se mu priključimo pri njegovem drugem koraku z levo nogo in stopimo kar se da natanko v njegovo stopinjo, potem ko je ta dvignil levo nogo v korak naprej (vsi torej delamo korake z isto nogo, kot v vojski).To pomeni, da ves čas pozorno spremljamo hojo in gledamo (le) pod noge, razen tistega na čelu kolone, ki gleda naprej skrbi za varnost celotne skupine (dva ali več). Med hojo se ne pogovarjamo, temveč vso svojo pozornost usmerimo v sledenje stopal. Če skupina hodi pravilno, se sliši, kot da hodi en sam človek.

Pri hoji v skupini moramo ujeti ritem ter tudi dolžino koraka, ki ga narekuje tisti, ki je na čelu kolone. Takšna hoja pride prav na dolgih pohodih, da si povrnemo energijo in premagamo utrujenost. V vodenju kolone se lahko menjujemo, pri tem pa opazujemo spremembe v energiji in načinu hoje pod novim vodstvom … Utegne biti zelo zanimivo.

»Zadeti« od hoje

Po taki hoji, če traja dlje časa, lahko začutimo, kot da smo malce »zadeti«, vendar je to samo zaradi dviga energije, držanja koncentracije in pozornosti, ki ju morda nismo vajeni v takšni meri. Potrebujemo samo kratek počitek in bomo kot prerojeni – z več moči, miru in z več žara za nove podvige in delovne obveznosti.

Nič več dihanja kot parna lokomotiva

Če niste ravno srčni bolnik, lahko vsemu temu dodate še dihanje z zaprtimi usti, torej dihanje samo skozi nos, tudi ko greste v hrib. Nekaj minut zna biti to sila neprijetno, pojavil se vam bo strahovit upor, ki pa bo izginil tako hitro, kot se je pojavil, če ne boste vi prej obupali. Dihanje skozi nos nas prisili, da začnemo koristiti celotno kapaciteto pljuč in okrepimo svoje srce. Rezultat – tišina v glavi, jasne in bistre misli. Pa še dihanje boste umirili in ne boste več sopli kot parna lokomotiva. 

 

Marjana Florjan

Nadaljuj branje
Ogledi: 575

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Hrasti nas v Hrastniku obdajajo vsepovsod. Zato sem se odločila narediti želodovo kavo. Tako popularno v zadnjem času.

Želode je potrebno seveda nabrati in jim odstraniti kapice. Potem jih prelijte z vodo. Tisti, ki so pokvarjeni bodo plavali - te odstranite. Želod kuhajte cca 20 min, odlijte vodo in počakajte da se ohladi. Sedaj ga boste lažje olupili, poleg tega pa se je s kuhanjem odstranil tanin. Olupljene želode razpolovite in sušite v pečici pri max 60°C vsaj 4 ure.

Glede na to da sem zvarek delala prvič, je prišlo do manjših napak, ki jih bom naslednjič popravila. Da pa ne boste delali istih, preberite do konca.

Kuhani želodi so mehki in jih je zato lažje narezati na manjše koščke, kot pa da se s "trenjem" le teh ubadate ko so posušeni. Vendar tudi tukaj nastane problem, saj so določeni koščki večji od drugih in pri praženju se tisti manjši prej obarvajo kot pa večji...in na koncu dobite oglje :)

Skratka morda je najbolje prepražiti cele oz polovice želodov ali pa posušene zmleti in presejati tako da so koščki res približno enake velikosti.

Jaz sem imela različne velikosti in ko sem jih pražila je nastalo kar nekaj oglja. Pred uporabo sem praženo zmes presejala in lepe rjave koščke zmlela v kavnem mlinčku. Nad rezultatom sem bila dobesedno presenečena. Rjav prah zelo podoben kavi z vonjem po kakavu. V 2 dl vrele vode sem dala eno veliko res zvrhano žlico želodove kave, kuhala še 3 min, odstavila in počakala približno 10 min. Rezultat??

Po izgledu primerljiva z navadno kavo, vonj še najbolj podoben cikoriji, okus malo grenek, ampak z dodatkom mleka in malo sladkorja nastane zelo pitna. Okus, ki bi se ga z lahkoto navadil.

Pa še en nasvet. Če imate možnost praženja želoda zunaj, to tudi naredite, saj sem po končanem poskusu še eno uro zračila stanovanje...vidljivost je bila cca 3m  :).

Želodova kava je dobra za prebavo, vas segreje, je brez kofeina in lahko jo daste tudi otrokom.

Če pa želode samo prekuhate, olupite in posušite, pa lahko iz njih naredite moko, ki jo dodate kruhu...

Lahko pa jo daste tudi kot unikatno novoletno darilo. :)

LP

 

Jasmina

Nadaljuj branje
Ogledi: 2574

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Če boste videli okrog hoditi kratkolaso žensko, katere polt je že skoraj vijolična, sem to jaz. Zaradi obilice grozdja, ki sem ga v zadnjem mesecu skonzumirala, sem se že skoraj prelevila v smrkca.

Ker pa seveda, ne dohajam vseh teh količin, ki jih ponujajo vinske trte, sem se odločila, da naredim marmelado. Zakaj? Grozdje vsebuje antioksidante, ki so v obliki antocianinskih barvil (modra barva grozdja), kvercitin, ki deluje protialergeno ter obilico mineralov in vitaminov, med drugim vitamin A, železo in folat. Poleg tega pa sveže zelo dobro hidrira telo. Pri kuhanju se sicer večino vitamina C, ki ga tudi vsebuje, uniči, vendar ostanejo ostale pozitivne učinkovine.

Prebrala sem (vir: Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje; MK 1983), da maščoba prepreči nastanek pen pri kuhanju marmelad, poleg tega pa postanejo zaradi nje bolj biodostopni vitamini topni v maščobah (pri grozdju vitamin A). Dodatek kutine pa zaradi visoke vsebnost pektina pomaga pri strjevanju marmelade. Seveda nisem mogla mimo sebe in svojih začimb. Zvezdasti janež, cimet in ingver. Domača, moja, grozdna marmelada, je tako postala moje superživilo. Za piko na i, pa je nisem gostila z želirnim sladkorjem ali kakimi drugimi sredstvi, ampak sem dodala kudzu (več na http://www.erina.si/kudzu-ali-kuzu/). Glede na to, da sem na cca 3kg grozdja dodala samo 100g sladkorja, pomeni, da je v moji marmeladi vsaj 97% sadnega deleža (kak procent vzamejo še dodatki).

Zakaj torej kupovati, če pa si lahko na zelo enostaven način sami doma naredite ozimnico. Vključite otroke, ki bodo tako še raje pojedli narejene dobrote, saj so sodelovali pri njihovem nastanku. Druženje bo tako poučno in koristno. Polepšajte si turobne, deževne jesenske popoldneve in videli boste, da že samo vonj pozitivno vpliva na razpoloženje.

Lep, vijoličen, pozdrav.

 

Jasmina

Nadaljuj branje
Ogledi: 2326

Vsak dan me moji dragi presenečajo s kakšnim darilcem. Tudi danes. Poln krožnik žižul, je več kot dovolj za super začetek tedna.

Za vse tiste, ki žižul ne poznate

To so plodovi, doma sicer iz severne Kitajske, trnatega grma oz. drevesa. Pri nas jih najdemo predvsem na Primorskem. Plodovi so podobne velikosti kot olive in v začetku, ko še niso povsem zreli tudi zelene barve. Polno dozorelost dosežejo konec septembra oz. v oktobru, ko postanejo žareče rjave barve. Suhi in na pogled manj atraktivni, zgubani plodovi so najslajši. Lahko pa se uživajo tudi še zeleni plodovi, ki so predvsem bogati z vitaminom C in zelo sočni.

Pozitivne lastnosti

Kot sem omenila, je sadež najprej zelene barve in zelo sočen. V toplih poletnih mesecih torej skrbi za hidriranost telesa. V jeseni pa postane rjav (lupina) z belo sredico. Tradicionalna kitajska medicina ga vrednoti kot živilo, ki skrbi za krepkost telesa. Ugodno vpliva na vranico, želodec in srce. Ne vsebujejo velike količine mineralov, vendar široko paleto le teh (magnezij, kalcij, baker, kalij, mangan, fosfor in železo). Vsebuje 20x več vitamina C kot katerikoli citrus. Prav kombinacija vseh teh mikroelementov pa je "kriva" za njegove pozitivne lastnosti na telo, kot so: krepitev imunskega sistema, zniževanje krvnega sladkorja, zaviranje napredovanja bolezni jeter, preprečevanje anemije, zaviranje rasti tumorjev, ugoden vpliv na kožo - gladi gube. Kar pa se mi zdi še posebej zanimivo in vredno omembe pa je, da zmanjšuje stranske učinke zdravil in tako še dodatno skrbi za vranico, jetra in želodec.

Kako jih uživati

 

Najbolj enostavna uporaba je da jih pojesti takšne kot jih imate. Če je ta količina prevelika, jih posušite in shranite v steklenih kozarcih. Suhe potem uporabite v omakah, juhah, naredite krepko kostno juho in jo z njimi še dodatno obogatite, skuhate čaj oz. kompot, dodate v sladice (zamenjate za rozine). Iz njih lahko skuhate marmelado ali pa namočite v žganje.

 

 

Zaključek... tudi sladkanje je lahko zdravilno!!!

Jasmina

Nadaljuj branje
Ogledi: 4453

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Do včeraj sem bila 100% prepričana, da so rumeni cvetovi, ki jih je mogoče videti ob bregovih Save, cvetovi topinamburja. No pa niso.... Že na vse zgodaj sem odšla izkopavat korenike oz gomolje rumeno cvetoče rastline. Sicer čas, za izkopavanje pravega topinamburja še ni pravi, je potrebno počakati še kakšne 2 meseca, pa vendar... Cvetovi rumeni, velikost rastline primerna (cca 2m), korenika oz gomolj...ga pa sploh ni bilo. Ker vem, da ima naša Dolska pinky super babica alias Fanči Moljk pravi topinambur sem naredila primerjavo...in ugotovila, da to ni to. Fančijin topinambur sicer ni cvetel, je bila pa primerjava listov več kot zadovoljiv dokaz, da rastlini nista isti in da na bregovih Save ne cveti topinambur, ampak rastlina po imenu deljenolistna rudbekija. Tako topinambur, kot rudbekija sodita med invazivni vrsti. Topinambur v zadnjem času zopet prihaja v ospredje zaradi svojih  nutricističnih vrednosti. V sebi namreč skriva inulin, ki zelo pozitivno vpliva na delovanje prebavnega trakta. Brez skrbi ga lahko uživajo tudi diabetiki. Načeloma se uporablja kot krompir. Lahko ga pečemo ali kuhamo. Lahko pa ga za razliko od krompirja jemo tudi surovega ali pa vlagamo kot peso. Če ste tudi vi bili prepričani, da na bregovih Save raste topinambur, vam lahko 100% potrdim, da ste se skupaj z menoj motili.

LP

 

Jasmina

Nadaljuj branje
Ogledi: 1151

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Ali pa veveričji, kakor hočete, torej dnevi, ko lahko marsikaj shranimo in si tako zagotovimo dober vir vitaminov, mineralov in vlaknin iz domačega vrta. Ja, marsikaj se pri vkuhavanju, zamrzovanju ali pa sušenju izgubi, vendar prisegam, da je 100% boljše kot karkoli kupljenega. Dobro poznamo izvor sadja ali zelenjave in poznamo vse dodatke, s katerimi lahko še dodatno oplemenitimo ozimnico. Dodatki kot so razne začimbe (zvezdasti janež, cimet, klinčki, ingver, čili, ... izbrana vrsta soli, olja, domačega kisa) dajejo pripravljenim jedem poseben okus oz. če tako hočete vašo piko na i. Marsikatera mama se bo ob tem prebiranju najverjetneje smejala, češ punca kako da to nisi vedela. Na žalost nisem imela te sreče, da bi me kdorkoli naučil ali pa vsaj navdušil za npr. pripravo marmelade. Do danes sem mislila, da je priprava marmelade pač enolična, streseš očiščeno in narezano sadje v lonec, dodaš približno enako količino sladkorja, kuhaš in to je to... No pa sem se sama razsvetlila da temu ni tako. Kako skuhati dobro marmelado je v bistvu prava umetnost, seveda ne za vse tiste gospe, gospodje se opravičujem, če sem komu naredila krivico, ki marmelado pripravljajo že vrsto let in imajo količine in način priprave v malem prstu. Prav pozoren moraš biti, iz katere vrste sadja marmelada bo, saj določene vrste vsebujejo dovolj pektina in kisline, da bodo že z zelo malo sladkorja postale goste, druge vrste pa potrebujejo dodatek le tega. Pektin se sicer lahko kupi, vendar je meni bolj všeč tisti, ki ga spustijo jabolka, in sicer njihova lupina, sredica ter peške. Pa tudi dodatek ščepa soli obogati okus marmeladi. Čeprav je vroč dan, se po stanovanju širi zelo prijeten vonj ter seveda zadovoljen občutek doseženega hrčkovega efekta.

LP

 

Jasmina

Nadaljuj branje
Ogledi: 888

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravo življenje

Pri svojem delu v Svetovalnici opažam kako mnogi ljudje ne znajo več biti pozitivni. Na vse, kar se jim dogaja v življenju gledajo z negativne plati, vse je črno, boleče, ne vidijo izhoda in pestujejo svojo žalost pa tudi potlačeno jezo, krivdo in trdijo, da se jim venomer godi krivica. No, danes pa poglejmo, kako se lahko naučimo biti pozitivni. 

Dobra novica je, da lahko kontroliramo to, kar naš um proizvaja. Mogoče ne morete takoj ukazati svojim možganom, da nehajo razmišljati zgolj o negativnostih, pa vendar lahko z nekaj vaje dosežete, da se količina težkih misli kar občutno zmanjša. Si to želite? Potrebujete nekaj potrpežljivosti in pripravljenosti, da sebe spravite v red in se disciplinirate. Tako boste reprogramirali svoj um in se bolj osredotočili na to, da ostanete pozitivnih misli. Bo šlo?

1.       Pišite dnevnih hvaležnosti. Sama vsak večer pred spanjem s hvaležnostjo iz srca obnovim dogodke, tako lepe kot tiste, ki so me mogoče spravili iz tira. Ker vse mi kaže, da se še učim biti hvaležna za vsako posamezno izkušnjo, tako dobro kot bolečo. Ker tudi takrat, ko nas nekaj boli in smo prizadeti, se lahko iz tega nekaj naučimo in naberemo izkušnje in modrost. Pa se verjetno v bodoče prej izognemo isti napaki.

2.       Ponavljajte pozitivne misli ali afirmacije. Sama imam eno tako kratko a sladko: »Napake ne obstajajo. Vse to so zgolj priložnosti za učenje. Vse je prav točno tako kot je.« Mogoče se vam zdi preveč enostavna, a dobro pomislite, kako globoko resnična je.

3.       Obkrožite in družite se z ljudmi, ki vas podpirajo, razumejo in vam dajo svojo ramo, na katero se lahko naslonite v stiski. Kajti pozitivno naravnani ljudje imajo tudi pozitivni učinek na vaše mišljenje. Kar pogumno začnite tkati svojo socialno mrežo in vanjo povabite ljudi, ki vas inspirirajo, polnijo z dobro energijo, vas motivirajo in podpirajo v vaših poskusih pozitivnega razmišljanja. Tako boste v sebe zrcalili pozitivna razmišljanja, besede in vedenja taistih podpornih in pozitivnih ljudi. Bo šlo? Sam sem srečna, da imam takšne pozitivne in kdaj odbite prijatelje okoli sebe. Ki me imajo radi točno takšno kot sem. In jaz njih.

4.       Ignorirajte negativne misli. Jih znate? Prvo jih zaznajte, kot drugo pa jih pač skušajte z voljo osredotočenja dati proč iz miselnega toka možganov. Z nekaj vaje bo šlo. Verjemite. Zapomnite si, da vi niste vaše negativne misli! Sama pri tem svetujem trening ČUJEČNOSTI. Pomaga zagotovo!

5.       Bodite aktivni. Čas si vzemite in ga porabite za gibanje v naravi, za fizično aktivnost. Ker, če imate preveč časa, potem padete v »program« možganov, ko vsako malenkost preveč analizirate in preveč o tem premišljujete. In seveda posledično lahko vedno in povsod najdete »dlako v jajcu«. Zato tudi ne smete imeti preveč časa na razpolago, če ste se odločili, da potrenirate pozitivno življenjsko naravnanost.

 Ko smo aktivni in smo osredotočeni na pozitivne misli, se pojavi še cel kup stranskih in zelo dobrodejnih, koristnih rezultatov:

-          Večja količina kisika v krvi poveča delovanje možganskih funkcij

-          Sprosti se cela paleta hormonov, ki negujejo in polnijo možganske celice, da le-te lažje sledijo našim vajam, ki so opisane zgoraj

-          Izboljša se sposobnost učenja in pomnenja

-          Zmanjša se tveganje za nastanek demence in Alzheimerjeve bolezni

-          Počutimo se bolj sprejete s strani okolice

 

 

 

 

 

 

 

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1443