BLOGI

RSS Ključne besede zapisa: zdrav odnos do sebe

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Trije glavni vzroki za izgubo energije, slabo počutje: pritoževanje, samopomilovanje, samopomembnost

Poskusimo se zavedati svojih misli čez dan. Ko se nam v umu pojavijo misli pritoževanja (npr. zaradi zamude avtobusa ali zaradi človeka, ki nas je nespoštljivo ogovoril itd.), samopomilovanja (ne bo mi uspelo, nisem dovolj dober/a, ubogi jaz itd.), samopomembnosti ("Kako si upate tako govoriti z menoj, poslušajte me, ker samo jaz vem!" itd.), jih z namero in ukazom, da se transformirajo in izginejo, z izdihom odpihnemo iz svojega avričnega (energijskega) polja. Svojih omejujočih temnih misli ali mislih drugih ljudi ne obsojajmo, samo izdihnemo in jih odpihnemo. Če smo pri ukazu dovolj odločni, nam bo to v trenutku uspelo. Če čutimo, da našemu ukazu primanjkuje energija odločnosti in volje, izvedemo nekaj energijskih gibov za moč in odločnost ali taoističnih vaj za polnjenje "baterij".  Tako bomo ohranili energijo in zdravje (Npr. če imamo navado, da se neprestano pretirano jezimo, ustvarjamo energijsko neravnovesje v jetrih, posledično bolezen. O vplivu dolgotrajnih čustev na zdravje telesa je mnogo napisanega v tradicionalni kitajski medicini.). 

Naša avra – energijsko polje bo ostalo sijoče, pretočno, lahkotno in ker energije nismo izgubili, bodo naše misli ostale "svetle". Z lahkoto bomo našli kreativne rešitve. Preusmerili se bomo s toka negativnosti na ustvarjanje, dajanje. Naše energijsko polje bo vse bolj oddajalo stavek: "Vse se da", kar nam bo polepšalo dneve in ohranilo zdravje, hkrati pa bo posledično vplivalo tudi na druge, da bodo v naši prisotnosti lažje "dihali", ustvarjali, ohranili dobro voljo. :) 

Na energijski ravni ljudje namreč zelo vplivamo drug na drugega.

Preprost primer: Avtobus zamuja, vsi taksiji pa so zasedeni. Umirjeno sprejmemo situacijo, ker se zavedamo, da bi s pritoževanjem situacijo le še poslabšali in izgubljali dragocen čas. Misli usmerimo na nekaj, kar imamo radi, kar zelo radi počnemo. Npr. opazujemo naravo, ali začnemo v mislih kreirati nov projekt v službi, ali pomislimo, kaj bomo dobrega skuhali za kosilo, ali treniramo spomin, ali z umirjenim dihanjem namensko sprostimo vse telo itd. Možnosti je nešteto. Odpihnimo sive oblake in si ustvarimo veliko lepih dni. :)

Ajša Svetlin

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 77

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Tantra je doktrina o spoznavanju samega sebe. Da potegnemo vso svojo energijo iz vseh inkarnacij nazaj k sebi in postanemo celoviti, dovršeni. Se zlijemo sami s seboj, nato pa s Stvarnikom. Naša duša postane eno, z vsem, kar je. Vendar tu ni mišljena spolnost. To se dogaja na dušni ravni vsakega posameznika, ko duša prehaja skozi različne stopnje evolucije. Zato je Tantra eno izmed znanj, ki je najbolj nerazumljeno.

Je znanje, ki uči o uravnovešanju jina (ženski princip) in janga (moški princip). Partnerje si vedno iščemo po vzorcu, da bi dopolnili manjkajoči del sebe. V bistvu se ne zavedamo, da je ta del v nas. Gre za združevanje ženske in moške energije v nas samih. 

Tantra oziroma pot Svobode je znanje, ki ne pozna ločenosti, ampak uči o enosti vseh živih bitij. Vsi smo eno. Ljudje smo na ravni duš med seboj povezani in se sporazumevamo na različne načine. Vsak od nas je individuum s svojimi lastnostmi. Tantra ne pozna razlik med nami, nihče ni večvreden oziroma manjvreden. Vsi smo eno ne glede na spol, veroizpoved, narodnost ali položaj v družbi. Tu velja pravilo enosti. 

V okviru znanja pot Svobode uči o pravilni uporabi naših lastnih moči. Vsak od nas se rodi z določeno količino energije. Skozi življenje jo izgubljamo na različne načine. Zato je zelo pomembno, kaj počnemo s svojo energijo, s svojo močjo. Vsak od nas ima določene lastnosti in sposobnosti za uresničitev življenjske naloge oziroma namena. In za njegovo uresničitev dobimo vso potrebno moč. Zato teh nalog ne more opraviti nihče drug namesto nas, saj gre v tem primeru za hudo zlorabo moči. Da resnično poteka vse tako, kot mora, pa skrbijo sile ravnovesja.

Osnovni princip poti Svobode je uravnovešanje samega sebe. Da se v življenju ne izgubimo v vlogah (mama, oče, brat, sestra, hčera, sin, mož, žena …), ampak da znamo ločiti sebe od drugih. Še vedno smo na določeni ravni eno z vsem, kar je, pa vendar z globokim zavedanjem sebe. Da uravnovesimo materialni in duhovni vidik življenja, saj sta oba vidika zelo pomembna in sta med seboj zelo povezana. Da delujemo z jin, hkrati pa tudi z jang energijo in da se zavedamo svoje notranje moči in z njo tudi delujemo. S srčno močjo. 

Tantra deluje po načelu Živi in pusti Živeti. Ukvarjaj se s samim seboj in ne z drugimi, saj samo na ta način lahko spoznavamo sebe, kako delujemo v različnih situacijah in kako se odzivamo na dražljaje iz okolja. Sebe spoznavamo šele, ko vstopamo v različne odnose z drugimi, ki pa so lahko osebne ali pa poslovne narave. Bistvo je zavedanje sebe, da se v odnosih ne izgubimo, da znamo jasno postavljati meje in da se zavedamo, da so nam drugi največkrat samo močno ogledalo.

Tantra je zelo širok pojem, pa vendar je v osnovi posvečeno, sveto znanje oziroma pot, ki dušo pripelje do samouresničenja. Počasi, a zagotovo.

Aleksandra Jamnik

Nadaljuj branje
Ogledi: 134

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Ko odpiramo svoje srce, postajamo vse bolj ranljivi, hkrati pa vedno bolj notranje močni. Pri tem procesu je zelo pomembno, da najdemo osebo, ki ji resnično lahko zaupamo, jo notranje čutimo in se z njo povežemo na pravilen način. Kako vemo, da se lahko odpremo na varen in pravilen način? Najprej je pomembno zaupanje sebi, v to da se vse zgodi ob pravem času na pravem mestu. Ko je bolečina premočna, jo enostavno samo spustimo skozi telo. Sliši se preprosto, vendar je to pot, ki zahteva ogromno časa, vztrajnosti in moči. Pomembno je, da v takšnih trenutkih poiščemo osebo, ki se ji lahko odpremo, z njo delimo resnično zelo globoke stvari, brez strahu, da nas ne bo razumela. Lahko je prijatelj, prijateljica, moški, ženska. Če je oseba prava, nas bo brezpogojno sprejela z vsem, kar nosimo v sebi. Spoštovala bo našo pot, ker spoštuje tudi svojo. Omogočila nam bo varen prostor za izražanje čustev, kjer bomo lahko mi resnično mi. Vzela si bo čas za nas, bila ob nas tudi, ko nam bo najtežje. Velikokrat je dovolj že sama prisotnost, da se začnejo stvari odvijati v pravo smer. Vendar moramo mi sami biti pripravljeni se odpreti, iti v globine svoje duše. In nikoli nismo tako blizu svetlobi kot takrat, ko je noč najtemnejša. Rastemo skozi bolečino. In skozi bolečino pridemo do svobode. Ključ do svobode so iskreni, srčni odnosi med nami. Kjer tega ni, pride do prekinitve odnosov. Bistvene so kvalitete srčne čakre: zaupanje, resnica, sočutje, potrpežljivost, iskreno prijateljstvo, hvaležnost, spoštovanje, brezpogojna ljubezen do sebe in vseh živih bitij.

Kaj najbolj slabi srčno čakro? Zamere do sebe in drugih ljudi. Zato je tako pomembno Odpuščanje. Odpuščamo predvsem zaradi sebe, da lahko gremo naprej. Vsak človek ima v svojem življenju vzpone in padce. Pomembno je, da ne obupamo, da gremo z vero in zaupanjem naprej. Poslušamo notranji glas in da poiščemo pomoč takrat, ko jo resnično potrebujemo. Skupaj smo bistveno močnejši.

Aleksandra Jamnik

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 241

Objavil: Kdaj: Kategorija: Šport in rekreacija

Odkar sem se pred nekaj leti začel ukvarjati sam s sabo in svojimi občutki, me je pot večkrat vodila v naravo, predvsem na pohode po bližnjih hribih. Ob tem sem se začel navduševati tudi nad gorami, ki sem jih v mladosti redno obiskoval s starši. Ob vsem tem osebnem raziskovanju so mi pod roke začele prihajati razne bolj ali manj duhovne knjige (Osho, Castaneda ...). Nekatere so definirale plezanje kot aktivnost, kjer ni prostora in časa za razmišljanje, saj si primoran biti prisoten v trenutku sedanjosti in osredotočen le na to, kar počneš (kar je v bistvu terapija že sama po sebi). Spoznal sem tudi, da je za duhovno rast dobro, če stopiš izven svojih okvirjev, začneš preizkušati nove/nepoznane stvari, da te pot vodi v neznano in ne da se venomer vrtiš v istih krogih ter počneš iste stvari.

Tako sem se opogumil in se vpisal na tečaj balvanskega plezanja (ang. bouldering) v ljubljanski Balvaniji. To je tisto plezanje, kjer nisi varovan in plezaš smeri/probleme tam nekje do višine petih metrov (spodaj pod steno so debele blazine).

Na prvo vadbo sem prišel zelo motiviran in šlo mi je dobro, saj sem bil takrat tudi dobro fizično pripravljen (nizka telesna teža in dovolj mišične mase). V bistvu sem bil tako motiviran in navdušen, da ko je učitelj predlagal nekaj minutni odmor, sem dejal, da ga ne potrebujem, da bi raje izkoristil čas za plezanje. Že po dobri uri vadbe mi je bilo žal, kajti mišice so se tako utrudile, da enostavno ni šlo več. To me vseeno ni odvrnilo od navdušenja nad plezalnim športom. Redno sem hodil na vadbe, vmes smo se z novimi plezalnimi kolegi še dodatno dogovarjali in hodili enkrat ali dvakrat tedensko sami plezat.

Vedno bolj zanimivo pa mi je plezanje postajalo tudi s psihološkega vidika. Kadarkoli sem si že doma, v glavi, naredil sliko, kaj vse moram tisti večer preplezati, sem potem ne glede na to, ali mi je uspelo ali ne, domov prišel raztresen, brez energije in tudi dolgo v noč nisem mogel zaspati. Po nekaj takšnih vadbah sem ugotovil, v čem je trik. V bistvu sem se samo gnal za dosežki (preplezati določen problem, po možnosti tak, ki ga ni še nihče iz moje skupine), nisem pa užival v samem plezanju, v vsakem trenutku posebej, v tem, da zavestno primeš vsak oprimek posebej (oprimki so različnih barv, velikosti in oblik), da prideš do točke, kjer vedno znova padeš in se s tem sprijazniš, da se družiš z ostalimi plezalci, da si drug drugemu pomagamo z nasveti ... Na vse to sem pozabil, saj sem bil osredotočen le na rezultat. In ko sem se tega zavedal, sem se neko popoldne doma odločil, da grem tisti večer samo plezat in nič drugega, nobenih planov, kako mora biti in kaj vse moram preplezati, da grem enostavno uživat v plezanju, se sprostit, brez vsakršnih pritiskov. In res sem užival v vsakem trenutku, v druženju s soplezalci (kami), v prijemanju vsakega oprimka posebej, v tem, da mi nekega problema ni uspelo preplezati, da sem enostavno padel s stene. Sprejemal sem vse, kar mi je v tistem trenutku plezanje ponujalo. Seveda pa sem užival tudi, ko sem kar naenkrat preplezal problem, za katerega še teden dni nazaj nisem verjel, da ga bom preplezal v bližnji prihodnosti. In glej ga zlomka, domov sem prišel miren, zadovoljen, osredotočen, in spanje tisto noč je bilo samo še pika i.

Plezanje ni tekmovanje, plezanje je uživanje, je življenjski stil in zato rad plezam. Zaenkrat balvansko plezam v dvorani, vleče pa me tudi v stene, kjer je najbrž ta moment – biti prisoten v trenutku, še toliko bolj poudarjen.

Drugi psihološki aspekt pri plezanju pa sem doživel, ko sem prišel do problema, ki ga nisem in nisem mogel preplezati. To pomeni, da v smeri/problemu nisem mogel čez določeno točko, da bi prišel do vrha. Ob večkratnih neuspelih poskusih (včasih tudi več plezalnih dnevov/vadb zapored) sem se soočal z občutki jeze, obupa, ubogega jaza, krivice in še bi se kaj našlo. Obupati ali vztrajati? Pustiti za sabo, pozabiti, si ne očitati ter si odpustiti ali vztrajati in občutke transformirati v dodaten zagon? Oboje je umetnost. Oboje je prav. Vprašanje je le, koliko moči in volje imaš in koliko globoko si upaš pogledati vase.

Tako sem spoznal čar plezanja, ki ni tekmovanje z drugimi, ampak ponuja bistveno več. Je kot življenje, s številnimi problemi – kako se jih boš lotil, je izključno tvoja stvar. V steni si sam. Tako kot v življenju. Super trening za odločanje in sprejemanje odgovornosti. Priporočam ga vsem, ki bi radi spoznali vse plati sebe.

Uroš Jakopič

Nadaljuj branje
Ogledi: 350

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Poletni meseci so prijeten del leta; sonce je na višku svoje moči, mi pa si pogosto prav v tem času vzamemo čas za odmor in se odpravimo na kakšen izlet ali daljše počitnice. Stik z naravo je zelo blagodejen in zdravilen: izleti v hribe nas napolnijo in prizemljijo, morje pa spira naše občutke, čisti avro in nas polni s prijetno energijo. Prijetno pa lahko hitro postane neprijetno, kadar se preveč prepuščamo ležernosti, lenobi, se odzemljimo, prekinemo stik s sabo in ne delujemo v skladu s sabo. Vse to nas lahko vodi v različna dejanja, od pretiranega zabavanja in ponočevanja do pretvarjanja, da je vse super in krasno.

Že v otroštvu dobimo različne informacije o poletju in počitnicah. Sama sem sprejela in ponotranjila sporočilo, da ker je takrat konec šole in zato tudi odgovornega življenja, se lahko prepuščam, počivam, lenarim in se družim s prijatelji. To je bil čas, ko je bilo navzven vse super, brez problemov, težav, samo veselje, evforija in zaljubljenost v različne fante. Takšno početje zamegljuje naš center videnja (čelno čakro) in jo prekriva z energijo iluzije, da nismo več v stiku z realnostjo.

Če poletni čas ni zavesten, hitro privede do nepotrebnega izgubljanja energije, občutkov izgubljenosti in kaosa, ki ga pa prikrivamo na različne načine. Lahko se pretirano zabavamo in ponočujemo, pijemo večje količine alkohola ali se prepuščamo pri prehranjevanju (npr. preveč sladkega ali prenajedanje), flirtamo in aktivno iščemo partnerja, ljubimca ali pa se pretvarjamo, da je vse super, da ni občutkov -težave čudežno izginejo. Lahko tudi prekomerno spimo, počivamo oziroma lenarimo.

Če že imamo izkušnje pri iskanju zavesti, lahko hitro spoznamo, da je vse to početje, če v njem pretiravamo, odklop iz realnosti, odmik od sebe in čutenja. S tem zablokiramo del sebe in izgubljamo svojo energijo. Ko je počitnic konec, hitro začutimo realnost, ki nas kliče nazaj k odgovornostim: odpor do dela, pogrešanje počitnic, nejevoljnost, nestrpnost, odnosi se zaostrijo. 

Spomnim se svoje preteklosti, ko sem se med poletjem preveč prepuščala in je bil prihod domov pravi šok. Vse mi je butnilo na površje – vse stvari, s katerimi naj bi se soočala, pa še nepremišljenost med počitnicami. Na neki način sem si pridelala dvojno delo! Počitnice na tak način ne prinesejo želenega dobrega počutja in regeneracije, temveč ravno nasprotno: težko fizično telo, ki nas vleče dol, utrujenost, glavoboli in nejasen um. Tudi če še ne delamo na sebi in nam je to področje nekaj novega, smo lahko pozorni na dogajanje v sebi in okoli sebe ter pazimo, da se med poletjem ne odklopimo preveč in ne zbežimo iz svojega življenja (in s tem tudi energijsko iz fizičnega telesa). Če bomo pozorni na to, bomo lažje ostali v stiku s sabo in ne izgubljali energije. 

Kar se tiče naše energije, med počitnicami ni nič drugače. Še vedno je treba zanjo skrbeti in jo negovati. Prepuščanje je lahko zelo nevarna stvar, saj se energijsko po brezglavih počitnicah lahko pobiramo več mesecev. Kaj lahko storimo? Skušamo delovati precej podobno kot čez leto. Vzdržujemo svojo disciplino s fizičnimi vajami, izvajamo tehnike za dvig energije ter se soočamo s svojimi občutki in si jih priznamo. Ne trudimo se jih držati pod površjem in sami sebi lagati, da smo 24 ur na dan veseli in zadovoljni. Vedemo se odgovorno do sebe in drugih. Smo v stiku s sabo in še vedno počnemo stvari, ki jih radi delamo, smo aktivni, načrtujemo stvari za jesen, smo v stiku s svojim delom, poslanstvom, vizijo. Soočamo se v odnosih, s svojo družino, otroki, partnerjem. Če pride do konfliktov ali nesoglasij, jih skupaj rešujemo, se pogovarjamo in iščemo rešitve. In ob vsem tem iščemo ravnovesje med aktivnostmi, počitkom in druženjem s prijatelji. Tako bomo izkoristili poletni oddih sebi v korist in si napolnili baterije, prihod domov pa bo zato lažji in brez stresa.

Klara Dev

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 556

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Odlomki iz knjige v prevajanju

Amorah Quan Yin: Zbirka plejadskih tehnik za samozdravljenje

Priprava na delo s svetlobo na plejadski način

Čiščenje z vrtnicami 3. del

 

Zadnja možnost za uporabo vrtnic, ki jo bom opisala, je namenjena samozaščiti. Vrtnice imate lahko cel čas nameščene na zunanjih straneh svoje avre, tako da so s steblom zasidrane na površino Zemlje. S tem boste odvračali neželene vplive in si pomagali oblikovati svoje meje. Vrtnice bodo absorbirale tuje energije, ki plavajo naokrog, preden bodo te vstopile v vašo avro. Vrtnice, ki jih boste tako postavili, sicer ne bodo poskrbele za čisto vse energije, vam bodo pa v veliko pomoč.

Morda boste pred svojo avro želeli postaviti ogromno vrtnico, ki je zakoreninjena na površino Zemlje. Ali pa vam bo bližje postaviti pet vrtnic zunaj avre, eno pred seboj, eno za hrbtom, na vsaki strani telesa po eno in eno nad glavo (glej ilustracijo).

Izogibajte se vsaki težnji, da bi vrtnice uporabili zaradi občutkov paranoje. To ni orodje, ki bi ga uporabili takrat, ko imate občutek, da vas ˝nekdo˝ poskuša napasti ali vam kaj odvzeti, kdor koli ta ˝nekdo˝ je. Ta tehnika je preprosto le orodje, ki vam pomaga, da prevzamete odgovornost za svoje meje in svoje izbire. Še posebej je uporabna, če ste zelo občutljivi ali pa ste v preteklosti vsrkavali vase veliko tujih energij. 

Ko boste postavili vseh pet vrtnic izven svoje avre, boste morda ugotovili, da po navadi ne zaščitite svojega hrbta. Z drugimi besedami, zadnja stran vaše avre je lahko zelo razpršena ali pa se je manj zavedate kot preostalega dela avre. Ko si vzamete čas, da vizualizirate vrtnico in občutite prostor med svojim telesom in vrtnico, to naravno okrepi ta del vaše avre in naredi vaš hrbet manj dovzeten za napade ali celo energijske poškodbe.

Naslednji koraki vam bodo pomagali postaviti vrtnice, ki bodo ščitile vaše meje:

1.Ko zaprete oči, se prizemljite in ustrezno popravite avro, če je to potrebno.

2.Vizualizirajte vrtnico katere koli barve, ki vam daje dober občutek, in jo postavite tik pred svojo avro spredaj. Podrobno si jo oglejte.

3.Predstavljajte si, da ima vrtnica steblo, ki je zakoreninjena v zemljo. Nameravajte, da vrtnica ostane na tem mestu, dokler je zavestno ne razblinite.

4.Vizualizirajte še eno vrtnico tik izven svoje avre na levi strani.

5.Tudi tej dodajte steblo za prizemljitev in zopet nameravajte, da ostane nespremenjena, dokler je ne razblinite.

6.Sedaj postavite vrtnico s steblom v zemljo na desno stran, zunaj, tik zraven svoje avre. Zopet uporabite namero, da ostane nespremenjena.

7.Postavite še eno vrtnico tik izven svoje avre nad glavo. Zopet si predstavljajte, da je zakoreninjena, in nameravajte, da ostane tam, dokler je ne odstranite.

8.Nazadnje vizualizirajte vrtnico s steblom izven avre za svojim hrbtom. Če je treba, uporabite dihanje in namero, da ojačate in razširite svojo avro na oddaljenost 60–90 cm od telesa. Nameravajte, da vrtnica tam tudi ostane, dokler je namenoma ne odstranite.

9.Da okrepite moč svoje namere, sedaj razblinite vsako vrtnico skupaj s steblom, in sicer po vrsti, kakor ste jih ustvarjali. Nato ponovite korake dva do osem in postavite nove vrtnice na vseh pet mest. Včasih morate te korake ponoviti večkrat, da dobite močnejši občutek, da so vrtnice resnične. Če je treba, naredite to sedaj.

10.Ko zaključite, pustite vrtnice na svojih mestih do takrat, ko greste spat. Ko se pripravljate na spanje, poglejte, ali so še vedno videti sveže, ali so se zaprle, ali so uvele. Njihovo stanje bo dober kazalnik, koliko so za vas naredile. Ko boste zaključili s preverjanjem, stare vrtnice razblinite in nato postavite nove.

Ko začnete z izvajanjem tehnike postavljanja vrtnic okoli svoje avre, je priporočljivo, da razblinite stare vrtnice in postavite nove vsaj dvakrat na dan nekaj dni zapored. To počnite, dokler ne bodo vrtnice nekajkrat zapored nedotaknjene vsakič, ko jih boste preverjali. Sama sedaj zamenjam vrtnice okoli avre le enkrat ali dvakrat na teden, na začetku pa so bile po navadi polne tuje energije in sem jih morala menjati vsaj enkrat na dan. Raziskujte in preizkušajte, kaj vam osebno najbolj odgovarja oziroma kaj najbolj potrebujete.

Prevod: Mia Brunej

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 455

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Odlomki iz knjige v prevajanju

Amorah Quan Yin

Zbirka plejadskih tehnik za samozdravljenje

Priprava na delo s svetlobo na plejadski način

Čiščenje z vrtnicami

Vizualizacija in jasnovidno čiščenje z uporabo eteričnih slik vrtnic se je uporabljalo že pred več stoletji. Moji spomini na preteklo življenje, v katerem sem bila svečenica in bela mojstrica, razkrivajo, da je bila uporaba vrtnic v duhovnih praksah prisotna že v 12. stoletju. Povsem verjetno je, da je uporaba čiščenja z vrtnicami še starejša. Vrtnica, kot simbol zdravljenja, je zelo učinkovito in uporabno orodje za čiščenje tako samega sebe kot za delo z drugimi.

Kakor so lotos že od nekdaj uporabljali kot simbol razsvetljenja, so vrtnico uporabljali kot simbol čistosti duhovnega bistva. To pomeni, da imajo vrtnice sposobnost iz vašega energijskega polja odstraniti energije, ki so nenaravne in tuje vašemu bistvu. Če na primer čutite preobremenjenost v svoji srčni čakri in predvidevate, da so to neuravnovešene energije druge osebe, ki ste jih prevzeli nase, lahko začnete sproščati to energijo z uporabo vrtnice. Preprosto postavite simbol velike, polno razcvetele vrtnice v svojo srčno čakro s podobo določene osebe v njej in dovolite vrtnici, da se napolni s to tujo energijo. Nato vrtnico odstranite iz svoje srčne čakre. Odpošljite jo iz svoje avre ali celo iz stavbe, v kateri ste, in vizualizirajte, kako se raztaplja, uparja ali preproste izgine, 'puf'. Energija druge osebe se bo raztopila skupaj z vrtnico. Ko vrtnica izgine, se tuja energija, ki je bila v vaši srčni čakri, nevtralizira in vrne nazaj k osebi, ki ji pripada. Ta tehnika se imenuje 'pihanje vrtnic'. Prosim, zapomnite si, da je zelo pomembno, da vedno odpošljete vrtnico iz svojega avričnega polja. Če jo boste raztopili v svoji avri, se bo energija sicer nevtralizirala, vendar boste imeli energijo druge osebe še vedno v svoji avri.

Z drugimi besedami, če v svojo srčno čakro sprejmete strah druge osebe, ga nato odstranite z vrtnico in pošljete nazaj, ta oseba ne bo dobila nazaj strahu, ampak nevtralizirano čustveno energijo. Od te osebe je odvisno, kaj bo potem s to energijo naredila. Lahko jo bo zopet preobrazila v strah ali pa jo uporabila na kak drug način. Tako se osvobodite energije na tako nežen način, da s tem ne pritegnete več nadaljnje karme s to osebo.

Nekatere duhovne poti učijo tehnike, s katerimi obdamo energijo ali drugo osebo, ki nam pošilja vsiljive energije, z ogledali, z namenom, da ta odsevajo pošiljatelju, kar nam je poslal, desetkrat močneje. Drugi vas bodo morda učili, da oblikujete energijo v trdno kroglo in jo vsiljivcu odpošljete nazaj. Tovrstne prakse vas samo vlečejo v nadaljnje bojevanje in ustvarjajo karmo. Vse tehnike, s katerimi lahko škodite drugim, ustvarjajo med vami karmične vezi. Obstaja tudi velika možnost, da boste morali nase prevzeti večji del odgovornosti kot nasprotna oseba, saj boste odposlali nazaj še več škodljive energije, kot je je bilo poslano vam, namesto da bi se preprosto samo zaščitili.

Vaša odgovornost je, da si ne dovolite, da se drugi znašajo nad vami ali da postanete žrtev. Torej, če imate težave s postavljanjem zdravih meja, se morate naučiti postaviti jih, namesto da dovoljujete drugim, da se nad vami znašajo, vi pa jih nato poskušate za to kaznovati. To seveda ne razrešuje druge osebe odgovornosti, da se nauči ne škodovati drugim. Vsi smo odgovorni za svoj vpliv na druge. To je del bivanja na planetu, za katerega smo se vsi strinjali, da ga bomo soustvarjali. Vsak je odgovoren, da se umakne od škodljivih energij, ne da bi v zameno škodoval drugemu, vedno ko je to mogoče. Uporaba vrtnic je zelo učinkovito orodje, da na ta način prevzamete odgovornost zase.

Sledi prva tehnika z uporabo vrtnic:

1.     Zaprite oči in se privzemljite.

2.     Preverite svojo avro in jo oblikujte tako, da se razteza 60–90 cm na vsako stran telesa.

3.     Preverite barve, s katerimi ste zaščitili avro, in jih po potrebi osvežite.

4.     Vizualizirajte v svoji avri vrtnico v polnem razcvetu, katere koli barve, in sicer pred očmi. Vztrajajte, dokler se vam ne bo zdela resnična. Opazujte oziroma predstavljajte si jo, kolikor natančno le lahko.

5.     Nato postavite vrtnico ven iz avre in jo razblinite.

6.     Sedaj ustvarite vrtnico v središču glave. Nameravajte, da vsrka tuje energije, ki bi utegnile biti tam. Vizijo vrtnice vzdržujte v glavi približno 30 sekund.

7.     Potegnite vrtnico iz glave in nato iz avre ter jo razblinite.

8.     Nato pred seboj ustvarite vrtnico, ki je izven avre.

9.     Pomislite na koga v svojem življenju, s komer ste pred kratkim imeli nesporazum ali slabe občutke. V vrtnici vizualizirajte obraz te osebe in prosite vrtnico, da odstrani vse negativne misli, ki jih imate o tej osebi, ali energijo te osebe, ki je v vas.

10.  Glejte vrtnico neprekinjeno naslednjih 30 sekund. Morda boste opazili, da se zapira, kakor se nekatere rože zapirajo ob mraku. To je znak, da vrtnica nekaj vsrkava.

11.  Premaknite vrtnico iz hiše, jo dvignite nad njo ter jo razblinite.

12.  Če se je vrtnica popolnoma zaprla, pomeni, da je odstranila veliko energije od ali o izbrani osebi, zato ustvarite novo vrtnico izven svoje avre in v njej zopet vizualizirajte isto osebo. Opazujte vrtnico, dokler se ta zopet ne zapre oziroma se ne preneha zapirati, ko je delno zapolnjena z energijo te osebe ali vašimi negativnimi mislimi o njej.

13.  Še enkrat odpošljite vrtnico iz hiše in jo razblinite.

14.  Po želji! Če se je zadnja vrtnica popolnoma zaprla, boste morda želeli nadaljevati s procesom vizualiziranja in razblinjanja vrtnic s podobo te osebe, dokler ne bo vrtnica ostala nespremenjena približno 10 sekund. To pomeni, da ste odstranili vse, kar je bilo v tem trenutku možno v zvezi s to osebo.

15.  Odprite oči in nadaljujte z branjem o ostalih načinih uporabe vrtnic, če želite.

 

Prevedla: Mia Brunej

Nadaljuj branje
Ogledi: 416

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Avra je energijsko polje, ki je od človekovega fizičnega telesa oddaljena približno en meter in sega vse naokrog. To polje »ima spomin« in nosi zapis naših preteklih dogodkov, čutnih podatkov, naše celotne preteklosti. Če ne skrbimo redno za svojo energijo, je avra lahko poškodovana, luknjasta ali na nekaterih delih pretrgana. Zdravimo jo s posebnimi energijskimi tehnikami, s katerimi se z dlanmi dotikamo avre, jo božamo in gladimo. Poleg tega pa tudi vsako podoživljanje občutkov, soočanje s slabimi navadami, odnosi, energijami, ki so v nas, zdravijo avro in jo celijo.

Tehnike za zdravljenje

1.      Glajenje avre

Stojimo z nogami v širini bokov in se osredotočimo nase. Roke iztegnemo v katerokoli smer stran od telesa in začnemo gladiti avro. Roke so ravno prav oddaljene od telesa (pribl. meter). Premikamo jih v vse smeri, sežemo tudi do stopal in kolikor dosežemo nad glavo. Pazimo, da ne zadržujemo dihanja. Dihamo zavestno in z izdihi transformiramo spomine, dogodke, občutke …

b2ap3_thumbnail_1-avra-1_20180419-072455_1.jpg b2ap3_thumbnail_1-avra-2.jpg b2ap3_thumbnail_1-avra-3.jpg 

1.      2. Glajenje avre z osmicami

Tehniko izvajamo stoje z nogami v širini bokov. Pred telesom začnemo po avri »risati« osmice. Začnemo pri bokih in potujemo vse više, do glave. Oporna točka so nam lahko čakre in na nivoju osnovnih sedem čaker rišemo osmice. Lahko pa jih rišemo tudi po občutku, od bokov do glave. In to nekaj časa ponavljamo. Tako dvigujemo energijo z ravni občutkov (boki, maternica, trebuh) višje do srca, grla in glave. Z izdihi ponovno transformiramo. S to tehniko tudi poganjamo zastalo energijo in zdravimo blokade.

b2ap3_thumbnail_2-avra-1.jpg   b2ap3_thumbnail_2-avra-2.jpg

b2ap3_thumbnail_2-avra-3.jpg   b2ap3_thumbnail_2-avra-4.jpg

1.      3. Dihanje s telesom

 

Stojimo z nogami v širini bokov, roke damo predse (kot da bi držali namišljeno žogo). Z vdihom roke razpremo, se razširimo v trupu, z izdihom se zapremo in z rokami v telo potisnemo svežo energijo. Ponovno lahko sledimo čakram od spodaj navzgor ali delamo po občutku od bokov do glave. Lahko večkrat vdihnemo in izdihnemo v isto področje ali čakro, lahko pa se z vsakim dihom premikamo višje. In to nekaj časa ponavljamo. S to tehniko se polnimo s svežo energijo in jo sprejemamo v telo.

b2ap3_thumbnail_3-avra-1.jpg   b2ap3_thumbnail_3-avra-2.jpg

1.      4. Energijsko polnjenje

Stojimo z nogami v širini bokov, roke iztegnemo proti nebu v obliki črke V. Močno sežemo navzgor, se odpremo in raztegnemo v trupu. Nekaj časa tako stojimo in globlje dihamo. Sprejemamo in se polnimo z energijo višjih nivojev.

b2ap3_thumbnail_4-avra-1.jpg

1.      5. Soočanje z občutki

 

Usedemo se na stol ali na tla, zravnamo hrbtenico in zapremo oči. Pozornost usmerimo na dihanje in čutenje sebe. Katerikoli občutki, spomini, misli se pojavijo, jih z izdihi in nameravanjem sproščamo in transformiramo. Kadar želimo globlje v občutke in pretekle dogodke, lahko izvajamo tehniko podoživljanja: z vdihom glavo obrnemo do leve rame in z izdihom do desne. In ponovno do leve rame. Dihanje in gibanje glave nekaj časa ponavljamo. Lahko 15 minut ali več. Na začetku začnemo s krajšim podoživljanjem, ki je lahko z vajo vse daljše.

b2ap3_thumbnail_5-avra-1.jpg

1.      6. Mirovanje

Ko začutimo sproščenost, umirjenost in da smo spustili nekaj bremen, občutkov, dogodkov, se uležemo in nekaj časa mirujemo.

b2ap3_thumbnail_6-avra-1.jpg

 

Klara Dev

Nadaljuj branje
Ogledi: 454

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravo življenje

Kakšni ste zvečer, ko ležete v posteljo? Ste se kdaj počutili kot ravnokar sestreljeno mesto, na katerega so cel dan padale bombe, vozili tanki, vojaške enote pa so se streljale brez konca in kraja? Čeprav se za oko ne vidi kaj dosti, je energijsko človek vsak dan na udaru in doživlja praktično 2. svetovno v živo. Še najhuje pri tem je to, da navzven izgleda vse normalno, a zvečer ko se uležeš, pa ti v glavi zvoni, opravki se kar kopičijo, ti pa še v miru ne moreš na wc, ne da bi prej pogledal, če je kaj novega na »fejsbuku«.

Kar naenkrat je vse pomembno, vsak želi svoj košček pogače in že si v precepu kateri stvari boš dal svojo pozornost najprej. Na tak način se močno izčrpavamo, energijo imamo razpršeno vsepovsod in počasi postajamo zombiji, ki zvečer komaj še kaj postorijo. Prav zato pa je treba biti zavesten, spoznati vse te energije v nas in okoli nas, zato da lahko v miru naredimo tisto, kar je res pomembno in se ob tem ne izčrpamo do nezavesti.

Da bomo lažje razumeli kako vse skupaj deluje, bom predstavila štiri glavna telesa, ki jih ima človek. To so fizično, čustveno, mentalno in energijsko. Tako kot skrbimo za čistočo fizičnega telesa, je potrebno čistiti tudi ostala tri. Naj razložim podrobneje vsakega izmed njih.

ENERGIJSKO TELO

Energija je osnova vsakega bitja. Ko se rodimo imamo na voljo 100% energije, ki pa se z leti zmanjšuje. Bolj kot smo v skrbeh, nepovezani s seboj, v jezi, žalosti, depresiji, negativnih mislih o sebi in drugih, zavisti, ljubosumju,... bolj odteka naša energija iz naših čakre. Čakre pa so tiste, ki oskrbujejo celotno fizično telo s hrano oz. energijo, da lahko naši organi dobro delajo, mi pa smo lažje kos vsakodnevnim opravkom. Ker nas od majhnega niso naučili kako upravljati s svojo energijo, jo nevede izgubljamo, potem pa iščemo vrsto nadomestkov, da bi si jo pridobili nazaj. Resnica je ta, da si svojo energijo lahko povrnemo v celoti in sicer s pomočjo znanja, ki obstaja že tisočletja in je danes na voljo vsem, ki si želijo spoznati delovanje energij znotraj in zunaj nas. To je znanje o starodavnih energijskih veščinah kot so joga, taj či, magične kretnje, kung fu, či gong, rekapitulacija, ipd.

FIZIČNO TELO

Na zemlji smo inkarnirani v fizična telesa, katera služijo kot dom za našo dušo. Da bi le-ta ostala v dobri kondiciji, nepoškodovana, zdrava in vitalna, moramo zanje skrbeti na večih nivojih. V osnovi skrbimo za svojo higieno in čistost, nadalje je pomembno kakšno hrana in pijačo uživamo in nenazadnje je potrebno tudi  gibanje, ki je kot olje, ki skrbi, da motor dobro teče. Gibanje v povezavi z zavestnim dihanjem deluje na nas poživljujoče, energija steče po sklepih in skozi organe ter oskrbuje naše celice s čistim gorivom. Ko razgibavamo telo, se iz njega sprostijo napetosti, postanemo prožnejši in gibčni, okrepi se naš imunski sistem in zato smo bolj zdravi, sijoči in zadovoljni.  

ČUSTVENO TELO

Ljudje radi skrijemo svoja prava čustva, saj se bojimo razočaranj, nesprejemanja in napak. Kolikokrat se zalotimo, da nismo povedali resnice ker bi preveč bolela? Vse kar potlačimo in ne predelamo sproti, se useda na neko točko, ki se zaradi ponavljanja istih načinov delovanja, zgošča. Iz tega potem nastane fizična blokada oz. bolezen.  Včasih je en pomemben dogodek dovolj, da zaradi tega celo življenje trpimo in bežimo pred njim. Ker se bojimo soočiti z občutki, se potem maskiramo in najdemo druge stvari, da pozabimo nanje. Ampak rana ni zaceljena in boli, dokler je ne bomo pozdravili.

MENTALNO TELO

In že smo pri našem mentalu, ki kot neukročena trmoglavka brni in ne preneha. Naučiti se je potrebno ukrotiti svoj um ter misliti zavedno. Dnevno namreč proizvedemo okoli 10.000 misli, ki pa so po večini neuporabne, saj našo pozornost usmerjajo ven iz sebe in na nepomembne stvari. Zato pozorno spremljajte vaše misli, tiste, ki vas podpirajo ohranjajte, ostale pa enostavno »preslišite« in jim ne dajajte nikakršne pozornosti.

V SODELOVANJU Z VSEMI ŠTIRIMI

In kako  delovanje vseh štirih izgleda v praksi? Na primer, ko smo žalostni (čustveno telo) avtomatsko pade naš nivo energije (energijsko telo), sledijo slabe misli o sebi (mentalno telo) in nenazadnje se kmalu počutimo težki in majhni (fizično telo). Drugič smo brez energije, fizično telo nima pogona in se počuti slabo, misli se temu prilagodijo in že je svet črn, čustveno telo pa kriči po odrešitvi. Lahko pa, da nas nekdo fizično udari, čustva odreagirajo in fizično ali verbalno napademo nazaj, izgubimo svojo energijo, ker odziv ni bil pravi in spet končamo pri slabem počutju.

Vsekakor imamo za takšna stanja rešitev in to je da bolj zavestno opazujemo te procese v sebi in odkrijemo kaj v nas povzroča ta stanja. Potrebno je iti v ozadje naše drame in sčistiti ovire. Naj že sedaj povem, da to ne bo šlo čez noč, saj je naš program zelo zapacan. Bodite potrpežljivi s seboj in vedite, da gre vse po korakih. Z močno voljo in neutrudnim iskanjem rešitev, boste naredili zase, največ, kar le lahko.

 

Leticija Fortin

Nadaljuj branje
Ogledi: 554

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Danes nam um pogosto služi za prekomerno razmišljanje in premlevanje, vanj so ujete skrbi in dvomi, ki v nas stopnjujejo občutek napetosti ter ujetosti v dani situaciji. Če uma ne sproščamo, postanejo napetosti in zaskrbljenost stalnica v našem življenju in delovanju. Kadar želimo um uporabiti sebi v prid, se lahko soočamo sami s seboj, v miru in tišini ter se prepustimo toku misli. V tem procesu pa se zavedamo tudi svojih občutkov in reakcij.

 

Um in občutke lahko povezujemo z izvajanjem različnih tehnik: 

 

1. Razprševanje energije okrog glave

Začetni položaj: stojimo s stopali v širini bokov, levo roko damo pred čelo, desno pa za glavo v višini čela. Dlani sta obrnjeni proti glavi, prsti so napeti (kot bi nekaj držali, npr. obroč). 

b2ap3_thumbnail_1razprsevanje-energije-okrog-glave_1.JPG 

Vdihnemo, nato izdihnemo in hkrati s sunkovitim gibom  obeh rok, potegnemo roki narazen (kot bi ta obroč raztrgali).

b2ap3_thumbnail_1razprsevanje-energije-okrog-glave_2.JPG

Pri vdihu roki zamenjamo in vrnemo v začetni položaj; zdaj je desna roka pred čelom in leva za glavo. Nekaj časa ponavljamo gibe. Delamo z močjo.

 

2.Sproščanje napetosti glave

Začetni položaj: stojimo s stopali v širini bokov, dlani stisnemo v pesti, levo položimo pred čelo, desno pa za glavo v višini čela. Z izdihi enajstkrat sunkovito zamenjamo roki (desna gre pred čelo in leva za glavo itd.). 

b2ap3_thumbnail_2Sproscanje-napetosti-glave_1.JPG b2ap3_thumbnail_2Sproscanje-napetosti-glave_2.JPG

Vdihnemo, zadržimo dih, močno stisnemo pesti in mišice celega telesa, zamižimo in zadržimo nekaj trenutkov (kolikor dolgo lahko).

b2ap3_thumbnail_2Sproscanje-napetosti-glave_3.JPG

Nato izdihnemo, stegnemo roki nad glavo, odpremo pesti in sprostimo napetosti v zrak. Celo telo se sprosti. Zamenjamo roki v začetnem položaju in tehniko ponovimo.

b2ap3_thumbnail_2Sproscanje-napetosti-glave_4.JPG

 

 

3. Povezovanje uma in občutkov

Začetni položaj: stojimo v širini bokov, dlani obrnemo drugo proti drugi v višini pleksusa, desna je nad levo. 

b2ap3_thumbnail_6povezovanje-uma-in-obutkov_1.JPG

Z vdihom razširimo roki, desno do glave in levo do bokov. Z izdihom spet položimo desno dlan na levo pred pleksusom. In nekaj časa ponavljamo.

b2ap3_thumbnail_6povezovanje-uma-in-obutkov_2.JPG

 

 

4. Meditacija

Vzamemo si čas zase in se ozremo v sebe, v  svoj notranji svet: kaj se v nas dogaja, kaj nas bega, kaj nam povzroča stres, kaj nas resnično zadovoljuje in polni.

Usedemo se v miren kot, lahko na tla ali na stol s stopali na tleh in zapremo oči. Desno roko položimo na čelo (področje uma), levo pa na spolno čakro (nekaj centimetrov pod popkom – področje občutkov). Umirjeno in s pozornostjo dihamo ter s tem povezujemo um in občutke. Ob tem se zavedamo, kaj čutimo in kaj mislimo. Če se pojavijo napetosti ali neprijetni občutki, jih z močnejšimi izdihi sprostimo. Meditiramo toliko časa, kot nam ustreza. Na koncu se uležemo in sprostimo telo za nekaj minut.

b2ap3_thumbnail_7Meditacija_1.JPG

 

 

Nekatere tehnike si lahko ogledate tudi TUKAJ

 

Klara Dev in Erika Žlogar

 

 

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 794

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Konec leta si tudi sama zastavim nove namere za prihodnje leto. Decembra najprej naredim pregled leta, da vidim kje sem uspela uresničiti svoje cilje, kje moram še spremeniti svoje delovanje in kje mi ni šlo najbolje. Ne gre samo za materialno usmerjene zadeve, ampak se osredotočam tudi na notranji svet  mojih misli in občutkov, ki vplivajo na materializacijo zunanjega. Potem si napišem nove namere, katere tekom leta spremljam, jim dajem kljukice ali spreminjam po potrebi.

Zagotovo pa velja, da za vse spremembe potrebujemo nek pogon, energijo, ki nam bo pomagala držati smer pri novozastavljenih ciljih. Za realizacijo le-teh je potrebno spremeniti nekatere dele sebe in to je veliko delo. Vključuje namreč disciplino in močno namero, da bomo vztrajali, ne glede na vse. Največkrat ljudje obupamo, ker se nekaj časa ne premakne nič in mislimo, da je to vsa resnica. V bistu pa smo takrat na preizkušnji ali bomo zastavljeni cilj pripeljali do konca.  Meni osebno so ob tem v pomoč energijske tehnike, ki jih izvajam dnevno. Tako lažje prebrodim tudi upore in vztrajam, dokler mi namera ne uspe.

In kaj sploh je namera? To je želja, ki je podprta z osebno močjo. Nove namere so lahko recimo:

-        Spremembe odzivov; ko se zavemo, da se na določene situacije vedno enako odzovemo. Tokrat si zadamo, da bomo naše reakcije spremenili, izboljšali, razumeli.

-        Preseganje starih navad; tiste, ki nam škodijo spremenimo ter osvojimo nove, ki so boljše za nas.

-        Izboljšanje odnosov; naše interakcije so ves čas na tapeti. Poglejmo si kje imamo težave in jih ozavestimo, da bomo lažje sodelovali in sprejeli tako sebe kot tudi druge.

-        Materialne stvari; morda si nekaj želimo kupit, oditi na potovanje ali zgolj dokončati projekt.

Da bomo bili prava podpora svojim novozastavljenim nameram, si za začetek vzemimo vsak dan 15 minut časa (najbolje zjutraj), da poskrbimo za svoje fizično in energijsko telo.

 

  1.      VAJA- RAZGIBAVANJE; najprej se ogrejemo. Začnimo pri glavi in nadaljujemo vse do stopal. Vrtimo svoje sklepe 10x v eno in drugo stran, s pozornostjo na sklepu. Zraven dihamo globoko. S tem bomo pognali energijo v tek in pripravili svoje telo na nov dan.
  2.     VAJA- PRIZEMLJITEV; po razgibavanju se še stoje postavimo v položaj, ko imamo roke ob telesu, dlani usmerjene naprej,  kolena pa rahlo pokrčena. Zaprimo oči, dihajmo globoko in pri tem vizualizirajmo, da smo drevo, ki poganja korenine v zemljo. Tako delamo nekaj minut.
  3.   VAJA- ENERGIJSKA ZAŠČITA; na koncu si predstavljajmo sebe, v zlatem jajcu, ki ima lupino debelo cca. 5 cm in je 1 meter stran od telesa. To je učinkovita zaščita za različne »vdore«, vedite pa, da jo je potrebno redno obnavljati, saj so naše avre polne lukenj, katere zapolnimo šele takrat, ko jih zares ozavestimo.

 

     15 minut na dan predno se odpravite na delo ali po opravkih, vam bo spremenilo celoten potek dneva, saj boste napolnjeni s svežo energijo in zato popolnoma drugače naravnani.

 

Leticija Fortin  

Nadaljuj branje
Ogledi: 644

»Miom se mi je v samo dveh mesecih zmanjšal za cel centimeter«

Dokazov o tem, kako lahko energijske tehnike oziroma zdravljenje z njimi učinkujejo, je dovolj, v tokratnem članku pa vam bom predstavila izpoved ene od udeleženk individualne terapije Magičnost gibanja.

Gre za žensko 50-ih let, ki je aprila 2012 prišla k meni na individualno terapijo. Povedala mi je za svojo težavo, in sicer da ima na zunanji strani maternice dva mioma ter polip v maternici. »Miom je benigni tumor maternice. Bule nastajajo v sami maternični steni ali pa na zunanji in/ali notranji steni maternice. Različni so tudi po velikosti, nekateri potrebujejo več let, da zrastejo do velikosti graha. V primeru, da miom povzroča ženski težave, je potrebna operacija – izpraskanje maternice ali v skrajnem primeru izrez maternice,« je zapisano v Zdravstvenem vodniku.

Ob tem bi rada poudarila, da je maternica vir oziroma hranilnik ženske energije in je še kako pomembna za vsako žensko, da jo ´ohranja v dobri kondiciji´. Ima pa tudi mnoge druge lastnosti, več o njih pa v kakšnem drugem članku.

Po dveh mesecih energijskega zdravljenja je bila udeleženka pripravljena podeliti svojo izkušnjo: »Marca meseca sem končala v bolnici zaradi vnetih bezgavk v dimljah. Ob sprejemu so naredili ginekološki pregled in našli dva mioma na zunanji strani maternice – enega v velikosti 28 x 24 mm, drugega 14 x 10 mm, ter vnetje levega jajčnika. V bolnici sem bila teden dni. Potem so mi na prvi kontroli našli še polip v maternici, v velikosti 20 mm. To je bilo 15. marca 2012. Zaradi take diagnoze sem bila na kontrolo naročena čez mesec dni (torej aprila), kjer bi se ginekologinja odločila, kdaj me bo dala na operacijo.

Na začetku aprila sem začela obiskovati individualne terapije Magičnost gibanja, kjer sem spoznala različne energijske tehnike. Z Leticijo sva intenzivno delali na zdravljenju maternice, vaje sem izvajala tudi sama doma. Ko je bil čas za klic ginekologinje, da se prijavim za pregled, le-te nikakor nisem uspela dobiti na telefon. Vsakič ko sem poklicala, je bila ali odsotna, ali na dopustu, ali pa se sploh ni javljala. Instinktivno sem sklepala, da me ni treba biti strah, saj je zadeva že v procesu zdravljenja, in zelo očitno mi je bilo pokazano, da še ni čas za moj pregled. Končno sem potem 11. junija le dobila termin za pregled, kjer je ginekologinja opravila ultrazvok in me seznanila z novimi ´merami´. Stanje po dveh mesecih zdravljenja z energijskimi tehnikami je bilo naslednje: en miom je popolnoma izginil, drugi se je zmanjšal na velikost 18 x 14 mm (torej je bil za en cm manjši!), medtem ko se je polip v maternici zmanjšal iz 20 na 14 mm. To so bile zame resnično dobre novice. Ginekologinja je bila vidno presenečena nad mojim stanjem in me vprašala, kaj delam. Povedala sem ji, kam hodim, in na vse skupaj je samo dodala, da naj kar nadaljujem s temi ´terapijami´ in da se vidiva oktobra. 

Poleg tega čudeža pa lahko potrdim, da se zaradi terapij tudi na splošno precej bolje počutim kot prej. Bolj sem umirjena, čutim, da se mi telo prebuja, moja gibljivost je precej večja, in vse to se je zgodilo v samo dveh mesecih. Moram priznati, da nikoli v življenju nisem telovadila ali kako posebej skrbela za svoje telo. Zaradi tega dogodka sem dobila v delavnice Magičnost gibanja še več zaupanja, predvsem pa v svoje samozdravilske sposobnosti, ki se očitno prebudijo ob izvajanju energijskih tehnik.«

Potrjeno in dokazano, da delo na sebi s pomočjo energijskih tehnik še kako deluje.  Z udeleženko sva čistili čakre (še posebej spolno čakro), zdravili z belo, zlato in oranžno svetlobo ter delali gibalne energijske tehnike, rekapitulacijo, plejadske tehnike, rebirthing in ostale tehnike, ki jih učimo na naših delavnicah. Vsekakor pa je udeleženka sama sebi največ pomagala s tem, da je tehnike izvajala tudi doma, se odprla zdravljenju, sprejela tehnike, katerih učinke je posledično vse bolj čutila. Da se je spremenila tudi navzven, je dobila celo potrditve od ljudi, ki jo poznajo, saj so jo kar naenkrat vsi začeli spraševati, kaj dela, da je tako dobro videti.

 

Leticija Fortin, iz knjige Z namero do zavesti, srčnosti in svobode

Nadaljuj branje
Ogledi: 686

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

Meditacija je metoda, s katero povežemo svoje fizično, čustveno, mentalno in energijsko telo ter pridemo v stik s svojim bistvom. Meditacija je sproščanje, vendar do tega pride šele, ko najprej podoživimo svoj notranji čustveni pekel in ga predamo v transformacijo. Ker pa to ni tako enostavno, kot se morda sliši, so naše meditacije pogosto površinske in plitke – umirjanje in mentalno sproščanje, ne da bi se resnično dokopali do vzrokov svojih težav in izruvali njihove korenine.

Z roko v roki z meditacijo gredo dinamične energijske tehnike. Če naša energija, naše čustveno telo ni prebujeno, nimamo občutka, da smo polni napetosti oziroma da bi sploh morali kaj spremeniti pri sebi. Dinamične gibalno-dihalne tehnike v nas prebudijo vse tisto, kar smo v življenju potlačili, prebudijo celični spomin vseh napak, ko smo delovali proti sebi, proti svetlobi, proti drug drugemu. Ker podzavestno čutimo pritisk te potlačene energije, se v nas v trenutku, ko želimo odpreti vrata čustvenih globin, prebudi upor, zanikanje. Postane nas strah, kaj vse bi utegnilo privreti na plan. To je reakcija naše notranje teme – upor in zanikanje, neke vrste amnezija. Kar naenkrat nas um prepričuje, da smo ok, da je vse v najlepšem redu, saj ni tako hudo ipd. Ta upor lahko premagamo tako, da okrepimo svojo odločitev in na svojo stran potegnemo tudi um, da nam pri tem pomaga. Če te odločitve ni, potem se ne bo zgodilo »nič«. Dokler se »nič« ne zgodi, se v resnici nismo zares odločili. Zato je v takih primerih lažje imeti ob sebi pomočnika, nekoga, ki nas vodi skozi celoten proces in tudi ve, kako premagati zvitega lisjaka – notranjega upornika.

V skladu s svojo odločitvijo izberemo tudi meditacijo. Torej, če nimamo želje po raziskovanju globin, se bomo zadovoljili s t. i. pasivno meditacijo. Pasivna meditacija je v tem primeru oblika sproščanja, jadranje na površju, prepričevanje uma, da je vse v najlepšem redu, afirmiranje pozitivnih misli, molitve za uslišanje naših prošenj … Enim to zadostuje. Kratkoročno lahko v določenih primerih tudi pomaga. Če pa izberemo aktivno meditacijo, to pomeni, da se bomo v proces aktivno vključili – mentalno in čustveno – ter se s periferije občutkov in energije spustili v globino lastne podzavesti. Na površje bo priplavalo vse tisto, česar se bojimo, sramujemo, tisto, kar smo skrili pred sabo in svetom. Če smo dovolj močni za tak čustveni sunek, potem ga bomo tudi uspeli transformirati. Lahko v trenutku, če ne pa večkrat po malem, košček za koščkom, plast za plastjo, dokler ne bo bolečina enostavno izpuhtela, mi pa se bomo vsemu temu od srca nasmejali, olajšani za en tovor.

Tak proces ima dolgoročne učinke, saj se spuščamo do korenin svojih težav in lahko te tudi dokončno izruvamo – pridemo do energije in zavesti o tem, zakaj se je nekaj zgodilo, ter dobimo vpogled v vzrok in rešitev. Do sprostitve, predaje in transformacije energije pride, ko sebe ne vidimo več ne v vlogi žrtve ne v nadvladi. Šele v tem stanju dobijo pozitivne afirmacije pravo moč, saj smo v avri naredili prostor za njihovo energijo.

In zakaj bi to počeli, zakaj bi prebujali speče okostnjake in stare bolečine, zakaj ne bi raje afirmirali pozitivne misli? Zato, da odvržemo bremena preteklosti in energijo, ki hrani te spomine v globinah, porabimo za kreiranje novega, za spremembe, za premike v življenju, za stvari, ki si jih v življenju želimo početi. Več bolečine, ko je v nas, več energije je potrebno, da te bolečine drži skrite v globinah. Leta pa tečejo, mi pa imamo vse manj energije tukaj in zdaj, da bi lahko kaj premaknili v svojem življenju. Tako niso drugi krivi, da smo nesrečni, da smo bolni, da nam nekaj ne gre, temveč nas na mestu ujete drži lastna energija, otežena z bolečino, ki v naše življenje privablja še več bolečine.

Ena sama meditacija naših težav ne more rešiti dokončno, tudi dve ali tri ne. To je proces, v katerem se učimo delovanja, ki je skladno z našo notranjo bitjo, biti energijsko samostojni, duhovne discipline, vztrajnosti in zaupanja. To je doživljenjsko delo, pot, ki jo moramo prehoditi »sami«. Kljub pestremu notranjemu čustvenemu – energijskemu dogajanju pa moramo ohraniti treznost in se naučiti sobivati z vsemi ljudmi okoli sebe, ne da bi ponavljali starih napak, ter ohraniti modrost pridobljeno iz izkušenj, ki so nam bile dane, da bi našli stik s samim seboj, s svojim resničnim jazom.

 

Marjana Florjan

Nadaljuj branje
Ogledi: 589

Polona v Ljubljani vodi skupinske in individualne delavnice, obožuje peko sladic, šiva čudovita krila in športne hlače, zaposlena je v družinskem podjetju, po poklicu pa je organizator v turizmu. Z delom na sebi se ukvarja osem let in pri svojih petintridesetih ugotavlja, da ji v življenju sploh ni dolgčas. Pogovarjali sva se o »življenju, vesolju in sploh vsem«.

 

O nedolgočasnem življenju

 

Ukvarjaš se z različnimi aktivnosti; zaposlena si v družinskem podjetju, v Ljubljani vodiš delavnice in individualne terapije, šivaš, pečeš sladice... kako združuješ tako različne vidike življenja?

 

Ti vidiki niso tako različni; delo v družinskem podjetju s tekstilom in šivanje se povezujeta in prepletata, peka sladic je pa moja strast za katero vedno najdem čas. Vodenje delavnic in tudi udeležba na njih je pa nekaj kar je v meni, za kar se ne sprašujem ali imam čas ali ga nimam.

 

Zakaj te peka tako veseli, sladice, torte, pecivo...

Ker jih zelo rada jem (smeh). To mi predstavlja ustvarjanje, zraven se sprostim, um mi neha delat in odjemalci sladic se vedno najdejo, tako da nikoli nič ne ostane. Peka pa mi je poseben izziv tudi zato, ker sem sama na brezglutenski dieti. Torej da ustvarjam slaščice, ki so bolj zdrave in brez glutena, pa da so vseeno dobre.

 

Brezglutenska dieta? Kaj je razlog: trenutni prehranski trendi ali zdravje?

Zdravje. Pred tremi leti se mi povečalo delovanje ščitnice. Ker se nisem odločila za invazivno zdravljenje z jodom, ampak za jemanje tablet, sem po prenehanju jemanja tablet pred kakšnim letom in pol, videla, da rabim temeljito spremeniti svojo prehrano. Še najbolj humana stvar od vsega je torej bilo to, da sem se odločila za brezglutensko prehrano. Zanjo sem se odločila na podlagi izkušenj tistih, ki so si s pomočjo brezglutenske diete izboljšali delovanje ščitnice. Tablete sem v tistem času potrebovala, potem pa sem s pomočjo dela na sebi – ozaveščanja vzorcev, spuščanja notranjih pritiskov, umskega brbotanja in postavljanja na svoje noge – brezglutenske diete in »ful švicanja« v obliki večurne hoje na dan, uspela stanje ščitnice stabilizirati v tolikšni meri, da ne rabim več tablet.  

 

A sladice pa lahko ješ?

Ne. Ampak to je neustavljiv »mus«, kot čokoladni mousse (smeh). Po tisočih poskusih, da bi nehala jesti sladko, sem se odločila, da je dovolj »matranja« in vse moči usmerila v izdelovanje sladic iz bolj kakovostnih in bolj zdravih a vseeno slastnih sestavin.

 

Ali je šivanje ustvarjanje in ravno takšna strast kot peka sladic?

S šivanjem sem bila družinsko povezana, ker je polovica žensk v naši družini šivilj. Od malega me je to veselilo, ampak nisem imela živcev, da bi se naučila tudi sama šivati. Zadnje čase pa sem se bolj umirila, nisem več tako neučakana, če kaj ne znam v prvi minuti, sem bolj potrpežljiva, kar je pri šivanju pomembno, sploh če kaj narobe zašiješ, ali pa ni tako perfektno kot sem si zamislila. Je pa splošno znano, da pri šivanju »več paraš kot šivaš«. Od kar sem se sprijaznila s paranjem, mi gre šivanje zelo dobro od rok (smeh).

 

 

O sistemu, pravilih in družbi

 

Kaj ti predstavlja sistem, družba, v kateri živiš, pravila … kako to doživljaš?

Včasih mi je bilo zelo pomembno, da delujem po vseh pravilih, po zakonih, po tem, kako naj bi se človek v družbi obnašal, celo blazno všeč mi je bil ta red in disciplina; čutila sem se skoraj pomembno, če sem ravnala po vseh teh družbenih pravilih, tako kot se od mene pričakuje v družbi. Po nekaj letih ozaveščanja svojih vzorcev pa se je to začelo razblinjati, ker v končni fazi vse to družbeno, sistemsko ni pomembno. Pred tem se mi je zdelo to vse skupaj zelo pomembno, zato, da bi ugajala staršem, ker so to od mene pričakovali. Pri meni je vse povezano s tem, in ko sem začela spuščati svojo navezanost na starše, mi je postal sistem in vse kar predstavlja, vse manj pomemben. Moja aktivnost, delovanje po družbenih pravilih, biti zgleden državljan... je sedaj na minimumu, na ravni tega, kar je nujno potrebno; samo še delovanje, mimo katerega ne morem iti – kot je plačevanje položnic, da grem čez semafor, ko je zelena, da sledim nekim ˝vljudnostnim pravilom˝, ampak to zato, ker sem se tako odločila. Vse zahteve sistema izpolnjujem na minimumu, toliko, da lahko funkcioniram v tem svetu.

 

Si potem upornik proti sistemu?

Si želim, da bi bila (smeh). Ampak ne, s tem uporom samo spodbujaš to navezanost na sistem. Ne čutim se kot upornik proti sistemu, delujem po načinu minimalnega sodelovanja, ki je pač potrebno. Meni res bolj kot ne dol visi za sistem, razen kadar me določena nesmiselna pravila razjezijo – no, takrat sem upornik, ampak tudi to hitro spustim. V osnovi se mi zdi to en tak nepotreben balast. Toliko je bedasto, vse te državne ustanove, pravila in red in zakoni. Je pa res, da neka pravila morajo obstajati, ker ljudje še nismo pripravljeni, da bi živeli po pravilih, ki prihajajo iz srca.

 

Kaj so pravila, ki prihajajo iz srca?

Da ne serjemo drug drugemu po glavi, da se brigamo zase. Da se ne izživljaš nad drugimi z vsemi svojimi neprečiščenimi frustracijami. V smislu, dokler so nam drugi krivi za vse, bo vedno vojno stanje, v umu in v svetu. Ampak tudi jaz se zavedam, da še nisem tam, da tudi jaz tega še nisem v celoti sposobna.

Delovanje iz srca, pravila iz srca, zame pomenijo to, ko sto procentno poslušaš sebe, ne glede na pričakovanja drugih. To sicer pomeni možnost, da drugim moje delovanje ne bo všeč ali pa jim bo nerazumljivo. Ampak če delujem iz srca, vem, da nobenemu s tem ne škodujem, da ne grem preko trupel, da bi dosegla svoje, in da ne delujem tako, da bi bilo vsem ok, ampak enostavno je to pot, ki izraža moje bistvo in vse, kar je dobro v meni. Gre za to, da če jaz delujem iz srca, tudi okolica sprejme moje kakršnokoli dejanje oziroma se z njim sploh ne ukvarja, ne obremenjuje s tem, kar počnem in kako počnem. Ker je delovanje iz srca, se ljudje ne zahaklajo na to delovanje in mi tudi ne dajejo tiste pomembnosti, ki bi sicer bila gorivo za moj ego, samopomembnost. Enostavno se vse odvije mirno, sprejemajoče.  

 

Ali je vseeno kako živimo, kako se obnašamo?

Ne, ni vseeno, kako živiš in kako se obnašaš v odnosih! Pomembno je, kako greš čez življenje. Konec koncev račune polagaš sebi, svojim pravilom iz srca.

 

Kaj je rešitev, da ljudje izstopimo iz stanja notranjega konflikta in zunanjih bitk, vojn...?

Najprej mi pride na pamet zavedanje sebe, sprejemanje sebe, še posebej tistega, kar je negativno v nas. Da sprejmem tisto v sebi, zaradi česar mislim, da me drugi ne sprejemajo. Ravno to, da nisem samo dobra, da sem tudi slaba; ko bom to sposobna sprejeti v sebi, ne bom rabila nobenega več obtoževati za svoje stanje, svoje situacije, svoje življenje.

 

Ali ni to zelo ostro? Da si je vsak kriv/odgovoren za to, kar se mu dogaja?

Ja, je ostro, ampak ko se znajdeš v življenju na točki, ko si do skrajnosti skregan sam s sabo in svetom, gre za to, da sprejmeš odgovornost za sebe. Občutek krivde je na splošno glavni problem. Ne gre za to, da si ti kriv ali pa nisi kriv za svoje stanje. Gre za to, da si v teh stanjih in da si jih priznaš, brez da bi se obsodil. Vsi se vedno hočemo znebiti teh negativnih občutkov in najlažje to storimo tako, da jih projiciramo na druge, na sistem, partnerje, starše, prijatelje, sovražnike, okolico na splošno. Hočem povedati, da dobimo ta stanja z razlogom, da jih razrešimo, ne zato, da bi se morali počutiti krive zaradi njih, ampak zato, da se z njimi soočimo, jih razrešimo, rastemo in osvobajamo.

 

 

S Polono se je pogovarjala Karmen Merlov

Nadaljuj branje
Ogledi: 765

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravo življenje

NEKAJ UČINKOVITIH  DIHALNIH TEHNIK

 

Večina ljudi diha plitvo in površno. Počasno poglobljeno dihanje namreč pospešuje krvni obtok, povečuje telesno pripravljenost, izboljšuje počutje in pomaga pri duševnem ravnovesju.

Ko dihamo zavestno, z vsakim vdihom naše telo poleg kisika dobi tudi prano-ali kozmično energijo oziroma moč, ki ustvarja, ohranja, spreminja in je osnovni element življenja in zavesti. Z zavestnim dihanjem povečujemo svojemu telesu odpornost, vitalnost, razstrupljamo telo, se sprostimo in umirimo ter zbistrimo naše misli.

Pri dihanju nam zelo pomaga vizualizacija in sproščenost telesa. Zraven uporabljamo umirjeno glasbo, najbolje meditativno.

 

TEHNIKE

 

Globoko dihanje skozi nos v zenu

Sedemo po turško ali na stol, roke položimo na kolena, obrnjene so navzgor, hrbtenica je ravna, naše oči so zaprte. Pričnemo globoko dihati skozi nos, izdihavamo ravno tako skozi nos. Čez nekaj časa pričnemo vizualizirati kako vdihujemo belo svetlobo, izdihujemo pa stres, jezo, žalost, napetosti…

Dihanje z zapiranjem nosnic

Sedemo v zen položaj in nekaj časa umirjeno dihate. Desni kazalec in sredinec položimo med obrvi- oz. na tretje oko. Z desnim palcem zaprite desno nosnico. 15x vdihnemo in izdihnemo skozi levo nosnico. Potem zapremo levo nosnico in dihamo 15x skozi desno nosnico. Dihanje naj bo globoko in umirjeno.

Druga različica je enaka položaju prvi, le da zapremo desno nosnico in vdihnemo skozi levo, po končanem vdihu zapremo levo nosnico in izdihnemo skozi desno. Ponovimo 15x in potem zamenjamo nosnici, tokrat pričnemo z vdihom pri desni nosnici, tako, da levo zapremo.

Stresanje z izdihom

Stresanje telesa z izdihom pripomore k »izločanju« napetosti, jeze,..iz našega telesa.

 

Vdihnemo in potem z izdihom stresamo celo telo z zaprtimi ali odprtimi očmi. Ta vaja je zelo učinkovita, ko smo zelo napeti, v krču ali hudi jezi ter bi se želeli osvoboditi teh spon. Lahko se jo uporablja vsakodnevno, po nekajkratni ponovitvi se usedemo v zen ali uležemo ter se z globokim dihanjem umirimo.

 

Leticija Fortin

Nadaljuj branje
Ogledi: 586

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Veliko nosečnic v času nosečnosti začuti vzgib , da potrebuje več umirjenih, sproščujočih trenutkov, v katerih se poveže s seboj. Ob teh dragocenih trenutkih nosečnica črpa notranjo moč in zaupanje, ki ju bo potrebovala skozi celoten potek nosečnosti in tudi po njej.

Pomembno je, da nosečnica ni usmerjena smo na telesni vidik, ampak tudi na energijsko doživljanje. Osredotočenost nosečnice v svojo notranjost, v svoje doživljanje in občutenje, ji je v pomoč, da ne doživlja nosečnosti le fizično, ampak tudi z energijskega vidika.

Odprtost nosečnice za energijsko dogajanje jo vodi tudi k energijski povezanosti z otrokom, prek katere mu lahko predaja ljubeče občutke, otrok pa ob tem začuti občutke varnosti, sprejetosti, zaželjenosti.

Spodaj je navedena preprosta tehnika za povezovanje z otokom.

 

Meditacija za povezovanje z otrokom

Sedi na stol z zravnano hrbtenico. Medtem ko globoko in umirjeno dihaš (vdih skozi nos, izdih skozi usta), vizualiziraš na področju srca odprt cvet. Z vsakim vdihom in izdihom se cvet bolj in bolj odpira in s tem se bolj in bolj odpira tudi tvoje srceza energije miru, sprejemanja, ljubezni, sočutja.

 

Ko te energije začutiš v svojem srcu, položiš roke na trebušček in z globokimi in umirjenimi dihi in izdihi predajaš to energijo skozi svoje srce otroku. V tem položaju lahko vztrajaš tako dolgo kot želiš.

 

Petra Pavlin, Tia Ambrožič

Nadaljuj branje
Ogledi: 659

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

 

Za začetek razkrijmo nekaj osnovnih dejstev o prostati. Je majhna moška žleza, zelo pomembna za zdravje reproduktivnega sistema. Je pb. velikosti in oblike oreha ter leži pod sečnim mehurjem in pred danko. Ključna naloga prostate pa je pomoč pri produkciji semenske tekočine. S staranjem se lahko poveča, kar pomeni npr. pri 40 let starem moškem spremembo iz velikosti oreha na velikost marelice, do starosti 60 let, pa lahko doseže že velikost limone. Ker prostata obdaja sečnico lahko tako povečanje zaradi pritiska na sečnico povzroča težave pri uriniranju in sčasoma inkontinenco. Te težave se sicer navadno ne pojavijo pred 50. letom starosti, nikakor pa niso izključene tudi v bolj zgodnjih letih.

Klinično imenujemo povečano prostato benigna hiperplazija prostate (BHP). Dejavniki tveganja so starost in družinsko ozadje. Za boljšo predstavo, da tveganje za pojav takega stanja ni nedolžno, je dejstvo, da pri 8 od 10 moških sčasoma pride do povečanja prostate. Prav tako se pb. 90 % moških po 85 letih starosti spopada z BHP. Zavedati se moramo tudi dejstva, da je povečanje prostate dejavnik tveganja za pojav raka prostate, najpogostejše oblike raka pri moških.

Simptomi povečanja prostate so zelo neugodni in vključujejo težave pri začetku uriniranja ali nasploh sposobnosti uriniranja, pogosto potrebo po uriniranju, predvsem ponoči, občutek, da po uriniranju mehur še vedno ni prazen, nenadno potrebo po uriniranju in naprezanje med uriniranjem.

Če povzamemo ključno dejstvo: stanje povečane prostate s posledičnimi zapleti je zelo pogosto in neprijetno ter močno poslabša kakovost življenja. Na srečo, je rešljivo, vendar le s ta pravim pristopom.

b2ap3_thumbnail_iStock_000049860678_Large.jpg

Da preidemo s teorije k praktičnim nasvetom, v nadaljevanju sledi kratek protokol za ohranjanje vitalnosti moških in žensk, zdravja prostate in za prevencijo ter kurativo raka prostate in dojk.

  • Ključno je povečanje vnosa antioksidantov, vitaminov in mineralov, predvsem s sadjem in predvsem zelenjavo. Najbolj prednosten učinek imajo križnice (brokoli, cvetača in zelje) ter paradižnik.

 

  • Dnevno uživanje kakovostnega zelenega čaja ima neverjeten antioksidativni učinek.

 

  • Nepražena bučna semena, ki vsebujejo široko paleto antioksidantov, vitaminov in mineralov.

 

  • Jagode palmeto – hrana ameriških starodavnih ljudstev s specifičnim učinkom na testosteron in zdravje prostate.

 

  • Kurkumin z močnim protivnetnim učinkom.

 

  • Nepogrešljivi minerali in vitamini: predvsem vitamin D3, ki regulira presnovo na nivoju genov, vitamin E ter zelo kritična minerala presnove selen in cink. 

 

  • Minimalizirati je potrebno uživanje predelanega, dimljenega in ocvrtega mesa, ki ima kot vir heterocikličnih aminov nevarne rakotvorne učinke.

 

  • Emocionalna komponenta je prav tako ključna. Kot razlaga dr. Bruce Lipton v svoji knjigi The Biology of Belief, je eno najbolj fenomenalnih dejstev, da se naše celice spreminjajo pod vplivom okolja, ki pa ga ustvarjamo sami s svojim mišljenjem, emocijami, dejanji, osebami s katerimi se družimo itd. Stres je v središču vseh teh dejavnikov.

 

  • Ne pozabimo pa seveda tudi na vsakodnevno gibanje in svež zrak, ki naj bosta pravilo in ne le izjema.

 

Kompleks pomembnih naravnih učinkovin pa lahko najdete tudi tukaj.

 

Pa veliko zdravja tako moškim kot tudi njihovim boljšim polovicam :).

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 907

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

Vsak letni čas ima svoje zakonitosti in specifičen ritem narave, ki se mu v veliki meri prilagaja tudi naš organizem. Po tradicionalni kitajski medicini je jesen čas elementa kovine, s katerim so povezana pljuča in debelo črevo. To pomeni, da moramo v tem času te organe čim bolje okrepiti, saj nas bodo sicer napadli prehladi in druga obolenja povezana z dihali kot so alergije, kašelj ter vnetje sinusov. Kar lahko storimo je, da se prehranjujemo čim bolj v skladu z letnim časom z velikim poudarkom na sezonskih živilih in svoje telo okrepimo z antioksidanti, vitamini in minerali.

 

Nepogrešljiva jesenska živila

b2ap3_thumbnail_DSC05564.JPG

 

Jesen je vsekakor čas slastnih buč, ki poleg odličnega sladkastega okusa, organizmu dajo tudi veliko koristnih vitaminov in antioksidantov. Predvsem so bogate z vitaminom K, ki poleg vida, ščiti tudi naše sluznice. Vsebuje veliko vitamina C, E, B in mineralov kot so kalcij ter magnezij. Na jedilniku naj ne manjkajo gomoljnata zelenjava, jabolka, cvetača, brstični ohrovt  in druga hranilno bogata živila. Jesen je poleg pomladi, prav tako primeren čas za razstrupljanje, ki ga lahko podpremo z vnosom živil, ki so bogata s klorofilom. To nam omogoča pester izbor, predvsem zeleno obarvane zelenjave, kakor tudi različne alge kot je npr. klorela.

 

Dodatna vitaminsko-mineralna podpora

 

S sezonskimi živili vsekakor sledimo potrebam svojega organizma po ključnih hranilih, vendar žal to pogosto ni dovolj. Vzroki za to so različni: pomanjkljivi viri hranilno bogatih živil, pomanjkanje časa za pestro pripravo obrokov, stres in izpostavljenost številnim negativnim okoljskim dejavnikom so le eni izmed mnogih. Imunski sistem zato velikokrat omaga pri želji, da nas zaščiti pred vdorom »neželenih vsiljivcev«.  Določeni vitamini in minerali, samostojno ali pa v kombinaciji, so lahko v takih primerih naši »rešitelji«.

Priporočila za jesensko vitaminsko-mineralno podporo: vitamin C (1000 mg), B kompleks, izvleček iz oljčnih listov, D vitamin (1000 IE), selen in cink.


Da bo jesen polna energije lahko veliko storimo torej kar sami z ustreznimi ukrepi kot so zdrava, sezonska prehrana,  vitaminsko-mineralna podpora, aktivnost na svežem zraku ter seveda z omejitvijo stresa, kolikor je to le mogoče.  

 

 

 

 

 

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 861

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Danes imamo vsi ogromno znanja o tem, kako živeti življenje, da bomo srečni in izpopolnjeni. Da bomo živeli življenje, ki ga želimo živeti. Kupujemo knjige o osebnostni rasti različnih avtorjev, obstajajo blogi, spletni portali in video materiali na to temo, obiskujemo seminarje, predavanja...Ja, danes je znanja o tem, kako živeti svoje življenje in kako osebnostno rasti vsakemu na dosegu roke.

 

To je teorija. Kako je pa s prakso?

Če se malo ozrete okrog sebe, ko hodite po ulici, boste videli zaskrbljene, žalostne, morda celo jezne obraze ljudi. Prisluhnite pogovoru mimoidočih – so to prijazne besede, polne ljubezni in spoštovanja do drugega? Na prste ene roke lahko preštejemo ljudi, ki jim iz oči sijeta veselje in zadovoljstvo, na prste druge roke pa prijazne in spoštljive besede. Vse to zato, ker ne živimo svojega življenja. Vemo sicer, kako se to dela (smo prebrali v knjigi, na internetu, slišali na predavanju), a tega ne delamo. Pa ne zato, ker ne bi hoteli, temveč zato, ker preprosto ne vemo, kako in kje bi začeli. Ko prebereš knjigo o tem, kako spremeniti sebe v boljšega človeka in kako živeti življenje, ki si ga želiš živeti, se ti zdi vse tako enostavno in super, rečeš si »A, tako je to, tako se to dela« in to je to. Tukaj s evs ekonča. Če pa bi res hoteli nekaj spremeniti, moramo zdaj to znanje, ki smo ga dobili (v knjigi, na internetu, na predavanju) začeti uporabljati v praksi, v svojem življenju.

 

To je tako, kot če bi vse življenje samo študirali, ne pa se po končanem študiju zaposlili. Vsi vemo, kako je, ko prideš »svež« s faksa, s srednje šole ali poklicne šole, poln teorije in znanja (praksa na šoli ne šteje za ta pravo prakso v življenju!), potem pa se zaposliš in šele, ko začneš opravljati delo, za katerega si se šolal, se ta pravo učenje zares začne. Takrat uporabiš znanje za to, da nekja narediš v praksi, v realnem življenju. Pogostokrat se izkaže, da ja, teorija je res da bila potrebna, saj ti da nek širši vpogled v samo stvar, vendar pa teorija lahko »zaživi« šele, ko ji praksa vdihne življenje.

 

Tako je tudi z osebnostno rastjo – zares rastemo šele, ko znanje, ki smo ga dobili, uporabimo za to, da spremenimo sebe.  Življenje v teoriji ali življenje v praksi – vsi poznamo razliko. Spomnite se samo na svoje prve poskuse kuhanja ali pa pečenja – ko bereš recept in gledaš slike jedi, se ti zdi čisto preposto, saj vse lepo piše, koliko česa in kako vse te sestavine pomešati skupaj, da nastane to, kar je na sliki. Ko pa se zadeve lotiš, vidiš da manjka še nekaj praktičnih opisov... Pri moji prvi potici so mi še kako prav prišle ure v kuhinji z babico, ko sem bila mlajša,  kajti v receptu ni bilo nikjer tistih podrobnosti, ki povezujejo prvo dejanje z drugim in nato naslednjim, nikjer ni bilo prakse.

 

Da me ne bo kdo narobe razumel – nič nimam proti teoriji, le opozoriti želim, da samo teorija ni dovolj za srečnejše življenje, v katerem se bomo počutili zadovoljne in izpopolnjene. Znanje, ki ga dobimo v knjigi, na internetu, na predavanju, je treba zdaj še uporabiti v svojem življenju. Če ste prebrali, da se je treba imeti rad, da je to prava pot, potem se začnite imeti radi:

  • vzemite si vsaj pol ure na dan zase in takrat počnite to, kar vas veseli,
  • postavite mejo v odnosih,
  • ne kritizirajte se in ne ponižujte sebe,
  • dovolite si izražati čustva (jokajte, smejte se),
  • pocrkljajte se in bodite nežni do sebe.

Ne samo prebrati zgornjega seznama in v sebi pokimati, češ »Tako se to dela, ja«, ampak vzemite en stavek in ga začnite danes delati – kateregakoli, ni važno, pomembno je samo to, da ga danes uvedete v svoj vsakdan. In potem jutri naprej...

 

Vsak dan delajte to, ne samo vedeti, kako se to dela, dejansko to delajte. In bo sprememba, bo rezultat, verjemite.

 

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1041

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

 

 

 

»Zdi se mi, kot da stojim v polni sobi ljudi, kričim na ves glas, a me nihče ne sliši«, je potarnala Rose Jacku v filmu, ki je konec devetdesetih podiral rekord za rekordom. Ni pa Titanik samo ljubezenska zgodba ali zgolj dober prikaz nekega zgodovinskega dogodka. Ne, v njem se skriva tudi sporočilo – “živeti svoje življenje.”

 

Kot smo rekli v prvem delu, je dobro v neki točki v svojem življenju narediti osebno bilanco in se vprašati, zakaj počnemo stvari, ki jih v resnici ne maramo (na primer hodimo v službo, v kateri ostajamo zgolj zaradi plače) in zakaj vzdržujemo odnose, ki nas le obremenjujejo ne pa izpopolnjujejo…

 

Vprašajte se torej, »zakaj to počnem, če pa me vendar ne veseli niti ne vidim smisla«. Dobili boste zanimive odgovore:

  • ker to od mene pričakujejo (partner, starši, prijatelji, sodelavci...),
  • ker se to spodobi,
  • ker mi je nekdo tako svetoval, da je to zame dobro,
  • preprosto ne vem, zakaj (ne se zadovoljiti s tem odgovorom, ampak raziskujte naprej).

Kje ste pa tukaj vi – namreč, če nekaj delate, delajte to zato, ker vi tako hočete, ne zato, ker nekdo drug meni, da je to za vas dobro, da se spodobi ali zaradi kateregakoli drugega razloga.

 

Le vi sami veste, kaj je za vas dobro. Tega ne more vedeti nihče drug na tem svetu!

 

Težava nastopi, ker mi sami v resnici ne vemo, kaj je za nas dobro, niti si zares ne zaupamo, zato odgovore iščemo pri drugih ljudeh:

  • ko spoznamo simpatičnega moškega, sprašujemo prijateljice, kaj si mislijo o njemu,
  • ko se odločamo med dvema ponudbama za službo, ljudi okoli sebe sprašujemo in prosimo za pomoč pri odločitvi,
  • ko iščemo novo stanovanje, se zanašamo na mnenja drugih,
  • ko planiramo zasluženi dopust, poslušamo vse druge, le sebe ne, kaj si pa mi zares želimo,
  • ...

 

Seveda ni nič narobe poslušati mnenja drugih, narobe je le to, da poslušamo SAMO njih, sebe pa sploh ne vprašamo, kaj si pa mi želimo. Pravilna pot je, da najprej sebe vprašamo:

  • je moški, ki sem ga spoznala tak, s katerim se bova ujela v življenju (ali imava enak pogled na življenje in partnerstvo) in bova lahko skupaj rasla in se razvijala?
  • v kateri službi bom lahko bolje izražala svoje talente in sposobnosti, v katerem okolju se bom bolje počutila, katero delovno okolje je bolj primerno zame?
  • je to stanovanje prostor, kjer se bom počutila doma, kjer se bom počutila varno in odgovarja mojemu življenjskemu stilu?
  • si želim miren dopust daleč od vseh ljudi, nekje na samem ali si želim na potovanju spoznavati nove ljudi, obiskovati prestolnice in muzeje?

.....nato pa, če res čutimo potrebo slišati še drugo mnenje, vprašamo še ljudi, ki jim zares zaupamo in nas dobro poznajo.

 

Pogovorite se s seboj, vprašajte najprej sebe – zgradite najprej temelje, potem pa pojdite v svet.

 

Tako boste bolj suvereni, predvsem pa boste lažje sledili sebi oziroma temu, kar si vi želite. Brez pogovora s seboj se vam zgodi to, da drugi usmerjajo vaše življenje in vi kar naenkrat postanete le sovoznik, ne pa voznik. V takšni vlogi se nihče ne more počutiti dobro.

Kričite na ves glas, da naj vendar ustavijo, ampak vas nihče ne sliši.

 

Zavzemite držo ustvarjalca in pogumno stopite na novo pot – pot k sebi.

Ko ugotovite, kaj je tisto, kar delate zaradi drugih in ne zaradi sebe, potem je naslednji korak, da to prenehate delati. Ker zdaj veste, da na primer na aerobiko hodite le še zaradi nekega dogovora s prijateljico izpred treh let, za gibčno telo pa vsak dan poskrbita več kot odlično oba otroka, ki ju lovite po parku in doma v dnevni sobi, se lahko z mirno vestjo pogovorite s prijateljico in aerobiko odpoveste. Bosta vajino druženje raje prilagodili novim razmeram in se dobivali ob dnevih, ko bo obema bolj odgovarjalo. Nenazadnje je mogoče prijateljica ravno tako že dlje časa zbirala pogum, da vam to reče....

Ko se za nekaj odločimo, potem moramo to še narediti – zavihati rokave, zbrati ves pogum in moč, globoko vdihniti....in skočiti v vodo. Težko je, strah nas je, vendar imejte v mislih ves čas to, da delate nekaj, kar je za vas dobro. Mogoče se v tistem trenutku še ne počutite tako, zagotovo pa se boste slej ko prej. Namreč ko lepo skrbimo za sebe in svoje potrebe, skrbimo v resnici za svoje notranje počutje, za svojega notranjega otroka:

·      ko date odpoved v službi, kamor hodite le še zaradi plače, se bo vaš notranji otrok po letih »tlake« počutil osvobojenega. Lažje boste zadihali in dobili ideje, kaj vse bi lahko delali;

·      ko se odločite zapustiti partnerstvo, ki to že zelo dolgo ni bilo več, si izkažete vso ljubezen in spoštovanje. Veste, da si zaslužite več in to boste tudi zagotovo našli, kajti vse se najprej začne pri sebi. Ko imaš sebe rad in si ne dovoliš več živeti skupaj z nekom, ki te ne ljubi več niti te ne spoštuje, sporočaš, da si vreden ljubezni in spoštovanja....in ljubezen te slej ko prej najde;

 

Poskrbite zase, saj boste le tako lahko srečni in zadovoljni v svojem življenju.

Naše notranje počutje je znak, ali lepo skrbimo zase ali ne. Čim večkrat se vprašajte, »kako se počutim«. Iskreno poglejte vase in opazujte: ali vaš otrok joče in vas milo prosi, da poskrbite zanj, da prenehate delati to, kar mu škodi, ali je zadovoljen in vesel, ker lepo skrbite zanj? To bo vaš kažipot na poti spreminjanja sebe.

In če tudi zaključimo s tem, s čimer smo začeli – ne čakajte na potop ladje, da boste lahko začeli na novo, že zdaj imate vso moč v svojih rokah, da spremenite svoje življenje in zaživite SVOJE življenje, to, kar si želite že od nekdaj.

 

Tinkara Filač, svetovalka za zdrave odnose

1.del >>>

 

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1064