BLOGI

RSS Ključne besede zapisa: sprejemanje odločitev

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Konec leta si tudi sama zastavim nove namere za prihodnje leto. Decembra najprej naredim pregled leta, da vidim kje sem uspela uresničiti svoje cilje, kje moram še spremeniti svoje delovanje in kje mi ni šlo najbolje. Ne gre samo za materialno usmerjene zadeve, ampak se osredotočam tudi na notranji svet  mojih misli in občutkov, ki vplivajo na materializacijo zunanjega. Potem si napišem nove namere, katere tekom leta spremljam, jim dajem kljukice ali spreminjam po potrebi.

Zagotovo pa velja, da za vse spremembe potrebujemo nek pogon, energijo, ki nam bo pomagala držati smer pri novozastavljenih ciljih. Za realizacijo le-teh je potrebno spremeniti nekatere dele sebe in to je veliko delo. Vključuje namreč disciplino in močno namero, da bomo vztrajali, ne glede na vse. Največkrat ljudje obupamo, ker se nekaj časa ne premakne nič in mislimo, da je to vsa resnica. V bistu pa smo takrat na preizkušnji ali bomo zastavljeni cilj pripeljali do konca.  Meni osebno so ob tem v pomoč energijske tehnike, ki jih izvajam dnevno. Tako lažje prebrodim tudi upore in vztrajam, dokler mi namera ne uspe.

In kaj sploh je namera? To je želja, ki je podprta z osebno močjo. Nove namere so lahko recimo:

-        Spremembe odzivov; ko se zavemo, da se na določene situacije vedno enako odzovemo. Tokrat si zadamo, da bomo naše reakcije spremenili, izboljšali, razumeli.

-        Preseganje starih navad; tiste, ki nam škodijo spremenimo ter osvojimo nove, ki so boljše za nas.

-        Izboljšanje odnosov; naše interakcije so ves čas na tapeti. Poglejmo si kje imamo težave in jih ozavestimo, da bomo lažje sodelovali in sprejeli tako sebe kot tudi druge.

-        Materialne stvari; morda si nekaj želimo kupit, oditi na potovanje ali zgolj dokončati projekt.

Da bomo bili prava podpora svojim novozastavljenim nameram, si za začetek vzemimo vsak dan 15 minut časa (najbolje zjutraj), da poskrbimo za svoje fizično in energijsko telo.

 

  1.      VAJA- RAZGIBAVANJE; najprej se ogrejemo. Začnimo pri glavi in nadaljujemo vse do stopal. Vrtimo svoje sklepe 10x v eno in drugo stran, s pozornostjo na sklepu. Zraven dihamo globoko. S tem bomo pognali energijo v tek in pripravili svoje telo na nov dan.
  2.     VAJA- PRIZEMLJITEV; po razgibavanju se še stoje postavimo v položaj, ko imamo roke ob telesu, dlani usmerjene naprej,  kolena pa rahlo pokrčena. Zaprimo oči, dihajmo globoko in pri tem vizualizirajmo, da smo drevo, ki poganja korenine v zemljo. Tako delamo nekaj minut.
  3.   VAJA- ENERGIJSKA ZAŠČITA; na koncu si predstavljajmo sebe, v zlatem jajcu, ki ima lupino debelo cca. 5 cm in je 1 meter stran od telesa. To je učinkovita zaščita za različne »vdore«, vedite pa, da jo je potrebno redno obnavljati, saj so naše avre polne lukenj, katere zapolnimo šele takrat, ko jih zares ozavestimo.

 

     15 minut na dan predno se odpravite na delo ali po opravkih, vam bo spremenilo celoten potek dneva, saj boste napolnjeni s svežo energijo in zato popolnoma drugače naravnani.

 

Leticija Fortin  

Nadaljuj branje
Ogledi: 671

Polona v Ljubljani vodi skupinske in individualne delavnice, obožuje peko sladic, šiva čudovita krila in športne hlače, zaposlena je v družinskem podjetju, po poklicu pa je organizator v turizmu. Z delom na sebi se ukvarja osem let in pri svojih petintridesetih ugotavlja, da ji v življenju sploh ni dolgčas. Pogovarjali sva se o »življenju, vesolju in sploh vsem«.

 

O nedolgočasnem življenju

 

Ukvarjaš se z različnimi aktivnosti; zaposlena si v družinskem podjetju, v Ljubljani vodiš delavnice in individualne terapije, šivaš, pečeš sladice... kako združuješ tako različne vidike življenja?

 

Ti vidiki niso tako različni; delo v družinskem podjetju s tekstilom in šivanje se povezujeta in prepletata, peka sladic je pa moja strast za katero vedno najdem čas. Vodenje delavnic in tudi udeležba na njih je pa nekaj kar je v meni, za kar se ne sprašujem ali imam čas ali ga nimam.

 

Zakaj te peka tako veseli, sladice, torte, pecivo...

Ker jih zelo rada jem (smeh). To mi predstavlja ustvarjanje, zraven se sprostim, um mi neha delat in odjemalci sladic se vedno najdejo, tako da nikoli nič ne ostane. Peka pa mi je poseben izziv tudi zato, ker sem sama na brezglutenski dieti. Torej da ustvarjam slaščice, ki so bolj zdrave in brez glutena, pa da so vseeno dobre.

 

Brezglutenska dieta? Kaj je razlog: trenutni prehranski trendi ali zdravje?

Zdravje. Pred tremi leti se mi povečalo delovanje ščitnice. Ker se nisem odločila za invazivno zdravljenje z jodom, ampak za jemanje tablet, sem po prenehanju jemanja tablet pred kakšnim letom in pol, videla, da rabim temeljito spremeniti svojo prehrano. Še najbolj humana stvar od vsega je torej bilo to, da sem se odločila za brezglutensko prehrano. Zanjo sem se odločila na podlagi izkušenj tistih, ki so si s pomočjo brezglutenske diete izboljšali delovanje ščitnice. Tablete sem v tistem času potrebovala, potem pa sem s pomočjo dela na sebi – ozaveščanja vzorcev, spuščanja notranjih pritiskov, umskega brbotanja in postavljanja na svoje noge – brezglutenske diete in »ful švicanja« v obliki večurne hoje na dan, uspela stanje ščitnice stabilizirati v tolikšni meri, da ne rabim več tablet.  

 

A sladice pa lahko ješ?

Ne. Ampak to je neustavljiv »mus«, kot čokoladni mousse (smeh). Po tisočih poskusih, da bi nehala jesti sladko, sem se odločila, da je dovolj »matranja« in vse moči usmerila v izdelovanje sladic iz bolj kakovostnih in bolj zdravih a vseeno slastnih sestavin.

 

Ali je šivanje ustvarjanje in ravno takšna strast kot peka sladic?

S šivanjem sem bila družinsko povezana, ker je polovica žensk v naši družini šivilj. Od malega me je to veselilo, ampak nisem imela živcev, da bi se naučila tudi sama šivati. Zadnje čase pa sem se bolj umirila, nisem več tako neučakana, če kaj ne znam v prvi minuti, sem bolj potrpežljiva, kar je pri šivanju pomembno, sploh če kaj narobe zašiješ, ali pa ni tako perfektno kot sem si zamislila. Je pa splošno znano, da pri šivanju »več paraš kot šivaš«. Od kar sem se sprijaznila s paranjem, mi gre šivanje zelo dobro od rok (smeh).

 

 

O sistemu, pravilih in družbi

 

Kaj ti predstavlja sistem, družba, v kateri živiš, pravila … kako to doživljaš?

Včasih mi je bilo zelo pomembno, da delujem po vseh pravilih, po zakonih, po tem, kako naj bi se človek v družbi obnašal, celo blazno všeč mi je bil ta red in disciplina; čutila sem se skoraj pomembno, če sem ravnala po vseh teh družbenih pravilih, tako kot se od mene pričakuje v družbi. Po nekaj letih ozaveščanja svojih vzorcev pa se je to začelo razblinjati, ker v končni fazi vse to družbeno, sistemsko ni pomembno. Pred tem se mi je zdelo to vse skupaj zelo pomembno, zato, da bi ugajala staršem, ker so to od mene pričakovali. Pri meni je vse povezano s tem, in ko sem začela spuščati svojo navezanost na starše, mi je postal sistem in vse kar predstavlja, vse manj pomemben. Moja aktivnost, delovanje po družbenih pravilih, biti zgleden državljan... je sedaj na minimumu, na ravni tega, kar je nujno potrebno; samo še delovanje, mimo katerega ne morem iti – kot je plačevanje položnic, da grem čez semafor, ko je zelena, da sledim nekim ˝vljudnostnim pravilom˝, ampak to zato, ker sem se tako odločila. Vse zahteve sistema izpolnjujem na minimumu, toliko, da lahko funkcioniram v tem svetu.

 

Si potem upornik proti sistemu?

Si želim, da bi bila (smeh). Ampak ne, s tem uporom samo spodbujaš to navezanost na sistem. Ne čutim se kot upornik proti sistemu, delujem po načinu minimalnega sodelovanja, ki je pač potrebno. Meni res bolj kot ne dol visi za sistem, razen kadar me določena nesmiselna pravila razjezijo – no, takrat sem upornik, ampak tudi to hitro spustim. V osnovi se mi zdi to en tak nepotreben balast. Toliko je bedasto, vse te državne ustanove, pravila in red in zakoni. Je pa res, da neka pravila morajo obstajati, ker ljudje še nismo pripravljeni, da bi živeli po pravilih, ki prihajajo iz srca.

 

Kaj so pravila, ki prihajajo iz srca?

Da ne serjemo drug drugemu po glavi, da se brigamo zase. Da se ne izživljaš nad drugimi z vsemi svojimi neprečiščenimi frustracijami. V smislu, dokler so nam drugi krivi za vse, bo vedno vojno stanje, v umu in v svetu. Ampak tudi jaz se zavedam, da še nisem tam, da tudi jaz tega še nisem v celoti sposobna.

Delovanje iz srca, pravila iz srca, zame pomenijo to, ko sto procentno poslušaš sebe, ne glede na pričakovanja drugih. To sicer pomeni možnost, da drugim moje delovanje ne bo všeč ali pa jim bo nerazumljivo. Ampak če delujem iz srca, vem, da nobenemu s tem ne škodujem, da ne grem preko trupel, da bi dosegla svoje, in da ne delujem tako, da bi bilo vsem ok, ampak enostavno je to pot, ki izraža moje bistvo in vse, kar je dobro v meni. Gre za to, da če jaz delujem iz srca, tudi okolica sprejme moje kakršnokoli dejanje oziroma se z njim sploh ne ukvarja, ne obremenjuje s tem, kar počnem in kako počnem. Ker je delovanje iz srca, se ljudje ne zahaklajo na to delovanje in mi tudi ne dajejo tiste pomembnosti, ki bi sicer bila gorivo za moj ego, samopomembnost. Enostavno se vse odvije mirno, sprejemajoče.  

 

Ali je vseeno kako živimo, kako se obnašamo?

Ne, ni vseeno, kako živiš in kako se obnašaš v odnosih! Pomembno je, kako greš čez življenje. Konec koncev račune polagaš sebi, svojim pravilom iz srca.

 

Kaj je rešitev, da ljudje izstopimo iz stanja notranjega konflikta in zunanjih bitk, vojn...?

Najprej mi pride na pamet zavedanje sebe, sprejemanje sebe, še posebej tistega, kar je negativno v nas. Da sprejmem tisto v sebi, zaradi česar mislim, da me drugi ne sprejemajo. Ravno to, da nisem samo dobra, da sem tudi slaba; ko bom to sposobna sprejeti v sebi, ne bom rabila nobenega več obtoževati za svoje stanje, svoje situacije, svoje življenje.

 

Ali ni to zelo ostro? Da si je vsak kriv/odgovoren za to, kar se mu dogaja?

Ja, je ostro, ampak ko se znajdeš v življenju na točki, ko si do skrajnosti skregan sam s sabo in svetom, gre za to, da sprejmeš odgovornost za sebe. Občutek krivde je na splošno glavni problem. Ne gre za to, da si ti kriv ali pa nisi kriv za svoje stanje. Gre za to, da si v teh stanjih in da si jih priznaš, brez da bi se obsodil. Vsi se vedno hočemo znebiti teh negativnih občutkov in najlažje to storimo tako, da jih projiciramo na druge, na sistem, partnerje, starše, prijatelje, sovražnike, okolico na splošno. Hočem povedati, da dobimo ta stanja z razlogom, da jih razrešimo, ne zato, da bi se morali počutiti krive zaradi njih, ampak zato, da se z njimi soočimo, jih razrešimo, rastemo in osvobajamo.

 

 

S Polono se je pogovarjala Karmen Merlov

Nadaljuj branje
Ogledi: 798

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Iščem temo za blog ...

Šparglji, ki so najverjetneje zaradi oblike mladih poganjkov dobili sloves afrodiziaka, so bogat vir vitaminov A, B in C ter mnogo učinkovin, ki ugodno delujejo na prebavo, pomagajo pri delovanju jeter, delujejo kot blag diuretik in še bi lahko naštevala. Marsikdo med vami, si je divje predstavnike te rastline nabral med sprehajanjem po primorskih gozdovih, nekateri pa jih imate na domačem vrtu. V tem času je uživanje špargljev iz vidika sezonske zelenjave in v kombinaciji z miselnostjo tradicionalne kitajske medicine, zelo priporočljivo.

Vendar niso šparglji tisti o katerih želim pisati ...

Poslušam, berem, gledam ... in se ne morem načuditi človeški naivnosti. Vsemogočne reklame, ki obljubljajo vitko postavo v parih tednih, anticelulitne kreme, ki zmanjšajo obseg stegen za par centimetrov  v treh tednih, čudežne kapsule, ki topijo maščobo, celo operacija ki zagotovi takojšen pogled na "radiatorčke" ter seveda reklame za vsemogoče izdelke podobne margarini, sadni jogurti ter gazirane pijače, da ne omenjam 1001 diete oziroma, da ne pozabim štetje kalorij, preučevanje deklaracij na izdelkih ...

Ljudje božji, ali nimate lastne pameti???!!!

Vse te reklame in obljube so mojstrska dela marketinga, ki pa na žalost ne vsebujejo razlago stranskih učinkov. Zelo dober primer je napis na rastlinskem olju - ne vsebuje holesterola. Ja, seveda ga ne, saj je rastlinskega izvora, cena pa je zaradi tega stavka lahko višja in izdelek še bolj iskan.

Anticelulitne kreme zmanjšajo obseg stegen za par centimetrov, ampak na račun vode, maščobno tkivo ostane nedotaknjeno. Mogoče se zaradi redne masaže učvrsti koža in je zato lepša na pogled. Maščobne obloge pa lahko odstranimo samo od znotraj, in sicer tako, da mišice pripravimo do tega da namesto ogljikovih hidratov za svoje delovanje "kurijo" maščobo. Kar pomeni, da moramo izvajati primerne vaje ter uživati hrano z visoko hranilno gostoto. Kako naj bi te kapsule za topljenje maščob delovale, mi ni povsem jasno, sigurno se pa mikavno sliši.

Pa menda ne mislite, da je to res???

Človek je živo bitje, premikajoče, misleče in govoreče. Imamo zobe, tiste za meso in tiste za rastline ...torej smo vsejedci, imamo črevo, ki je krajše kot pri rastlinojedcih in nimamo štirih želodcev tako kot krava. Naši predniki so se veliko gibali in priložnostno jedli (kadar so ulovili/našli hrano). Sodobni ljudje pa se priložnostno gibljejo in kar naprej jejo.

Naše mišice za svoje delovanje potrebujejo gorivo. Pomembna pa je vrsta goriva - ogljikovi hidrati, maščobe, beljakovine. Presnova le-teh poteka v telesu na različnih mestih. Zanjo je potrebna energija in odvisno od količine zaužitega "goriva" se vzpostavi vrstni red "kurjenja". Uživati moramo ogljikove hidrate, vendar ne v takih količinah kot jih ter veliko več tistih z visoko hranilno gostoto. Prav tako so pomembne maščobe. Pomembne so zdrave maščobe, kar pomeni da se čim bolj izogibamo predelanim maščobam. Beljakovine tako živalskega kot rastlinskega izvora, so zelo pomemben gradbeni material za naše telo, saj jih potrebujemo za rast mišic ... Omenila sem samo makrohranila, pomembna pa so še vsa ostala mikrohranila ter voda. Naša prebava se začne v ustih. Zobje delujejo kot mehanična obdelava hrane, medtem ko prisotni prebavni encimi delujejo na določene kemijske vezi v živilu.

Že babice so nas učile, da je za mizo potreben določen red. Pred kosilom se ne je in ne pije. Za mizo sedimo lepo vzravnano in jemo počasi ter temeljito zgrizemo. Danes pa mame otrokom prinesejo kosilo v sobo, da gospodiču oz gospodični ne bo slučajno dolgčas ko bo jedla/jedel obrok in bo zraven lahko gledal TV, igral igrice, visel na facebooku ali pa prebiral kakšen blog ... Kakšen zgled daje taka mama ali pa oče temu otroku in kako bo ta, ko bo postal starš, postregel kosilo? Ga bodo jedli vsak v svoji sobi pred svojim računalnikom???

 

Za zdravo življenje ter ustrezno telesno težo ni potrebno zapravljati ogromnih količin denarja, potrebna pa je volja! Iskanje bližnjic odsvetujem, kar lahko na koncu celo izgubite orientacijo!!!

 

Jasmina

b2ap3_thumbnail_DSC_0367.JPG

Nadaljuj branje
Ogledi: 1210

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Življenje je polno odločitev. Odločamo se vsak trenutek, vsak dan, vedno in povsod – od tega, kaj bomo jedli, kdaj bomo jedli, po kateri poti se bomo peljali v službo in domov, kaj bomo skuhali za večerjo pa vse do večjih odločitev, ki lahko spremenijo nas in naše življenje. Kako se odločiti, da bomo zadovoljni mi in naša okolica?

To vprašanje se velikokrat pojavi v naših mislih in zgodi se, da nam ne pusti spati in se do jutra obračamo v postelji in iščemo odgovor. Ko že kar nekaj časa tuhtamo in premlevamo, se naposled le odločimo. Včasih se izkaže, da se nismo odločili prav. Že ko smo sprejemali odločitev, smo morda v sebi čutili nelagodje, zmedenost, a smo pod pritiskom, ki smo si ga sami ustvarili, da se moramo hitro in prav zdaj takoj odločiti, popustili in kar sprejeli odločitev. Se tudi vi tako odločate v svojem življenju?

Težava nastopi, ker pri sprejemanju odločitev največkrat upoštevamo le to, kako bo reagirala okolica, torej naš partner, družina in prijatelji, ne vprašamo pa se (ali pa premalokrat), kaj si jaz želim, kaj bi bilo pa zame najboljše. Naučeni smo bili, da je pomembno kaj bodo drugi rekli, ne pa kako smo mi, kako se mi ob tem počutimo. Zato smo razvili sposobnost sprejemanja odločitev, ki se ozira na našo zunanjost, ne na našo notranjost.

Če vse svoje življenje živimo tako, da stalno želimo ugajati ter izpolnjevati želje in potrebe nekoga drugega, sebe pa dajemo na zadnje mesto, potem se znajdemo na točki, ko ne vemo več, kdo smo, kaj si želimo in čigavo je pravzaprav to življenje, ki ga živimo. Počutimo se, kot da smo ujeti, da nas ne slišijo in ne vidijo. V resnici pa smo mi tisti, ki smo se zaprli v kletko, mi smo tisti, ki ne slišimo svojih želja in potreb in ne vidimo, kdo smo in kam gremo. Mi smo tisti, ki smo si vzeli svobodo. Ker smo pozabili nase.

Zato je pomembno, da pri sprejemanju odločitev v življenju, najprej upoštevamo sebe, to pomeni svoje potrebe, želje in sanje, nato pa z vsem spoštovanjem do drugega tudi naredimo korak, za katerega smo se odločili. Moramo zamenjati vrstni red, ker drugače nikoli ne bomo zadovoljni, saj se bomo vedno odločali za druge, ne zase. 

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1139

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Ko govorimo o varanju, večina ljudi pomisli na fizično obliko varanja, npr. spolnost z osebo, ki ni naš partner. Mnogi so prepričani, da je ravno spolnost tisti sestavni in ključni element varanja. Vendar pa obstaja tudi čustveno varanje, ki je malo manj očitno, a ima ravno tako lahko posledice za naš odnos. Pri čustvenem varanju moški ali ženska vlaga veliko energije in pogosto tudi svojega časa v nekoga, s katerim ni v zvezi. Med njima se tako razvije velika stopnja čustvene intimnosti - zaupata si, imata zelo osebne pogovore in se počutita blizu en drugemu. Pogosto fizične intimnosti, kot so poljubi, dotiki, spolnost in drugo sploh ni. Čustveno varanje je precej pogostejše od fizičnega varanja, saj ga tudi težje prepoznamo in o njem ponavadi manj govorimo. K čustvenemu varanju naj bi se pogosteje zatekale ženske, medtem ko naj bi moški pogosteje varali fizično.

 b2ap3_thumbnail_tech-cheaters-1.jpg

Kako vem, ali gre za čustveno varanje?

Čustveno varanje pogosto prepoznamo po pretirani čustveni intimnosti z nekom, ki ni naš partner. Tej osebi zaupamo svoja najglobja čustva in skrivnosti, ki jih ne zaupamo niti svojemu partnerju. Lahko postanemo skrvnostni in pred partnerjem skrivamo dejstvo, kako pogosto se dejansko družimo s to osebo. Čeprav si velikokrat ne želimo priznati, da gre za čustveno varanje, se vseeno zavedamo, da partnerju ne bi želeli razkriti čisto vseh podrobnosti, ki se jih pogovarjamo z osebo izven partnerskega odnosa. Naš odnos s partnerjem se lahko precej poslabša, prepiri so pogostejši, obenem pa imamo partnerja vedno bolj za samoumevnega. Lahko ga začnemo primerjati z osebo, s katero čustveno varamo, in partnerskemu odnosu ne posvečamo dovolj pozornosti, saj gre večino naše energije v drug odnos. Partnerju pogosto ni jasno, kaj se je spremenilo. Opazi, da se drugače vedemo, obenem pa ne razume, zakaj je tako. Zaradi čustvenega varanja se lahko s partnerjem med seboj precej oddaljimo.

 

Primer iz terapevtske prakse

Pred kratkim je k meni v terapijo prišla poročena gospa, ki se je s sodelavcem zapletla v globok čustveni odnos. Bila je močno zmedena, saj je imela moža zelo rada in mu je bila vedno zvesta, hkrati pa je čutila, da njen odnos s sodelavcem prerasel v nekaj več. S sodelavcem sta delala na skupnem projektu, zato sta večino službenega časa preživela skupaj. Gospa je povedala, da se s sodelavcem rada skupaj šalita ter da se pogosto pogovarjata o zelo osebnih temah. O njem in njunih pogovorih pogosto razmišlja še kasneje v dnevu. Opazila je tudi, da zjutraj namenja več pozornosti temu, kako se bo oblekla za v službo, kot je to počela včasih. Svoj odnos s sodelavcem je želela omejiti ter se ponovno zbižati z možem, a ni vedela, kako. Tekom terapij je ugotovila, da s sodelavcem v resnici ne želi razviti partnerskega odnosa in da si želi ponovno občutiti bližino v odnosu do moža. S sodelavcem je prenehala hoditi na skupne malice med službo in postala pozorna na to, da so bile teme njunih pogovorov bolj površinske. Z možem sta se večkrat tudi skupaj udeležila najinih terapevtskih srečanj ter se pričela odkrito pogovarjati. Redno sta začela načrtovati tudi skupen čas, ki je bil namenjen zabavi in sprostitvi. Na srečanjih sta oba poročala, da sta se pričela ponovno skupaj tudi šaliti, si zaupati in da sta en do drugega zopet ljubeča.

b2ap3_thumbnail_98216379_womanoncellphoneandmanonlaptop.jpg

Nadaljuj branje
Ogledi: 2278