BLOGI

RSS Ključne besede zapisa: pogled na svet

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Nekaj vode je preteklo v zadnjih mesecih in znotraj sebe še iščem stabilnost. Nekaj idej se mi svaljka po glavi, predvsem misli, ki se navezujejo na "napačne" odločitve, izbire, na "neprave" situacije, na vse kar zahteva dvojnost: prav-narobe; dobro-slabo; lepo-grdo... na vse kar zahteva kesanje za napačno odločitev in na vse kar zahteva evforično dokazovanje za "pravo" izbiro. Obe skrajnosti v katerih sem, me utrujata, saj nobena ne prinaša tistega bistvenega: sprejemanja življenja takšnega kot je. Ne sprejemam stabilnosti in zadovoljstva že samo zato, ker je življenje v meni, ampak ga poskušam ves čas usmerjati z negativnim/pozitivnim prizvokom. Počasi se pomirjam z mislijo, da mi življenja ni treba več usmerjati z izbiranjem med prav in narobe, dovolj je, da počnem tisto kar si želim in čutim, da me vsaj malo veseli; vse ostalo se potem zgodi samo od sebe. Lahko sem nevtralna do življenja, važno le, da počnem kar me veseli in pustim, da življenje samo to razvija zame, postopoma pa izpušča tisto, kar me ne izpolnjuje. Najbrš se temu reče spontana evolucija, jaz sem pa mislila, da me bo odrešila "revolucijaaaaa". Faaak, življenje je čudež, že samo zato, ker je. Jaz sem dovolj, že samo zato, ker sem. Vse ostalo je "mogoče".

 

Budistična zgodba "Mogoče"

"Nekoč je živel star kmet, ki je delal na polju že mnogo let. Nekega dne je njegov konj pobegnil. Ko so to slišali sosedje, so prišli na obisk. “Kakšna smola!« so sočutno dejali.

“Mogoče,” je odvrnil kmet.

Naslednje jutro se je konj vrnil skupaj s tremi divjimi konji. “Kako lepo,” so sosedje vzkliknili.

»Mogoče,« je odvrnil starec.

Naslednji dan je njegov sin poskušal zajahati enega od divjih konj, toda konj ga je vrgel in sin si je zlomil nogo. Sosedje so spet prišli in sočustvovali nad njegovo nesrečo.

»Mogoče,« je odgovoril kmet.

Dan potem, so v vas prišli vojaški uradniki zaradi priprave mladih fantov za v vojsko. Ko so videli zlomljeno nogo kmetovega sina, so ga pustili in šli naprej.

Sosedje so čestitali kmetu, kako dobro so se stvari iztekle.

“Mogoče,” je dejal kmet.

... "

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 308

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Na Zemlji običajno vsi odnosi temeljijo na liku vladarja in liku podložnika, torej eden vlada drugi se mu podreja. To velja za vsa področja družbe in tako imamo vsi v sebi kodo vladarja in kodo podložnika. Ko nam je nekdo navidezno nadrejen, kar je v resnici vcepljeno umetno, se nam vklopi koda podložnika, ko pa se mi počutimo, da smo v vodilni vlogi, smo celi v kodi vladarja in terjamo od drugih, da se nam podrejajo.

Koda vladarja je pradavna vcepitev – eden vlada, drugi se mu podreja. "Vladarju se ne ugovarja in vsi izvršujejo njegove ukaze." Koda vladarja je povezana z vzvišenostjo ali napuhom, da je on večvreden kot drugi ljudje, kar v krščanstvu velja tudi za enega od smrtnih grehov. Vodilni s svojo vzvišenostjo naredi okoli sebe energijski zid, da ne more nihče do njega, tako se navidezno zaščiti pred soljudmi in lastnimi občutki. Ta energijski zid je trdnjava, v kateri je zaprt vladar. Je njegovo lažno varovalo, da bi odprl srce, v smislu videti in sprejeti sočloveka, izraziti sočutje, ozreti se na potrebe drugih, ne samo gledati nase … In ko se vladar tako ogradi od ljudi, postane diktator, tiran ... Vladar je seveda tiran najprej do samega sebe, nato še do drugih. Izrazita potreba po vladanju množicam pomeni veliko izgubo samega sebe; v resnici je zelo oddaljen od sebe in od svojega bistva, svojega višjega jaza.

Koda vladanja pa je skrita v povsem "navadnem" delovodji v nekem podjetju in naprej v direktorju, predsedniku ... Ta igra traja že dolga tisočletja in se v tem času končno zaključuje. Ljudje imajo tega resnično dovolj.

V resnici je vladar zelo prestrašen človek, počuti se ogroženega, in z navidezno lažno močjo vzbuja teror, a je v resnici poln bolečine in lastnega nesprejemanja samega sebe. V njem kriči srčna bolečina, ker je tako odrezan od sebe, soljudi, sveta, univerzuma. Vladarstvo je totalna izolacija in skrivanje. Z ustrahovanjem skrivajo svoja nečedna delovanja in svoj lastno nemoč.

Podložniki ali podrejeni, kar je tudi umetno vcepljeno, pa pomagajo to stanje vzdrževati s svojim strahom in neizražanjem samega sebe. Ker zaradi strahu podrejeni nikoli ne ugovarja vodilnemu ali se ne poskuša pogovoriti, ostanejo stvari take, kot so. V podrejenih tako tli upor, zamera, bes. Res je, da je bil v preteklosti vsak, ki si je drznil ugovarjati vladarju, takoj kaznovan s smrtjo, s sekanjem udov ... V današnjem času je ta strah podzavestno še zmeraj prisoten, da malokdo komu upa kaj reči, sploh pa vodilnim. Današnji način kaznovanja za "neposlušnost” jeustrahovanje z izgubo službe, zato podrejeni marsikaj pretrpijo samo za voljo ohranitve delovnega mesta.

Tako vodilna kot podložniška igra temeljita na pomanjkanju lastne vrednosti, oboje je ubogi jaz, s tem da je pri vodilnem izražena kot navidezna samozavest, pri podložnih pa kot krivda, strah in vdanost v usodo, ki jo krojijo vladajoči. Bolj ko kažejo podrejeni vodilnim svoje bedno stanje, večji pritisk le-ti izvajajo na podrejene z različnimi sankcijami. Podrejeni vladajočim kažejo ogledalo lastnega uboštva, ker pa ga vodilni ne sprejemajo, ga hočejo na silo izkoreniniti. Po drugi strani pa tudi vodilni podložnim kažejo njihovo ogledalo, ki ga slednji prav tako nočejo sprejeti. Situacija obe strani potem privede do medsebojnega spopada. Na tak način so se nekoč začele revolucije, v današnjem času pa demonstracije in protesti.

Posledice vladarske kode se odražajo na posameznikovem energijskem polju, kar privede tudi do različnih bolezni. Vladarjev um postane zelo krut in ozkogleden, z njim zatira čustva, da se ne izrazijo. Mi pa dobro vemo, da ko zatremo čustva, vse "zamrzne". Tak način življenja posameznika privede do razcepljenosti čustev in mentala: vodilni postaja vse bolj "preračunljiv um", hladen v čustvih in ni povezan s svojo energijo, ki so čustva. Logična posledica je pomanjkanje energije, ki jo vodilni nato krade z manipulacijo podrejenim.

Iz vsakdanjega življenja poznam primere, ko so bili moški pa tudi ženske izraziti "vladarji", torej z močno izraženo kodo vladarja in so izvajali totalni teror in nadzor nad bližnjimi. Pa niso bili predsedniki, temveč čisto običajni ljudje, in jih je zaradi tega na stara leta prizadela demenca – izguba spomina. To se je zgodilo zato, ker so tako zatirali samega sebe in svoja lastna čustva, bili so konstantno v umu, da so prišle sile ravnovesja v obliki bolezni – demence in so naredile izklop "prenapetega omrežja". Kasneje, ko sem jih videl, so bili v stanju, ko se niso spomnili niti tega, kako jim je ime, in so bili popolnoma odvisni od drugih kot mali otroci. Posledice takega načina življenja pa se lahko izrazijo tudi kot vrtoglavica, izguba ravnotežja in orientacije. To je normalna reakcija; lastno telo in energija se je uprla in naredila svoje – vzpostavila je ravnovesje.

Za vladarsko kodo so od nekdaj vedeli, da je velik problem posameznika, zaradi tega so nekoč v duhovnih šolah tako imenovanih misterijih imeli določen pogoj za posamaznike, ki se je prišel učit duhovnega znanja. Ta pogoj je bil, da je bil posameznik toliko očiščen, da je še posedoval lahkotnost otrok. S tem pogojem so se zaščitili pred zlorabo znanja, ker so vedeli, da otroška lahkotnost ne prenaša vladarske kode in nasploh bednih programov. Znanje so podelili smo tistemu, ki je ustrezal temu pogoju. Otroška lahkotnost je energija kreativnosti in sreče.   

Da se očistimo vladarsko-podložniške kode, je potrebno najprej ozavestiti to dvojno igro. Obe strani. Šele potem se lahko lotimo čiščenja, če želimo. Namreč ljudje smo zanimiva bitja, saj se tako radi oklepamo svoje vloge, pa čeprav vemo, da je bedna. Zato je potrebno kodo očistiti na nivoju DNK-zapisa. Pri tem pridejo v poštev starodavne veščine samozdravljenja, vijolični plamen, meditacija ... Ozdravljeni kode postanemo takrat, ko postanemo lahki kot otroci, kar pa je mojstrstvo.

 

 

Jernej Deželak

Nadaljuj branje
Ogledi: 528

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravo življenje

Zaposlitev ni zgolj način zaslužka. Služba je tudi del naše poklicne identitete. Omogoča nam, da se počutimo koristne, sposobne in se zavedamo svojega doprinosa k družbi. Služba je pogosto povezana tudi z našo samozavestjo.

 

Kako na nas vpliva izguba službe?
Ob daljši nezaposlenosti imamo lahko občutek nezadostnosti. Nekateri se lahko počutijo tudi manjvredne. Izguba službe pogosto pomeni tudi izguba svoje delovne rutine ter izguba občutka varnosti. Pogrešamo lahko tudi vsakodneve socialne interakcije, ki nam jih je služba omogočala. Mnogo ljudi se ob daljši brezposlenosti srečuje s stresom, tesnobnostjo, pomanjkanjem interesa in motivacije, depresijo in podobnim.

Kaj lahko v takem primeru storimo?

Kot psihologinja ljudi, ki se soočajo z izgubo službe, spodbujam, naj se nikar ne dojemajo kot brezposelno osebo, pač pa kot osebo, ki je trenutno 'polno zaposlena' z iskanjem službe. Vsakemu se kdaj zgodi, da se znajde v neugodni situaciji. Biti brez službe o nas ne pove nič slabega. Izredno pomembno pa je, da svoje stanje dojemamo kot prehodno in ne kot stalno. Pri tem je ključno, da ohranjamo svojo delovno kondicijo. To počnemo tako, da si dneve čim bolj strukturiramo. Ko redno hodimo v službo, imamo ponavadi hitrejši vsakodnevni ritem, kot takrat ko smo prosti dela. Ko nam zjutraj ni potrebo iti v službo, lahko pričnemo samodejno kasneje vstajati, za posamezne vsakdanje aktivnosti porabimo več časa, pogosteje preživljamo svoj čas na bolj pasiven način (npr. gledanje televizije) in podobno. Če želimo svojo delovno aktivnost ohranjati, je pomembno, da vsak delovni dan določeno število ur namenimo svojemu delu. Četudi nas trenutno za to delo še nihče ne plača, svoj čas redno namenjamo nečemu, kar bo povečalo naše zaposlitvene možnosti. Aktivno iskanje službe torej ne zajema zgolj nekaj minut na dan, ki jih posvetimo preverjanju novih razpisanih prostih delovnih mest, pač pa mnogo več. Samoiniciativno se lahko pričnemo srečevati z ljudmi, ki delujejo na področju, kjer želimo delati tudi sami. Možnost imamo za nekaj časa delati tudi prostovoljno, kar nam omogoča učenje novih delovnih spretnosti, mreženje ter dvig naše samozavesti, motivacije in energije za delo. Preko uporabe interneta ali knjig se lahko naučimo tudi kakšno novo spretnost, ki bi nam na delu lahko prišla prav. To je lahko učenje novega računalniškega programa, novega jezika ali izboljšanje veščin javnega nastopanja.

 

Pomembno je torej, da kljub izgubi službe ostajamo aktivni ter se ne osredotočamo na samo izgubo službe, temveč raziskujemo različne možnosti, ki jih imamo na voljo.

Nadaljuj branje
Ogledi: 1770

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina
b2ap3_thumbnail_26.04.13.JPG
Kakšna je naša zunanja podoba je odvisno od tega, kakšna je naša notranjost: kakšne so naše misli, kakšni so naši občutki, kakšni smo kot človek. Če je nekdo večino časa jezen, besen in sovražen, bo to vidno tako na njegovem mrkem obrazu kot tudi v njegovi drži telesa. Obratno pa bo drugi, ki je ljubeč, nežen in radosten, to kazal s sijočim obrazom in odprto držo telesa.
 


To, kar smo in kako delujemo, določa naše življenje. Če smo pošteni, ljubeči, sočutni in nenasilni ter optimistični in se veselimo vsakega novega dne, bo takšno tudi naše življenje. Namreč mi ustvarjamo svoje življenje - mi smo kreatorji svojega življenja. Verjamete, da je svet grozen in nevaren ali verjamete, da je svet lep? Verjamete, da vas ljudje vedno ogoljufajo ali verjamete, da so pošteni?
 
Kakšen bo vaš pogled na svet? Kakšno življenje želite živeti? 
 
Nič ne pomaga, če hočemo spremeniti svoje življenje tako, da se ukvarjamo le s svojo zunanjostjo in svetom okoli nas. Če bi radi živeli bolj srečno, moramo pogledati vase, v svojo notranjost. Kaj nosimo v sebi, kar nas omejuje na poti k srečnemu življenju? Katera naša prepričanja in vzorci nam ne dovolijo, da bi zadihali s polnimi pljuči in si dali to, kar potrebujemo? Nato pa, ko vse to veste, naredite korak naprej. Za začetek lahko poskusite jutri zjutraj s stavkom: "Danes bo čudovit dan!"
 
Nadaljuj branje
Ogledi: 921