BLOGI

RSS Ključne besede zapisa: prepričanja

Iluzije so vcepitve v čustveno, miselno in energijsko telo. Vplivajo na naše razmišljanje in na to, v kaj verjamemo. Vcepimo si jih lahko sami ali nam jih vcepijo starši, nekatere »hranita« družba in sistem, lahko pa jih s seboj prinesemo tudi iz kakšnega prejšnjega življenja. So naša notranja prepričanja, ki nas nezavedno silijo, da se vedno znova znajdemo v neprijetni situaciji, ki je v skladu z iluzijo. Svojo realnost si pač kreiramo sami. 

 

Iluzije si navadno ustvarimo sami, glede na svoje izkušnje v svetu. Veliko smo jih ustvarili v preteklosti, v otroštvu, ko smo bili relativno čisti in pretočni. Takrat naše miselno ali razumsko telo še ni bilo dobro razvito. Otroci še ne znajo razmišljati kot odrasli, čutijo pa veliko več, ker so na čutnem področju še zelo odprti. Tako hitro pride do situacij, ko otrok ponotranji prepričanja, da ni dovolj dober, da ni vreden, da ne zna ali ne zmore. Če otrok živi v okolju, kjer ni dovolj podpore, sprejemanja, razumevanja in ljubezni, se lahko hitro odloči in ponotranji prepričanje, da ni vreden ljubezni ali da ga nihče nima resnično rad. Takšni ljudje kasneje v življenju na silo iščejo ljubezen zunaj sebe, se razdajajo, pretirano ugajajo, postavljajo druge na prvo mesto, sebe pa zanemarjajo. To počnejo, ker si želijo na silo dvigniti (lažno) lastno vrednost, samo da bi presegli iluzijo in dosegli, da bi jih imel nekdo resnično rad.  

 

Starši nam lahko vcepijo iluzije, da se je, na primer, v življenju treba zelo truditi za denar, da moramo veliko delati in garati, da življenje ni lahko. Lahko nam vcepijo veliko strahu in napačnih prepričanj. Človek s temi vcepitvami bo v življenju res veliko garal, delal in sebe spravljal v neprijetne situacije samo za to, ker mu to narekuje notranje prepričanje, notranja iluzija. Po navadi bo neprestano izčrpan, vedno bo rekel, da nima dovolj denarja, da mora varčevati, črnogled bo na življenje in govoril, da nikoli nima časa. 

 

Družbene iluzije, ki so trenutno zelo močne, so iluzije o lepoti, o zunanjosti, o zunanjem videzu ... To iluzijo verjetno vsi zelo dobro poznamo in zadnje čase gre res že v skrajnost. Veliko slavnih ljudi, pevcev, igralcev ter drugih ustvarja prepričanje, kakšno bi moralo biti žensko in kakšno moško telo. V revijah in na socialnih omrežjih so fotografije močno retuširane in polepšane. Videospoti polni na pol umetnih deklet. Tu je žal bolj malo resničnih teles. Ogromno slavnih ljudi, ki spodbuja ta prepričanja, je na veliko »popravljenih« s strani plastičnih kirurgov. Ko vse to opazujemo, se v nas ustvari prepričanje, da naše telo ni lepo, da bi morali biti bolj suhi, bolj oblikovani, imeti manjši nos, večje prsi, kožo čudovite barve, poudarjene oči, podaljšane trepalnice in lase pobarvane z vsaj tremi barvami. Iluzije zelo močno vplivajo na to, da se ne sprejemamo takšne, kot smo. Da nam je težko, ko se gledamo v ogledalo, kaj šele, ko se vidimo na videu. Ampak žal je resnica takšna, da imajo ti slavni ljudje resnično izjemno slabo mnenje o sebi, se sovražijo in se nesprejemajo. Tudi oni so ujeti v iluzijo, ki pa jo s svojimi dejanji še krepijo. 

 

Iluzije, ki smo jih ponotranjili v prejšnjih življenjih, so lahko zelo različne. Jaz, na primer, sem v prejšnjem življenju ponotranjila velik del ženske kode. Bila sem ženička, ki je bila močno podrejena, skrbela je za celo družino, kuhala, pospravljala, delala na njivi, skrbela za celo kmetijo in v celoti skrbela še za vsako moževo potrebo. Sebe ni cenila, ni se spoštovala, niti se ni imela rada. Zato sem imela v tem življenju že veliko dela s topljenjem teh iluzij, ki so se najbolj začele kazati, ko sem stopila v intimen partnerski odnos. Verjamem pa, da me marsikaj še čaka.

 

Kako preseči iluzije? 

Nekaj ali nekdo nam mora »odpreti oči«. Na začetku je treba ugotoviti, katere iluzije sploh podpiramo in kakšna so naša napačna prepričanja o sebi in svetu. Ko razumemo težavo, je edina rešitev ta, da se spustimo noter, globoko v notranjo bolečino, v vzrok. Ko predelamo svojo notranjo bolečino, začnemo na svet in sebe gledati drugače. Iluzija se transformira, tretje oko se še malo bolj odpre in resnica nam je bliže.

 

Maja Radej

Nadaljuj branje
Ogledi: 209

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Opazovanje lastnih misli je lahko zelo »razsvetljujoče«, saj nam to, kako živimo, narekujejo naše misli. Če se jih ne zavedamo, potem tudi nimamo pravega nadzora nad svojim delovanjem, življenjski izzivi pa nam predstavljajo muke. Energije za premike ni in ni, kljub temu da se jo trudimo pritegniti k sebi. V nedogled lahko brcamo v prazno, iščemo vzroke okrog in okrog bistva, tega pa imamo praktično pred nosom. 

Ko nam uspe se zavestno umiriti in prisluhniti umskemu kaosu, ta kmalu izloči najbolj bistvene besede, stavke, afirmacije, misli, ki nas blokirajo in zaradi katerih se ne moremo premakniti in napredovati v skladu z željami. Večina teh misli je zelo negativnih: ne morem, ne znam, ne vem, ne bo mi uspelo, nisem dovolj dobra/dober … 

Včasih se zdi, kot da imamo prazno glavo, da ničesar posebnega ne premlevamo. Pa to ni res! Naš um melje neprestano. Obdeluje vsako malenkost, znova in znova. Zato je treba vztrajati in raziskati njegov mehanizem in prevzeti krmilo. Ali vodim svoj um jaz ali on mene? Če verjamemo vsem negativnostim, ki nam jih servira, potem smo sposobni verjeti tudi vsem pozitivnim mislim oziroma afirmacijam. Pa še bolje se bomo počutili. Ko bomo tako zavestno vadili skoke iz ene miselne skrajnosti v drugo, iz minusa v plus, bomo nekega lepega dneva pristali na sredini, na nevtralnem območju čistega vedenja in delovanja. Takrat bomo pa mojstri. ;)

Če ne vemo, kje vse leži naša energija, prisluhnimo svojim mislim: energija je tam, kjer so naše misli. Ups! O čem oziroma o kom dneve in dneve razmišljam? No, tja gre moja energija ... Velikokrat se je treba prisiliti, da um zaposlimo s kreativnostjo, z idejami, mislimi, ki podpirajo naše cilje, vse tisto, kar si v življenju želimo doseči, kar nas osrečuje, polni … Vendar samo misliti o zlati prihodnosti ne bo dovolj, je potrebna tudi akcija, tukaj in zdaj – misli podpreti z dejanji. 

In še nekaj zelo bistvenega: razmišljanje o drugih, sanjati o drugih, je lahko velika potrata energije. Če v svoje sanje vpletamo druge, si zamišljamo vse mogoče scenarije z njimi, posegamo v njihovo svobodno voljo, ker oni z našimi načrti niso seznanjeni … Zato razmišljajmo o sebi, drugim pa pustimo svobodno voljo. 

Tako enostavno, pa tako težko hkrati. ;)

Marjana Florjan

Nadaljuj branje
Ogledi: 312

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Do včeraj sem bila 100% prepričana, da so rumeni cvetovi, ki jih je mogoče videti ob bregovih Save, cvetovi topinamburja. No pa niso.... Že na vse zgodaj sem odšla izkopavat korenike oz gomolje rumeno cvetoče rastline. Sicer čas, za izkopavanje pravega topinamburja še ni pravi, je potrebno počakati še kakšne 2 meseca, pa vendar... Cvetovi rumeni, velikost rastline primerna (cca 2m), korenika oz gomolj...ga pa sploh ni bilo. Ker vem, da ima naša Dolska pinky super babica alias Fanči Moljk pravi topinambur sem naredila primerjavo...in ugotovila, da to ni to. Fančijin topinambur sicer ni cvetel, je bila pa primerjava listov več kot zadovoljiv dokaz, da rastlini nista isti in da na bregovih Save ne cveti topinambur, ampak rastlina po imenu deljenolistna rudbekija. Tako topinambur, kot rudbekija sodita med invazivni vrsti. Topinambur v zadnjem času zopet prihaja v ospredje zaradi svojih  nutricističnih vrednosti. V sebi namreč skriva inulin, ki zelo pozitivno vpliva na delovanje prebavnega trakta. Brez skrbi ga lahko uživajo tudi diabetiki. Načeloma se uporablja kot krompir. Lahko ga pečemo ali kuhamo. Lahko pa ga za razliko od krompirja jemo tudi surovega ali pa vlagamo kot peso. Če ste tudi vi bili prepričani, da na bregovih Save raste topinambur, vam lahko 100% potrdim, da ste se skupaj z menoj motili.

LP

 

Jasmina

Nadaljuj branje
Ogledi: 1122

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Uspeh ni vedno odvisen le od nadarjenosti, trdega dela ali sreče, temveč tudi o našega načina mišljenja. Čeprav se tega pogosto ne zavedamo, svoj način mišljenja pravzaprav izbiramo. Če želimo postati uspešni, je ključno, da se miselno naravnamo na uspeh.

 

Kaj sploh je uspeh?

Ne obstaja le ena definicija uspeha. Uspeh deloma definira družba, v veliki meri pa si ga definiramo tudi sami. Osebe, ki imajo zelo ozko definicijo uspeha in ga smatrajo kot nekaj, kar se zgodi le nekajkrat v življenju (npr. zaključek šolanja, napredovanje v službi), se bodo redkeje počutile uspešne. V svoje cilje bodo morale dolgo obdobje vlagati zelo veliko energije, preden bodo dosegle to, kar smatrajo kot uspeh. Ljudje, ki vidijo uspeh tudi v manjših dosežkih (npr. večerni tek, uspešen sestanek), pa bodo v večji meri uspeh doživljali na vsakodnevni ravni. Majhne zmage bodo doživljali že na poti do svojega cilja in ne šele ob koncu, zato bo tudi njihova vsakodnevna motivacija pogosto višja ter bodo najverjetneje bolj zadovoljni sami s sabo v različnih fazah doseganja cilja.

 

Primer iz terapevtske prakse

Pred kratkim je bila pri meni v Hočem več terapiji gospa, ki je imela zelo rada svojo službo in si je močno želela uspeha, a ga ni nikoli resnično pričakovala. Pogosto je navdušeno prevzela kakšen zahtevnejši službeni projekt, nato pa se je ustrašila, da ji ne bo uspelo ter je zaključitev projekta, skupaj z zaslugami zanj prepustila sodelavcu. Tekom najinega terapevtskega dela sva skupaj raziskovali njene predstave o uspehu. Najprej sva raziskovali zlasti, kako si uspeh sploh predstavlja. Ali je uspeh sestavljen le iz enkratnih življenjskih situacij ali tudi iz manjših vsakdanjih dogodkih? Je uspeh nujno le nekaj za kar moramo garati? Sta zmaga in uspeh vedno povezana z denarjem? Kako so njeni starši dojemali uspeh ter kako so se odzvali ob neuspehu? Ko raziskujemo svoja prepričanja o uspehu, lahko včasih ugotovimo, da so v našem okolju ali družini celo bolj cenili neuspeh, saj je morda prevladovalo prepričanje, da so vsi uspešni ljudje nepošteni ali pohlepni. Morebiti uspeh nezavedno povezujemo z vzvišenostjo ali brezčutnostjo. Morda smo prepričani, da nismo vredni uspeha ali da je uspeh omejena dobrina, zaradi česar je bo zagotovo zmanjkalo za nas. Včasih nam ravno naše predstave o zmagi in uspehu onemogočajo postati uspešni v življenju. Z gospo sva ugotovili, da je globoko v sebi prepričana, da ne more biti uspešna in istočasno tudi topla, prijazna in radodarna oseba. Prepričana je bila tudi, da si uspeha ni prav želeti. Tekom terapije sva njene predstave o uspehu postopoma spreminjali. Skupaj sva gradili tudi njeno samozavest in komunikacijske veščine, ki ji bodo prišle prav zlasti v službi (veščine pogajanja, veščine postavljanja meja, itd.).  

Ko se je v službi naslednjič lotila večjega projekta, samo sebe pri izvedbi projekta ni več sabotirala.  Tako sebe kot sodelavce je pričela k uspehu spodbujati. Misel na uspeh ji torej ni več prinašala občutka strahu in nezadostnosti, pač pa se je ob razmišljanju o zmagi počutila motiviranano in navdušeno.

 

Ni torej pomembno zgolj, kaj in kako delamo, pač pa tudi kaj ob tem razmišljamo. Kot je nekoč dejal Henry Ford: "Če mislite, da zmorete ali če mislite, da ne zmorete, imate v obeh primerih prav."

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1338

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Kdaj ste nazadnje rekli »Danes pa res začnem hujšati?« ali pa »Od danes naprej bom res jedel bolj zdravo?«. Mnogi od vas to storite na začetku novega leta, kot zaobljubo, ki si jo daste za prihajajoče leto.

S poskusom hujšanja sem se prvič soočila v srednji šoli, tako kot večina današnjih srednješolcev, ko sem prvič v življenju vzela »stvari v svoje roke«. In takrat sem jih več ali manj vzela v svoje roke za vedno. Začela sem eksperimentirati s takšno in drugačno dieto, in po nekaj letih nihanja kilogramov in odpovedovanja hrani, prišla do zaključka, da DIETE NE DELUJEJO IN PIKA. Seveda sem za to potrebovala več let, ogromno neuspelih poskusov diet, probleme z zdravjem in prebavo in posledično tudi z lastno samopodobo. Nikakor nisem in nisem bila zadovoljna s svojim telesom, tako kot sedaj vidim pri velikem številu ljudi. Neprestano sem imela občutek, da bijem nekakšen boj z njim in da me nikakor ne želi osrečiti.  

Vse to je bila motivacija, da že od srednje šole naprej raziskujem in eksperimentiram s hrano in prehrano, kaj deluje in kaj ne deluje. Šele, ko sem popolnoma spremenila celoten pogled na hrano in na svoje telo, so se začele dogajati želene spremembe in spremenila sem svoje prehranjevalne navade ZA VEDNO. Nikoli več nisem imela problemov s hrano in ga tudi danes nimam, še manj s svojim telesom in samopodobo. Postala sva najboljša prijatelja, skrbim zanj vsak dan in ga hranim s polnovredno hrano, mu omogočam dovolj gibanja in umskega sproščanja. Le tako tudi on poskrbi zame vedno, ko potrebujem njegovo podporo, ko sem pod večjim stresom ali obremenitvami.

4 stvari, ki jih želim podeliti z vami pa so MITI O HRANI, s katerimi nas bombardirajo na vsakem koraku in jim slepo verjamemo.

1. Preštevanje kalorij vam bo pomagalo izgubiti težo

Miselni proces za tem je, da če bomo šteli kalorije, bomo bolj pazili kaj jemo in bomo jedli manj visoko kalorične hrane, »slabe« hrane. Problem tega razmišljanja je, da ni »slabe« hrane. Kalorije niso slabe. Kar želim povedati je to, da lahko preštevate vse možne kalorije na svetu in vam to ne bo pomagalo, če boste jedli procesirano hrano in hrano, obogateno z umetnimi dodatki.

S preštevanjem kalorij ne boste izgubili teže! Pomembno je KAJ pojeste, kako to  skombinirate in kako to ustreza vašemu telesu. In vaše telo vam vedno pove kaj je zanj dobro in kaj ne. Vprašanje je samo ali ga res poslušate?

2. Vse v zmernih količinah

Ideja, da lahko jeste vsega po malem je zelo lepa….vendar je to tudi vse kar je lepega pri tem.

V veliki večini primerov se da vašo najljubšo jed, vključiti v vaš prehranjevalni sistem. Vendar pa bodite pazljivi, saj vaše pojmovanje zmernega ni nujno pojmovanje vašega telesa in njegovega dojemanja, kaj je zdravo za vas. Če bi želeli svojo najljubšo jed vključiti v svoj prehranjevalni sistem, povprašajte ljudi, ki se s tem ukvarjamo. Pomagali vam bomo vključiti vaše priljubljene jedi v vaš sistem prehranjevanja in še vedno poskrbeti za to, da boste zdravo poskrbeli za svoje telo.  

Dostikrat se zgodi, da ko si želimo neko jed, ki jo imamo zelo radi, omejevati, se na koncu zgodi, da pride do prenajedanja. Če se vam je kdaj zgodilo, da ste se odpovedali sladkarijam in jih niste jedli npr. 1 mesec, potem pa ste se v enem dnevu prenajedli sladkarij, potem veste o čem govorim. V nekaterih primerih je kakšno »slabo razvado« bolje popolnoma opustiti, kot se jo truditi vključiti v vaš zdrav prehranjevalni sistem. Marsikatera hrana je namreč sprožilec za prenajedanje. Poleg tega so naši možgani narejeni tako, da takoj, ko dobijo impulz, da nekaj ne smejo, začnejo še bolj pospešeno stremeti k temu. In na koncu pride do prenajedanja. Sladkor je tipičen primer, saj povzroča odvisnost.

V takih primerih je bolje najti zdrav nadomestek in približek priljubljeni jedi, ki v večini primerov zadovolji naše potrebe. Nadomestek se da vedno najti.

3. Več gibanja in manj hrane

Ena izmed glavnih bolezni današnjega časa je debelost. Logična rešitev te bolezni bi bila naučiti ljudi gibanja in manjšega vnosa hrane.

Če je to tako enostavno, ne vem  zakaj potem problemi z debelostjo še vedno strmo naraščajo?

Zato, ker vaše telo potrebuje »pravo hrano«. Zato, ker vaše telo potrebuje redno in zmerno telesno aktivnost.

Vaše telo ne potrebuje procesirane hrane in ure in ure napornega treninga.

Namesto, da bi jedli manj in se gibali več, se raje naučite dati telesu to, kar potrebuje, polnovredno hrano in zmerno aktivnost.

To konkretno pomeni, da ko po celem dnevu napornega stresa v službi, pridete domov, ne zmečite vase krožnik hrane, ki vam prvi pride pod roko in potem odjadrate na 2 urni tek ali kardio trening v telovadnico. Vaše telo je že tako pod psihičnim stresom in vas že tako podpira, da ne padete dol. Torej potrebuje na koncu dneva od vas nego in polnovredno hranjenje. Pojdite na sproščujoč sprehod, meditacijo, jogo ali pilates in naporen trening preskočite. Le tako omogočite vaši nadledvični žlezi, ki je že tako preobremenjena, da si vsaj malce spočije. Ne nalagajte ji še dodaten stres z naporno fizično aktivnostjo.

4. Če zdravo jeste in se gibljete, boste zdravi

Ta mit sem tudi sama morala predelati večkrat, saj se mi je zdelo, da ne morem zboleti, če se vsak dan zmerno gibljem in zdravo jem.

Naše zdravje je več kot to kar pojemo in koliko se gibljemo. Naše čustveno mentalno zdravje ima velik vpliv na naše fizično zdravje. Pravzaprav največjega.

Vaš um lahko z lahkoto sabotira vaše fizično telo. Če se trudite vpeljati zdrav prehranjevalni sistem in gibanje v vaše življenje, vam toplo priporočam, da se lotite tudi svojega duševnega zdravja. Delo na sebi in osebna rast je najboljše preventivno zdravilo za vrsto bolezni. Naredite nekaj na svojem sproščanju, na svojem čutenju in občutkih. Vzpostavite komunikacijo s svojim telesom, ste celostno bitje. Najdite prepričanja in vzorce, ki vas v življenju omejujejo in naredite nekaj na tem. Naj življenje postane lahkotno in radostno.

Vaše zdravje je vaša odgovornost! Najdite motivacijo, da nekaj spremenite že danes. Vi in vaše telo si to zaslužita.

 

Ljudje, ki pridejo k meni na prehranski coaching NIKOLI domov ne odidejo z napisanimi jedilniki in nikoli ne preštevajo kalorij. Učimo se poslušati in slišati svoje telo, prepoznavati polnovredno hrano, brati deklaracije, kombinirati pravo hrano. Opremim jih z nahrbtnikom informacij, ki imajo smisel in s katerimi lahko odidejo v življenje in jim hrana postane užitek. Hrani se ne odpovedujemo, temveč jo znamo izbrati in kombinirati.

Pa srečno!

Več na www.spremeni.se 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1424