BLOGI

RSS Ključne besede zapisa: vzdrževanje

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Trije glavni vzroki za izgubo energije, slabo počutje: pritoževanje, samopomilovanje, samopomembnost

Poskusimo se zavedati svojih misli čez dan. Ko se nam v umu pojavijo misli pritoževanja (npr. zaradi zamude avtobusa ali zaradi človeka, ki nas je nespoštljivo ogovoril itd.), samopomilovanja (ne bo mi uspelo, nisem dovolj dober/a, ubogi jaz itd.), samopomembnosti ("Kako si upate tako govoriti z menoj, poslušajte me, ker samo jaz vem!" itd.), jih z namero in ukazom, da se transformirajo in izginejo, z izdihom odpihnemo iz svojega avričnega (energijskega) polja. Svojih omejujočih temnih misli ali mislih drugih ljudi ne obsojajmo, samo izdihnemo in jih odpihnemo. Če smo pri ukazu dovolj odločni, nam bo to v trenutku uspelo. Če čutimo, da našemu ukazu primanjkuje energija odločnosti in volje, izvedemo nekaj energijskih gibov za moč in odločnost ali taoističnih vaj za polnjenje "baterij".  Tako bomo ohranili energijo in zdravje (Npr. če imamo navado, da se neprestano pretirano jezimo, ustvarjamo energijsko neravnovesje v jetrih, posledično bolezen. O vplivu dolgotrajnih čustev na zdravje telesa je mnogo napisanega v tradicionalni kitajski medicini.). 

Naša avra – energijsko polje bo ostalo sijoče, pretočno, lahkotno in ker energije nismo izgubili, bodo naše misli ostale "svetle". Z lahkoto bomo našli kreativne rešitve. Preusmerili se bomo s toka negativnosti na ustvarjanje, dajanje. Naše energijsko polje bo vse bolj oddajalo stavek: "Vse se da", kar nam bo polepšalo dneve in ohranilo zdravje, hkrati pa bo posledično vplivalo tudi na druge, da bodo v naši prisotnosti lažje "dihali", ustvarjali, ohranili dobro voljo. :) 

Na energijski ravni ljudje namreč zelo vplivamo drug na drugega.

Preprost primer: Avtobus zamuja, vsi taksiji pa so zasedeni. Umirjeno sprejmemo situacijo, ker se zavedamo, da bi s pritoževanjem situacijo le še poslabšali in izgubljali dragocen čas. Misli usmerimo na nekaj, kar imamo radi, kar zelo radi počnemo. Npr. opazujemo naravo, ali začnemo v mislih kreirati nov projekt v službi, ali pomislimo, kaj bomo dobrega skuhali za kosilo, ali treniramo spomin, ali z umirjenim dihanjem namensko sprostimo vse telo itd. Možnosti je nešteto. Odpihnimo sive oblake in si ustvarimo veliko lepih dni. :)

Ajša Svetlin

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 58

Objavil: Kdaj: Kategorija: Nekategorizirano

Pozdravljeni!

Ponavadi  je januarja najmanj opravil na vrtu oz. z rastlinami, tako zunanjimi kot tudi sobnimi.  Kljub temu da je zima pokazala šele sedaj pravi obraz, da je šele sedaj zapadel prvič sneg, bi vseeno izkoristil priložnost in podal nekaj nasvetov o sadnem drevju. Ker so se sedaj  temperature precej spustile, in najbrž do spomladi večino tega ne boste mogli uporabiti, bi vseeno rad  to pokomentiral. Na to me je napeljalo opazovanje obhišnih vrtov ko sem se vozil po Sloveniji.

Veliko pogovorov v letošnji zimi se nanaša na to,  kakšna je tokratna zima, kako se letni časi spreminjajo, kako ni več  mraza in snega, kako se je vse zamaknilo.  Kljub vsemu temu, so pa bile te razmere primerne za temeljito tako imenovano spomladansko oskrbo sadovnjaka.  Idealno vreme je bilo za sajenje sadnega drevja, saj bi  s tem pridobili na času in bi bil učinek isti,  kot da bi rastlino posadili v jeseni. Vreme je bilo deževno in že zaradi tega bi bilo sajenje uspešno. In do spomladi bi se sadika krasno utrdila, ob začetku vegetacije bi takoj pričela odganjati, saj se ji ne bi bilo potrebno toliko ukvarjati z ukoreninjenjem. Kakšna dodatna zaščita z zastirko ni potrebna zaradi snega, samo kakšen oporni količek in mreža proti voluharjem. Drugo opravilo, dokaj pomembno za sadno drevje, je gnojenje z hlevskim gnojem. Gnoj je najbolje zakopati kakšnih deset centimetrov globoko in ga pokriti z zemljo, ki smo jo odkopali kakšen meter premera okoli drevesa. Pametno je da gnoj zakopljemo, ker samo v tem primeru dosežemo željeni učinek gnojenja. Gnoj  bo poskrbel z razpadanjem in posledično delovanjem bakterij ki jih z gnojem vnesemo v zemljo, da  bo drevo spomladi, ko se bo pričela vegetacija , začelo novo rastno sezono tako kot je potrebno. V štartni fazi si bo rastlina lahko vzela vso potrebno hrano, zato bo cvetenje bujnejše in mogoče tudi trajalo dlje. To pa je tudi osnova našega dela z sadnim drevjem, za čim bolj optimalen pridelek, pod pogojem, da je narava prizanesljiva v vseh obdobjih. Dosežemo pa tudi  boljšo strukturo zemlje okoli korenin kar ima lahko precej dober vpliv  tudi na sušo, ki se zadnja leta pogosteje pojavlja.  S prisotnostjo gnoja se izboljša struktura zemlje, tako de se voda bolje veže na zemljo in ne pronica mimo korenin v nižje plasti zemlje.  Tako dobrih učinkov gnojenja nikoli ne dosežemo z gnojenjem spomladi, še posebej če je dolga zima - skoraj do maja.  Je pa potrebno paziti, da ne uporabljamo svež, še nepredelan  hlevski gnoj,  saj z svojim vonjem privablja voluharja , kar pa si gotovo ne želite. Ključno spomladansko opravilo pa je tudi obrezovanje sadne drevnine. Tukaj bi lahko na dolgo razpravljal kaj in kako, kakšen je pravilni način obrezovanja, ampak mislim da je pomembno predvsem znanje ki si ga pridobimo z izobraževanjem, kilometrino in pa tudi občutkom za rastline. Res je, da se vsaka sadna vrsta obrezuje malo drugače, pomemben je tudi letni čas. Če pa se osredotočim na jablane in hruške ki se obrezujejo spomladi, bi pa poudaril, da ne podpiram močnega  reza, kjer nekateri dobesedno porežejo skoraj vse veje. Tako ostane bolj kot ne samo deblo, in pridelka v tem letu skorajda ni. Jaz podpiram srednje močan rez, ker s tem vsaj delno vplivamo da imamo vsako leto približno količinsko enak pridelek. Pomembno je tudi vedeti, da jablane rodijo na eno do dvoletnem lesu, hruške pa še za kakšno leto starejšim, zato je modro pri obrezovanju malo razmišljati za kakšno leto naprej.

Vem da je za te nasvete mogoče letos malo pozno ker je sedaj že pritisnil mraz, a lahko da se bo spet kmalu otoplilo in se bo dalo še kaj postoriti. Najslabše je čakati do zadnjega, in če se nato zavleče še zima, nastopi panika. Tako smo lansko leto v času,  ko bi morali začeti prezračevati trato, še vedno obrezovali. Tudi dilema ali se pozimi lahko obrezuje sadno drevje ni potrebna, saj se sadno drevje lahko obrezuje celo zimo.

Nadaljuj branje
Ogledi: 2248