BLOGI

RSS Ključne besede zapisa: naša notranjost

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Nekaj vode je preteklo v zadnjih mesecih in znotraj sebe še iščem stabilnost. Nekaj idej se mi svaljka po glavi, predvsem misli, ki se navezujejo na "napačne" odločitve, izbire, na "neprave" situacije, na vse kar zahteva dvojnost: prav-narobe; dobro-slabo; lepo-grdo... na vse kar zahteva kesanje za napačno odločitev in na vse kar zahteva evforično dokazovanje za "pravo" izbiro. Obe skrajnosti v katerih sem, me utrujata, saj nobena ne prinaša tistega bistvenega: sprejemanja življenja takšnega kot je. Ne sprejemam stabilnosti in zadovoljstva že samo zato, ker je življenje v meni, ampak ga poskušam ves čas usmerjati z negativnim/pozitivnim prizvokom. Počasi se pomirjam z mislijo, da mi življenja ni treba več usmerjati z izbiranjem med prav in narobe, dovolj je, da počnem tisto kar si želim in čutim, da me vsaj malo veseli; vse ostalo se potem zgodi samo od sebe. Lahko sem nevtralna do življenja, važno le, da počnem kar me veseli in pustim, da življenje samo to razvija zame, postopoma pa izpušča tisto, kar me ne izpolnjuje. Najbrš se temu reče spontana evolucija, jaz sem pa mislila, da me bo odrešila "revolucijaaaaa". Faaak, življenje je čudež, že samo zato, ker je. Jaz sem dovolj, že samo zato, ker sem. Vse ostalo je "mogoče".

 

Budistična zgodba "Mogoče"

"Nekoč je živel star kmet, ki je delal na polju že mnogo let. Nekega dne je njegov konj pobegnil. Ko so to slišali sosedje, so prišli na obisk. “Kakšna smola!« so sočutno dejali.

“Mogoče,” je odvrnil kmet.

Naslednje jutro se je konj vrnil skupaj s tremi divjimi konji. “Kako lepo,” so sosedje vzkliknili.

»Mogoče,« je odvrnil starec.

Naslednji dan je njegov sin poskušal zajahati enega od divjih konj, toda konj ga je vrgel in sin si je zlomil nogo. Sosedje so spet prišli in sočustvovali nad njegovo nesrečo.

»Mogoče,« je odgovoril kmet.

Dan potem, so v vas prišli vojaški uradniki zaradi priprave mladih fantov za v vojsko. Ko so videli zlomljeno nogo kmetovega sina, so ga pustili in šli naprej.

Sosedje so čestitali kmetu, kako dobro so se stvari iztekle.

“Mogoče,” je dejal kmet.

... "

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1100

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

KDO JE VIŠJI JAZ?

Višji jaz je najčistejši del nas samih, je tistih 90 odstotkov naše energije, ki se ni utelesila na zemlji, temveč je kot varovalo ostala na šesti dimenziji. To je nivo, s katerega višji jaz komunicira z nami in se povezuje na nivoju duš in duha, da nam pomaga pri dvigu zavesti in ponovni združitvi v enost z njim. V bistvu nismo nikoli bili odrezani od njega, on je vedno bil in bo z nami (intuicija), le zavestno se moramo odpreti tej mogočni energiji svetlobe, ki je tako prostrana, da je treba to povezavo vzpostavljati z vztrajnostjo, korak za korakom, da okrepimo zaupanje v svetlobo. Naš um – ego, nižji jaz, je namreč poln omejitev, kaj lahko dosežemo in česa ne. Svetloba pa nima teh omejitev. Mi smo se naučili živeti znotraj okvirjev materialnega sveta, kjer se počutimo varne, višji jaz pa nas vodi k brezmejnosti, v neznano. Tega pa se bojimo oziroma tega se boji naš nižji jaz, ki se ni kar tako, brez boja pripravljen odpovedati svojemu kraljestvu, položaju, ki ga je mukoma ustvaril.

Višji jaz je tisti, ki nas pozna do najmanjših podrobnosti. Pozna vse naše skrivnosti, vse naše želje, navade, razvade, vso našo zgodovino kot duše. Je hranilnik vseh naših spominov in izkušenj. In ker smo na prehodu v novo dobo, ko bomo priča združitvi z višjim jazom tu na tem zemeljskem nivoju, ti delujejo v smeri, da do te združitve pride. Omogočajo nam izkušnje, ki nam pomagajo spoznati svoj namen bivanja na zemlji. Te izkušnje se včasih zdijo zelo ´krute´. Vendar so krute samo zaradi tega, ker ne razumemo vseh okoliščin, nimamo dobrega razgleda; s parterja se pač ne vidi vse. ;) In ker naša povezava z višjim jazom ni dovolj zavestna; pri večini ljudi je podzavestna v obliki delovanja po intuiciji, po ´posluhu´

 

ZAVESTNO POVEZATI SE S SAMIM SEBOJ

Tako kot za vsako drugo stvar je tudi pri povezovanju z višjim jazom potrebna osebna izkušnja. Ko smo sposobni poglobljene meditacije in pri tem biti v popolnoma budnem stanju ostrine, tišine in namere, se naučimo prepoznati glas, ki nas v bistvu neprestano usmerja in daje napotke, le da smo ga mi potisnili globoko vase. Zato se zdi, da je tako neznaten in tih. Več energije ko imamo, oziroma več izkušenj z raziskovanjem lastnih globin, prej se nam višji jaz ´prikaže´. Seveda je potrebna tudi določena mera zunanjega vodstva, nekoga, ki te usmerja in pokaže določene tehnike, kako razločiti glas višjega jaza od bučnega ega.

Na kak način se višji jaz komu predstavi, je popolnoma osebna stvar posameznika. Višji jaz lahko zavzame človeško obliko in se nam prikaže v določeni podobi, ki ji zaupamo, lahko je to samo neki poseben glas, ki ga takoj razločimo, ali pa energija, ki jo v trenutku prepoznamo, stanje, ki je drugačno od povprečnega ...

Z višjim jazom se lahko pogovarjamo o čemer koli. Tudi o tem, katera barva hlač nam najbolje pristaja. ;) On – ki mimogrede nima spola, nam pa je lažje, če imamo to opredelitev – ni avtoriteta, ki bi se je morali bati in ji namenjati samo ´pametna´ vprašanja in teme. Dokler se ga bojimo, tudi jaz sem se ga, je to zgolj zaradi vzorca ´strah pred avtoriteto´ (in še katerega drugega, seveda).

Jaz svoj višji jaz prepoznam po energiji glasu, ki so v bistvu moje misli. Ko sem res pri sebi, takrat vem, da je moj ego stopil na stran in da skozi mene govori višji jaz. Seveda se velikokrat zgodi, da zaradi vseh filtrov ne slišim vsega, kar mi govori, včasih kaj preslišim ali pa ga enostavno nočem poslušati.

Pogovor z višjim jazom nas pomirja, notranje uravnoveša in polni. To pa zato, ker se v tem procesu vzpostavitve povezave odpremo energiji višjih nivojev, ki nosi frekvenco čiste svetlobe, Resnice. Resnica pa vedno pomirja, saj je v tem primeru podana na najbolj čist način, neosebno, ljubeče, in nas usmerja v delovanje, kako rešit svoje težave. 3D-omejitve kar naenkrat zbledijo, mi pa sedaj dihamo v morju zavesti, kjer lahko na svoje težave pogledamo z vidika, ki prinaša rešitve.

 

INTERVJU Z VIŠJIM JAZOM

Na eni izmed delavnic leta nazaj smo se povezovali s svojimi višjimi jazi. Zahtevali smo, da nam pove svoje ime, in se učili ga začutiti in slišati. Ni nujno, da vsak takoj izve njegovo ime. Pomembneje od tega je, da se ga naučimo čutiti, zaznati njegovo prisotnost. Ko smo sposobni nadzorovati svoje misli, lahko kmalu prepoznamo njegovo energijo. Navadno nam govori prek naših misli. To so čiste misli, jasnost, mir, ljubezen. Višji jaz nikoli ne grozi, nikoli nas ne straši ali žuga. Njegova energija je največja milost, ljubezen, sprejemanje, potrpežljivost, kot si jo lahko zamislimo. Tudi strogost in resnost, a zelo ljubeča.

Včasih je višji jaz zelo zgovoren, spet drugič je tiho, pove malo. Vse z razlogom. Bodisi ker se moramo umiriti in narediti tisto, kar nam je že povedal in mi to vemo, bodisi ker nismo pripravljeni poslušati.

Nekoč sem se z njim pogovarjala samo v meditaciji, sedaj pa si najin pogovor zapisujem: vprašanja in odgovore. Konkreten primer: muči me kar nekaj, pa ne vem, kaj bi sama s seboj, polno je enih občutkov in misli, napetosti, nemira. Ali najprej naredim kakšno energijsko tehniko, da razpršim napetosti, ali pa sedem za računalnik in se najprej pogovorim z njim, kaj se dogaja, in nato v skladu z navodili, ki jih dobim, nadaljujem s tehnikami, meditacijo, če je to še potrebno, ali z drugimi aktivnostmi.

Med najinim pogovorom se navadno popolnoma umirim, vse se postavi na svoje mesto, zbalansira. In tako sedaj dostikrat rešujem svoja ´čudna´ stanja. Že s tem, ko se HOČEM pogovarjati z višjim jazom, sprožim NAMERO za razrešitev določenih stanj, občutkov. Sprašujem pa tako dolgo, dokler mi ni vse jasno. Velikokrat je dovolj že sam pogovor, ki je v bistvu vzpostavitev energijskega kanala, da se energije v trenutku zamenjajo.

Seveda je trajalo, da sem prišla na ta nivo sproščenega pogovora. Na začetku je ta potekal tako, da sem z muko in strahom komaj izustila eno samo vprašanje – da ne omenjam vseh predhodnih procedur (beri: uporov!), da sem se sploh pripravila do tega, da kaj vprašam. Odgovora pa nato tako ali tako nisem hotela slišati, kar je bilo videti tako, da je moj um na polno začel brbrati v smislu: saj vem … saj vem … saj vem … moram to in to … ja, to je to, pa kaj zdaj … aha … In ko sem v tem svojem umskem monologu za trenutek dovolila energiji višjega jaza, da je prišla do mene, sem se odgovora prestrašila, se takoj zaprla, padla v krč, strah. V resnici nisem hotela slišati – ničesar, vsaj ne do konca, ker me je bilo preveč strah, kaj vse bom slišala – strah pred ´božjo sodbo´, ali nekaj takega, da bom kaznovana. Pristop in vzorec ´grešnica´ ;) Tako sem si tisti drobec sporočila, ki sem ga vendarle spustila do sebe, pogosto napačno interpretirala – z umom, s svojim nižjim jazom, namesto z zavestjo.

A vaja dela mojstra, če mojster dela vajo. In jaz sem jo. Več vaj. Vsak dan. Dokler nisem toliko dvignila nivo svoje energije in prečistila energijski kanal, da je povezava z višjim jazom postala že nuja – ker, ja koga drugega pa boš vprašal za nasvet kot pa samega sebe, tistega, ki te najbolj pozna. No, meni so pri tem pomagale tudi zunanje okoliščine: enostavno mi je v procesu energijskega osamosvajanja zmanjkalo drugih alternativ, kam po energijo, nasvet, kam po rešitev – VASE!

Vse to je trening, nič se ne zgodi kar samo od sebe in čez noč. Stik z višjim jazom moramo negovati vsak trenutek, ne samo takrat, ko nam gre slabo, ko smo v stiski, temveč tudi takrat, ko se počutimo dobro, pri močeh. Ker smo življenja živeli ´odrezani´ od njega, se moramo sedaj znova priučiti biti povezani z njim. Vsak trenutek.

Povezava z višjim jazom je in bo nujna v času, ki je tu in pred nami, ker se bo samo na ta način dalo ´preživeti´ vse energijske turbulence. Ne bo več pomagalo iskanje odgovorov pri drugih, zanašanje na druge, temveč samo ti in tvoj višji jaz, notranje vodstvo in navodila, ki jih bo vsak prejel zase. Samo prek te povezave bomo lahko ostali v telesu, se soočali, da nas ne bo odpihnilo. In nič drugega te ne bo pomirilo in zadovoljilo ter zaščitilo kot edino močno partnerstvo s samim seboj. Ne več samo podzavestno, temveč zavestno!

 

Marjana Florjan

Nadaljuj branje
Ogledi: 969

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravo življenje

Ste kdaj razmišljali o svojem odnosu do denarja?

Menite, da je denar težko zaslužiti?

Si ga je sploh prav želeti?

Kaj denar sploh je?

 

Čeprav se z denarjem srečujemo takorekoč vsak dan, je denar v mnogih krogih še vedno tabu tema. Pri eni izmed raziskav, izvedeni v Ameriki, so ugotovili, da se celo raje pogovarjamo o smrti kot o denarju. Podobna raziskava, izvedena v Angliji, pa je razkrila, da neznancu celo hitreje zaupamo podatek o tem, koliko spolnih partnerjev smo imeli kot podatek o višini svoje plače. Denar je torej pogosto prepovedana tema. Še redkeje kot o samem denarju pa govorimo o tem, kakšen je naš odnos do denarja. Ker o tem le redko govorimo, o denarju pogosto razvijemo popačena prepričanja, ki nas tako na finančnem kot na drugih področjih po nepotrebnem ovirajo.

b2ap3_thumbnail_shutterstock_121346014.jpg 

Zakaj so naša prepričanja o denarju pomembna?

Če do denarja nimamo razčiščenega odnosa, sami sebe na poti do uspeha pogosto nezavedno sabotiramo. Težko sprejemamo dobre odločitve glede denarja, kadar te odločitve izvirajo iz strahu ali jeze. V skladu s svojimi mislimi in prepričanji se tudi vedemo, zato so od njih odvisne izkušnje, ki jih bomo v zvezi z denarjem imeli. Popačena prepričanja o denarju nas pogosto ovirajo pri iskanju službe, napredovanju v službi, uspehu, uresničevanju svojih želja in tudi na področju odnosov, saj je denar statistično gledano pogost izvor konfliktov. Zaradi popačenih prepričanj o denarju se lahko počutimo nemočne, jezne, nemirne ali pa nas glede denarja pogosto skrbi.

Če smo prepričani, da živimo v svetu pomanjkanja ter da je do denarja izredno težko priti, bomo opazili manj možnosti za nove načine služenja denarja. Nekdo, ki verjame, da si denarja ni prav želeti, se bo s svojim nadrejenim težko pogajal za višjo plačo. Denar bo le stežka sprejel od drugih. Nekdo, ki je prepričan, da z denarjem ne zna ravnati in da je denar povsem nepomemben, z njim ne bo načrtno upravljal ter bo svoje finančno ravnanje prepuščal naključjem.

 

Kaj torej lahko storimo?

Nekaterim je bil zdrav odnos do denarja že privzgojen, večina izmed nas pa mora zdrav odnos do denarja načrtno razviti. To storimo tako, da svoj odnos in prepričanja o denarju vzamemo pod drobnogled ter jih ozavestimo. Četudi morda ugotovimo, da naš odnos do denarja morda ni tako zdrav, kot bi si želeli, to ne pomeni, da bo vedno tako. Svoj odnos do denarja vsekakor lahko spreminjamo. Oblikujemo lahko tak odnos do denarja, ki nam bo v življenju koristil ter nam omogočal, da se počutimo sproščene, svobodne in bogate.

 

 

Če vas tema podrobneje zanima, vas vabim, da pokukate tudi v knjigo Skrita uganka denarja.

Nadaljuj branje
Ogledi: 1891

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

b2ap3_thumbnail_prenos.jpg

V RAZMISLEK...

V predhodnih treh blogih sem predstavila čemaž, trobentice in regrat. Mogoče vas sami naslovi niso ravni pritegnili, saj dejansko te rastlinice vsi poznamo. AMPAK, A JIH RES? Ali se res zavedamo kako malo je potrebno da smo sami svoj "zdravnik"? Zdravnik v smislu tistih oz takšnih, kot so jih imeli Kitajci - skrbeli so za vzdrževanje zdravja svojih pacientov, torej vso energijo so dajali v preventivo, ko pa je človek zbolel, so tega zdravnika odpustili, češ da ni znal dovolj dobro skrbeti za njih.

Žalostno je v sodobnem svetu to, da se zdravijo posledice bolezni ne pa vzroki...

Kaj torej lahko naredimo sami??? Ne moremo vplivati na zrak, ki ga dihamo, lahko pa s preprosto logiko izbiramo bolj zdrava živila. Zelenjava in sadje na trgovinskih policah je v večini prepotovala ogromno kilometrov shranjena v zabojih in poškropljena z raznimi kemikalijami, ki ali preprečujejo nastanek plesni, gnilobe ali pa povzročajo "umetno zorenje". Torej zelenjava in sadje sploh ne dozorita na soncu, kemične spremembe ki so potrebne za zorenje so sprožene pod vplivom strupov, ne pa sončne svetlobe in temperature ozračja. Tako ta živila ne vsebujejo vitaminov v takšnih količinah, kot tista, ki zrastejo v zemlji in na soncu, vsebujejo veliko strupov, hormonov, skratka stvari, ki negativno vplivajo na naše telo. Poleg tega so celo leto dostopna. Tukaj pa pridem jaz na vrsto... Sezonska živila so tista, ki so primerna za uživanje v tem smislu, da pomagajo našemu telesu da sam vklopi določene mehanizme = samozdravljenje.Vsi ste že slišali da se s pomočjo bioenergije telo zdravi samo in da se vsak lahko nauči teh tehnik samozdravljenja. Prvo stopnjo zdravljena z bioenergijo po metodi Zdenka Domančiča sem tudi sama opravila (upam da bom lahko še naslednje stopnje) kar pomeni, da sem se na lastne oči prepričala, da stvar deluje. In deluje v takem smislu, da sediš z odprtimi usti, pozabiš dihat vmes in če nisi pripravljen, te celo postane strah... strah pred nepoznano, v temnem srednjem veku, zamolčano in izbrisano znanje, znanje, ki je ključ do zdravja. Zakaj sem omenila bioenergijo, ker je ravno tako kot sezonska živila, če lahko tako rečem, darilo narave.

Vprašanje je samo ali smo ga pripravljeni in sposobni uporabiti sebi v prid...

 

 

Jasmina

Nadaljuj branje
Ogledi: 1575

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina
b2ap3_thumbnail_26.04.13.JPG
Kakšna je naša zunanja podoba je odvisno od tega, kakšna je naša notranjost: kakšne so naše misli, kakšni so naši občutki, kakšni smo kot človek. Če je nekdo večino časa jezen, besen in sovražen, bo to vidno tako na njegovem mrkem obrazu kot tudi v njegovi drži telesa. Obratno pa bo drugi, ki je ljubeč, nežen in radosten, to kazal s sijočim obrazom in odprto držo telesa.
 


To, kar smo in kako delujemo, določa naše življenje. Če smo pošteni, ljubeči, sočutni in nenasilni ter optimistični in se veselimo vsakega novega dne, bo takšno tudi naše življenje. Namreč mi ustvarjamo svoje življenje - mi smo kreatorji svojega življenja. Verjamete, da je svet grozen in nevaren ali verjamete, da je svet lep? Verjamete, da vas ljudje vedno ogoljufajo ali verjamete, da so pošteni?
 
Kakšen bo vaš pogled na svet? Kakšno življenje želite živeti? 
 
Nič ne pomaga, če hočemo spremeniti svoje življenje tako, da se ukvarjamo le s svojo zunanjostjo in svetom okoli nas. Če bi radi živeli bolj srečno, moramo pogledati vase, v svojo notranjost. Kaj nosimo v sebi, kar nas omejuje na poti k srečnemu življenju? Katera naša prepričanja in vzorci nam ne dovolijo, da bi zadihali s polnimi pljuči in si dali to, kar potrebujemo? Nato pa, ko vse to veste, naredite korak naprej. Za začetek lahko poskusite jutri zjutraj s stavkom: "Danes bo čudovit dan!"
 
Nadaljuj branje
Ogledi: 1326