BLOGI

Zadnji blogi

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravo življenje

 

SPREMEMBA JE PRVI KORAK.  

Mesec september je mesec novih ciljev. Osnovnošolci s torbo hitijo v šolo, željni novega znanja. Torba je težka kot žakelj cementa in je odraz resnega, vztrajnega in odgovornega dela, zato učenci njeno težo prenesejo, saj je njihova želja usmerjena v končni cilj. 

Kaj pa vi dragi prijatelji? Se tudi vi srečujete z nošenjem težke torbe? Tudi če ne, vem, da delo na sebi zahteva nenehno pozornost, kot to zahteva odstranjevanje plevela na našem vrtu. 

Naj vas opogumim, jaz sem ena izmed njih. Jesen je čas, ko je moje telo spočito in pripravljeno na vztrajno delo. Delo na sebi ni lahko, saj zahteva, da z vztrajnostjo dosegamo cilje in premagujemo ovire, ki nam stojijo na poti, vendar je občutek neopisljiv, ko prispemo na cilj. Samo preko vztrajnosti spoznamo pravo pot. Ne zatiskajmo si oči, da trpeti pomeni nekaj neživljenjskega.

Pomembno je, da se naučimo potrpežljivosti. Samo od nas samih je odvisno kako bomo le-to sprejeli in integrirali v osebno vsakdanje življenje. S pomočjo psihologije duše se lahko naučite, kako poteka delo na sebi, si s tem resnično olajšate življenje in ozavestite temeljni vzrok, ki zahteva svoj razvoj na osebni in duhovni ravni.

 

Samo en korak je potreben k veliki spremembi, ki v srce prinese radost in srečo. Odločitev je vaša.

Vse Dobro,

Nadine Radesky 

 

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1083

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Definitivno vsi veste kako zgleda in kakšen okus ima.

Vas je pa najverjetneje kar nekaj takšnih, ki se vam ne da ubadati z njo, saj je lupljenje dokaj zoprno. Najlažje je priti do semen tako, da odrežete na vrhu (tam kjer je bil pecelj) in na dnu (tam kjer je muha), nato pa z nožem naredite vsaj 4 zareze ob strani (oz vidite razdelke, ko odrežete spodnji in zgornji del in zarežete po njih) - tako kot bi lupili pomarančo. Zaradi krhkosti jo je zelo enostavno razkosati in iz vsakega kosa izluščiti semena. Nekateri luščijo sadež tako, da ga potopijo v vodo, saj lupina plava na vodi, semena pa potonejo. No meni osebno, ta varianta predstavlja še večje packanje in sem se raje odločila za "suho" verzijo.

 

 

 

b2ap3_thumbnail_2015-10-16_14.41.15.jpg

 

Če se lotite semena jesti sama, imate zelo kmalu polna usta suhih koščic in to ni ravno zabavno. Nekateri delajo smoothije tako da enostavno semena zmeljejo v blenderju. Nastane gost kašast sok lepe roza barve, sicer dokaj dobrega okusa, dokler se vam prvo zdrobljeno seme ne zatakne ali za zobe ali pa za kak mandel. Torej tudi dokaj neprijetna stvar. Nekateri samo prepolovijo granatno jabolko in ga "ožamejo" z ožemalnikom agrumov.

Moja varianta je ožemanjem s stiskalnikom krompirja. Dokaj enostavna zadeva in zadovoljiv izkoristek. Iz dveh srednje velikih granatnih jabolk cca 1 dl soka. Najbolje pri vsem pa je, da so semena lepo ločena in jih je tako zelo enostavno stresti na pekač, kjer se v pečici sušijo (50-55°C) - dokler niso suha.

Posušena semena granatnega jabolka znana tudi pod imenom ANARDANA, se na bližnjem vzhodu in v indijskih deželah uporabljajo kot začimba, po okusu sorodna tamarindi in limoni. Torej okus, ki ga dajejo je kiselkast, kar še dodatno okrepi okus mesnim jedem. Sušena semena je najbolje streti v možnarju tik pred uporabo. Zaradi visoke vsebnosti pektina, pa jih lahko uporabljate tudi za zgoščevanje marmelad. To naredite tako da v posebni posodi pripravite "pektin" - strta semena v vodo in nekaj časa kuhate, da se zgosti ali s semeni napolnite čajno vrečko in jo daste v marmelado.

Zakaj pa bi se sploh toliko ubadali s tem sadežem???

Mnogo zgodb se nanaša in opisuje granatno jabolko, celo tista o Adamu in Evi in o drevesu spoznanja. Povezujejo ga s plodnostjo in že več stoletji je v tradicionalni kitajski medicini znano, da so z njim odpravljali trakulje in druge zajedavce v črevesju.

Sicer farmacevtska industrija še ni potrdila, da kombinacija aktivnih snovi preprečuje , upočasnjuje ali zdrave določene tegobe (ker bi bilo to najverjetneje --------- v lastno skledo) ni pa tega tudi ne ovrgla.

Torej, ugodno vpliva na delovanje srca in ožilja. Krepi in čisti prebavila, skrbi za lepo kožo in predvsem pomembno - GOSPODJE - skrbi za prostato oz preprečuje raka na prostati!!!!

Sok je tudi naraven pripomoček za zniževanje telesne temperature (prav tako tudi "čaj" iz zdrobljenih suhih semen). Njegova uporaba je priporočljiva tudi pri kašlju in na sploh za hitrejše okrevanje pri prehladu.

Sok, ki sem ga iztisnila je bil zame presladek in sem ga razredčila z vodo...

Vi, pa si ga privoščite po svoje.

LP

 

Jasmina

Ta in ostale bloge lahko preberete tudi na moji spletni strani: http://www.erina.si/

ali pa mi sledite na facebooku: Erina

 

 

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1791

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Če boste videli okrog hoditi kratkolaso žensko, katere polt je že skoraj vijolična, sem to jaz. Zaradi obilice grozdja, ki sem ga v zadnjem mesecu skonzumirala, sem se že skoraj prelevila v smrkca.

Ker pa seveda, ne dohajam vseh teh količin, ki jih ponujajo vinske trte, sem se odločila, da naredim marmelado. Zakaj? Grozdje vsebuje antioksidante, ki so v obliki antocianinskih barvil (modra barva grozdja), kvercitin, ki deluje protialergeno ter obilico mineralov in vitaminov, med drugim vitamin A, železo in folat. Poleg tega pa sveže zelo dobro hidrira telo. Pri kuhanju se sicer večino vitamina C, ki ga tudi vsebuje, uniči, vendar ostanejo ostale pozitivne učinkovine.

Prebrala sem (vir: Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje; MK 1983), da maščoba prepreči nastanek pen pri kuhanju marmelad, poleg tega pa postanejo zaradi nje bolj biodostopni vitamini topni v maščobah (pri grozdju vitamin A). Dodatek kutine pa zaradi visoke vsebnost pektina pomaga pri strjevanju marmelade. Seveda nisem mogla mimo sebe in svojih začimb. Zvezdasti janež, cimet in ingver. Domača, moja, grozdna marmelada, je tako postala moje superživilo. Za piko na i, pa je nisem gostila z želirnim sladkorjem ali kakimi drugimi sredstvi, ampak sem dodala kudzu (več na http://www.erina.si/kudzu-ali-kuzu/). Glede na to, da sem na cca 3kg grozdja dodala samo 100g sladkorja, pomeni, da je v moji marmeladi vsaj 97% sadnega deleža (kak procent vzamejo še dodatki).

Zakaj torej kupovati, če pa si lahko na zelo enostaven način sami doma naredite ozimnico. Vključite otroke, ki bodo tako še raje pojedli narejene dobrote, saj so sodelovali pri njihovem nastanku. Druženje bo tako poučno in koristno. Polepšajte si turobne, deževne jesenske popoldneve in videli boste, da že samo vonj pozitivno vpliva na razpoloženje.

Lep, vijoličen, pozdrav.

 

Jasmina

Nadaljuj branje
Ogledi: 2352

Objavil: Kdaj: Kategorija: Nekategorizirano

Upogibalke kolkov so tiste mišice, katere premikajo nogo naprej in navzgor. Najpomembnejša je mišica iliopsoas, ki je sestavljena iz m. psoas (major in minor) ter m. iliacus. Te mišice se pri dolgotrajnem ponavljajočem sedenju skrajšajo in povzročijo nepravilno telesno držo (nagnjenost zgornjega dela telesa v smeri naprej - značilno za starejše ljudi). Med dolgotrajnim tekom se velikokrat preobremenijo in postanejo prenapete. Prenapete upogibalke kolkov (predvsem m. iliacus) povzročijo nagib medenice in posledično izravnano ledveno krivino. Vsaka mišica, ki je prenapeta (skrajšana) ali prešibka lahko poruši mišično - skeletno ravnovesje. Potrebno je ohraniti mišice v pravilnem ravnovesju.

Predstavil Vam bom 2 raztezni vaji za raztezanje mišice iliopsoas in delno tudi m. rectus femoris, ki smo jo omenjali v prejšnem blogu. M. rectus femoris, pomaga m. iliopsoas pri dviganju iztegnjene noge.

 

1. Raztezna vaja za začetnike. S sprednjo nogo stopimo na višjo podlago in prenesemo težo v smeri naprej. Hrbtenica je izravnana, boke potisnemo v smeri naprej. Pri tej vaji raztezamo zadnjo nogo. Zelo pomemben je potisk bokov naprej in ohranjanje ravne hrbtenice. Koleno sprednje noge ne sme segati čez prste. Položaj zadržimo 30 s in 3x ponovimo.

 

b2ap3_thumbnail_2.gif

 

2. Naslednja vaja je namenjena tistim, ki nimajo težav s kolenskim sklepom in so dovolj gibljivi, da jo pravilno izvedejo. Pri tej vaji lahko s premikom sprednje noge  v smeri naprej, raztegujemo m. iliopsoas in m. rectus femoris zadnje noge. Pomembno je, da boke potisnemo v smeri naprej in nazvzdol ter pri tem ohranjamo ravno hrbtenico. Položaj zadržimo 30s in 3x ponovimo.

 

b2ap3_thumbnail_1.jpg

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Obilo užitkov pri vadbi!

Matej Grafenauer

Nadaljuj branje
Ogledi: 2703

Vsak dan me moji dragi presenečajo s kakšnim darilcem. Tudi danes. Poln krožnik žižul, je več kot dovolj za super začetek tedna.

Za vse tiste, ki žižul ne poznate

To so plodovi, doma sicer iz severne Kitajske, trnatega grma oz. drevesa. Pri nas jih najdemo predvsem na Primorskem. Plodovi so podobne velikosti kot olive in v začetku, ko še niso povsem zreli tudi zelene barve. Polno dozorelost dosežejo konec septembra oz. v oktobru, ko postanejo žareče rjave barve. Suhi in na pogled manj atraktivni, zgubani plodovi so najslajši. Lahko pa se uživajo tudi še zeleni plodovi, ki so predvsem bogati z vitaminom C in zelo sočni.

Pozitivne lastnosti

Kot sem omenila, je sadež najprej zelene barve in zelo sočen. V toplih poletnih mesecih torej skrbi za hidriranost telesa. V jeseni pa postane rjav (lupina) z belo sredico. Tradicionalna kitajska medicina ga vrednoti kot živilo, ki skrbi za krepkost telesa. Ugodno vpliva na vranico, želodec in srce. Ne vsebujejo velike količine mineralov, vendar široko paleto le teh (magnezij, kalcij, baker, kalij, mangan, fosfor in železo). Vsebuje 20x več vitamina C kot katerikoli citrus. Prav kombinacija vseh teh mikroelementov pa je "kriva" za njegove pozitivne lastnosti na telo, kot so: krepitev imunskega sistema, zniževanje krvnega sladkorja, zaviranje napredovanja bolezni jeter, preprečevanje anemije, zaviranje rasti tumorjev, ugoden vpliv na kožo - gladi gube. Kar pa se mi zdi še posebej zanimivo in vredno omembe pa je, da zmanjšuje stranske učinke zdravil in tako še dodatno skrbi za vranico, jetra in želodec.

Kako jih uživati

 

Najbolj enostavna uporaba je da jih pojesti takšne kot jih imate. Če je ta količina prevelika, jih posušite in shranite v steklenih kozarcih. Suhe potem uporabite v omakah, juhah, naredite krepko kostno juho in jo z njimi še dodatno obogatite, skuhate čaj oz. kompot, dodate v sladice (zamenjate za rozine). Iz njih lahko skuhate marmelado ali pa namočite v žganje.

 

 

Zaključek... tudi sladkanje je lahko zdravilno!!!

Jasmina

Nadaljuj branje
Ogledi: 4490

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Danes imamo vsi ogromno znanja o tem, kako živeti življenje, da bomo srečni in izpopolnjeni. Da bomo živeli življenje, ki ga želimo živeti. Kupujemo knjige o osebnostni rasti različnih avtorjev, obstajajo blogi, spletni portali in video materiali na to temo, obiskujemo seminarje, predavanja...Ja, danes je znanja o tem, kako živeti svoje življenje in kako osebnostno rasti vsakemu na dosegu roke.

 

To je teorija. Kako je pa s prakso?

Če se malo ozrete okrog sebe, ko hodite po ulici, boste videli zaskrbljene, žalostne, morda celo jezne obraze ljudi. Prisluhnite pogovoru mimoidočih – so to prijazne besede, polne ljubezni in spoštovanja do drugega? Na prste ene roke lahko preštejemo ljudi, ki jim iz oči sijeta veselje in zadovoljstvo, na prste druge roke pa prijazne in spoštljive besede. Vse to zato, ker ne živimo svojega življenja. Vemo sicer, kako se to dela (smo prebrali v knjigi, na internetu, slišali na predavanju), a tega ne delamo. Pa ne zato, ker ne bi hoteli, temveč zato, ker preprosto ne vemo, kako in kje bi začeli. Ko prebereš knjigo o tem, kako spremeniti sebe v boljšega človeka in kako živeti življenje, ki si ga želiš živeti, se ti zdi vse tako enostavno in super, rečeš si »A, tako je to, tako se to dela« in to je to. Tukaj s evs ekonča. Če pa bi res hoteli nekaj spremeniti, moramo zdaj to znanje, ki smo ga dobili (v knjigi, na internetu, na predavanju) začeti uporabljati v praksi, v svojem življenju.

 

To je tako, kot če bi vse življenje samo študirali, ne pa se po končanem študiju zaposlili. Vsi vemo, kako je, ko prideš »svež« s faksa, s srednje šole ali poklicne šole, poln teorije in znanja (praksa na šoli ne šteje za ta pravo prakso v življenju!), potem pa se zaposliš in šele, ko začneš opravljati delo, za katerega si se šolal, se ta pravo učenje zares začne. Takrat uporabiš znanje za to, da nekja narediš v praksi, v realnem življenju. Pogostokrat se izkaže, da ja, teorija je res da bila potrebna, saj ti da nek širši vpogled v samo stvar, vendar pa teorija lahko »zaživi« šele, ko ji praksa vdihne življenje.

 

Tako je tudi z osebnostno rastjo – zares rastemo šele, ko znanje, ki smo ga dobili, uporabimo za to, da spremenimo sebe.  Življenje v teoriji ali življenje v praksi – vsi poznamo razliko. Spomnite se samo na svoje prve poskuse kuhanja ali pa pečenja – ko bereš recept in gledaš slike jedi, se ti zdi čisto preposto, saj vse lepo piše, koliko česa in kako vse te sestavine pomešati skupaj, da nastane to, kar je na sliki. Ko pa se zadeve lotiš, vidiš da manjka še nekaj praktičnih opisov... Pri moji prvi potici so mi še kako prav prišle ure v kuhinji z babico, ko sem bila mlajša,  kajti v receptu ni bilo nikjer tistih podrobnosti, ki povezujejo prvo dejanje z drugim in nato naslednjim, nikjer ni bilo prakse.

 

Da me ne bo kdo narobe razumel – nič nimam proti teoriji, le opozoriti želim, da samo teorija ni dovolj za srečnejše življenje, v katerem se bomo počutili zadovoljne in izpopolnjene. Znanje, ki ga dobimo v knjigi, na internetu, na predavanju, je treba zdaj še uporabiti v svojem življenju. Če ste prebrali, da se je treba imeti rad, da je to prava pot, potem se začnite imeti radi:

  • vzemite si vsaj pol ure na dan zase in takrat počnite to, kar vas veseli,
  • postavite mejo v odnosih,
  • ne kritizirajte se in ne ponižujte sebe,
  • dovolite si izražati čustva (jokajte, smejte se),
  • pocrkljajte se in bodite nežni do sebe.

Ne samo prebrati zgornjega seznama in v sebi pokimati, češ »Tako se to dela, ja«, ampak vzemite en stavek in ga začnite danes delati – kateregakoli, ni važno, pomembno je samo to, da ga danes uvedete v svoj vsakdan. In potem jutri naprej...

 

Vsak dan delajte to, ne samo vedeti, kako se to dela, dejansko to delajte. In bo sprememba, bo rezultat, verjemite.

 

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1041

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

V terapiji se večkrat srečam s pari, ki si želijo svoj odnos izboljšati. Želijo si, da bi jih partner bolj poslušal, razumel in upošteval. V svojem odnosu si želijo več povezanosti, sproščenosti, veselja in trdnosti.

Kadar ima par težave pri reševanju konfliktov, v terapiji pogosto odkrijem, da se razlikujeta v svojem načinu poslušanja.

 

Kako lahko vemo, da nas nekdo posluša?

Poslušanje lahko kažemo na besedni ali nebesedni način. Besedne znake poslušanja izražamo preko različnih besed, s katerimi spodbujamo sogovornika h govorjenju. Te besede so lahko na primer: "aha", "ja", "razumem" in podobno. Nebesedne znake poslušanja pa izražamo preko govorice našega telesa, kot so prikimavanje, gledanje v oči, ustrezna obrazna mimika in podobno. Kadar oseba, kateri nekaj razlagamo, konstantno pogleduje na uro, se zagleda v svoje nohte ali piše sporočilo na telefonu, imamo lahko občutek, da ne sledi temu, kar ji pripovedujmo. Podoben občutek imamo lahko tudi, kadar nas oseba le nemo gleda.

 

Kako poslušajo moški in kako ženske?

Raziskave kažejo, da se moški in ženske pogosto razlikujejo v svojem načinu poslušanja. Ženske pogosto besedne in nebesedne znake poslušanja uporabljajo, kadar želijo sogovorniku pokazati, da ga poslušajo, medtem ko moški iste znake uporabljajo le kadar se s sogovornikom strinjajo. Kadar žena recimo med pogovorom možu gleda v oči, mu občasno prikima ali uporablja besede kot so "a tako", "aja" in podobno, možu želi sporočiti, da ga posluša. Mož si njeno prikimavanje napačno razlaga kot strinjanje in je lahko kasneje precej zmeden, če žena izrazi svoje drugačno mnenje. Mož je lahko navajen med pogovorom biti tiho in se šele na koncu odzvati, kar pa si ona zaradi njunih različnih načinov poslušanja lahko razlaga kot nezanimanje in zavračanje s strani moža. Ni nujno seveda, da gre za moža ali ženo. Različne načine poslušanja najdemo tudi med prijatelji, družinskimi člani, sodelavci in drugimi. Včasih je ženska tista, ki med poslušanjem pogosteje prikimava, spet drugič je to lahko moški.

 

Morda se nam zdi, da je poslušanje nekaj povsem osnovnega in enostavnega, a mnogo ljudi ima v različnih odnosih težave ravno s tem. Če se znajdemo v konfliktu, se lahko spomnimo na poslušanje in se zavedamo, da imamo dvoje ušes in le ena usta. Morda nam je pa narava skušala kaj namigniti.

Nadaljuj branje
Ogledi: 1022

Objavil: Kdaj: Kategorija: Nekategorizirano

Astromedicina – Hujšajmo z Luno, komentar

 

Z vami želim deliti e-pošto, ki sem jo prejela v tem tednu in jo copy-paste prilagam.

 

“…. 65 kg …juhu, od veselja sem skočila do stropa, ko je tehtnica pokazala te kilograme, kajti že lep čas nisem več stopila na tehtnico, saj številk nisem želela videti. Hvala, da si mi posredovala datume hujšanja z Luno. V začetku sem bila kar malce v dvomih, ali naj sploh začnem, a ker je bila opisana metoda tako prijazna in tako preprosta, sem si rekla “to pa bom že zmogla”.  In res je bilo zelo enostavno. V službi me že kar poznajo in rečejo “a je spet Luna”, ko držim v roki kozarec s tekočo hrano. Datume sem začela spremljati v maju letos in do danes sem v pasu izgubila en “šlauf” in gumbe z lahkoto zapnem. Počutim se odlično. Že sedaj te prosim, če koledarček hujšanja pripraviš tudi za naslednje leto …”

 

Draga Mojca, z veseljem.

Nadaljuj branje
Ogledi: 957

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Čas sveže zelenjave se počasi umika. Na vrsto bo prišla vložena, zamrznjena posušena ali kako drugače shranjena zelenjava.

Fižol lahko shranjujemo na zelo veliko načinov, med drugim tudi kot posušena semena. Vsem je znano, da pred kuhanjem fižol namakamo vsaj čez noč. Seme nabrekne in čas kuhanja je krajši. Nekateri celo zamenjajo vodo, ko fižol prvič zavre, ga perejo ali pa do vrenja kuhajo v raztopini sode bikarbone, skratka variant je več. Meni, kot nesojenemu kemiku pa se včasih po nekem slučaju, zgodijo odkritja... Fižol, namočen čez noč je čakal da postane fižolova juha, ampak je nekaj prišlo vmes in vse kar sem lahko naredila, je bilo to, da sem ga odcedila, sprala pod tekočo vodo in pokrila s kuhinjsko krpo...tudi naslednji dan sem naredila isto, ker je zopet nekaj prišlo vmes. Skratka, tretji dan sem se kar malo prestrašila, saj nisem pričakovala kalčkov. Skaljen fižol je bil v dobre pol ure kuhan in tako je bilo tudi kosilo zelo hitro pripravljeno. Zelo imam rada takšne jedi, vendar imam po njih vedno grrrooozne težave z napenjanjem ali celo krči v črevesju. No tokrat se to ni zgodilo. Zakaj? Odgovor je v bistvu zelo preprost. Seme ima v sebi rasne hormone, ki mu preprečujejo da bi vzklilo v neprimernih vremenskih pogojih (važna je temperatura, voda in kisik). Ko seme namakamo v vodi, le ta pripomore k tem, da se seme "zbudi", da se v njem začnejo pretakati tekočine in se vklopijo razni mehanizmi. Ko seme dovolj nabrekne in je kalček sposoben predreti lupinico, se rast nove rastline lahko začne. Hranila kalček najprej črpa iz zaloge v semenu. Zato je potrebno da se vklopijo različni encimi, ki skladiščeno hrano spremenijo v obliko, ki jo kalček lahko posrka. Zaradi vklopa teh mehanizmov, se v semenih zmanjša količina škroba oz pri stročnicah glutena in tako postanejo lažje prebavljive. Poleg tega, so se vsi rastlinski hormoni za zaščito semena, ki v stiku z vodo postanejo delujoči to naredili že izven našega telesa in jih ni več. Tudi lupinica semena je dosti bolj porozna , se celo odlušči in jo pri kuhanju lahko odstranimo, saj splava na gladino bodoče juhe. Vsekakor pa ne smete pozabiti na vse začimbne, zeliščne in dišavne dodatke, ki imajo zelo pomembno vlogo. Pomagajo pri prebavi, obogatijo okus in nas zalagajo z minerali in vitamini.

Na kaj pa morate biti pozorni pri kaljenju fižola. Suh fižol namakate čez noč. Naslednji dan ga dobro sperete in razprostrete po steklenem pekaču (oz po posodi, kjer bodo semena imela prostor) ter pokrijete s kuhinjsko krpo. Sperite večkrat na dan in vsakič pokrijte s krpo. Tako spiranje kot tudi krpa preprečujeta plesnim iz zraka, da se ne naselijo na zrnju ter tako povzročijo v začetku neprijeten vonj kasneje pa razvoj večjih zaplat plesni.

To je vse!

Lep pozdrav in dober tek!

 

Jasmina

Nadaljuj branje
Ogledi: 1059

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

 

 

 

 

Vedeti, kdo si in kaj si želiš ter tudi živeti tako. Suvereno in pogumno stopati skozi življenje. Zaupati, da bo vse v redu, da si se prav odločil. Veš, da delaš prav, ker si se TI tako odločil. Poslušati mnenja drugih in kdaj tudi spremeniti svoje. Spoštovati in sprejemati sebe. In druge. Vse to in še več je skrito v besedi samozavest.

Pa resnično vemo, kaj je samozavest? Razlika je namreč vedeti, kaj to je in čutiti jo, torej biti samozavesten. Najbrž ste že kje brali, da se samozavesti lahko naučimo. Morda bi bil bolj pravi izraz, da jo obudimo, kajti vsakemu od nas je bila samozavest že položeno v zibelko.

Kaj se je z njo dogajalo, pa je odvisno od okolja, v katerem smo odraščali – lahko da smo jo hitro izgubili in postali otrok, ki se ni znal postaviti zase, ki se je vedno postavil na konec vrste, češ, saj si zares ne zaslužim tega in se razvil v odraslega, ki je vedno ostal raje tiho v družbi, samo da ne bi izstopal, ki si ni upal predlagati svojih idej v službi, ker bi se mu vsi smejali ali pa si ni upal ogovoriti punce, ki mu je bila všeč. Tako je zamudil marsikatero priložnost v življenju, da bi lahko bil srečen in zadovoljen – ni bil zadovoljen v službi (ideje so ostale varno zaklenjene nekje v njegovi omari), ni razvil pristnih prijateljskih odnosov, ker se ni nikoli izrazil, kaj mu je všeč in kaj ne ter ni znal postaviti mej, zato drugi niso nikoli zares vedeli, kako ravnati v odnosu z njim, dekle pa je ogovoril nekdo drug, ki si je upal.

Če pa smo imeli starše in okolje, ki nas je spodbujalo, da izražamo sebe in svoje občutke, da se nam ne more nič hudega zgoditi, če tako ravnamo, temveč ravno nasprotno – bomo tako bolj srečni v svojem življenju – smo se razvili v samozavestno odraslo osebo. To pomeni, da se zavedamo sebe:

  • Kdo smo
  • Kaj si želimo in česa ne
  • Vemo, kje so naše meje
  • Se imamo radi in lepo ravnamo s seboj – z občutkom, potrpežljivo in razumevajoče
  • Spoštujemo se in sprejemamo v celoti
  • Brez slabe vesti poskrbimo zase, ker bomo tako lahko dali več drugim
  •  Izražamo se v odnosih z drugimi brez strahu pred zavrnitvijo
  • Ne spreminjamo se zato, da bi bili ljubljeni ali sprejeti v družbi
  • Spremenimo se zato, ker opazimo pri sebi lastnosti, zaradi katerih nismo dober človek ali pa zato, ker najdemo prepričanja, ki nas omejujejo na naši poti življenja.

 

Samozavesten ni nekdo, ki je uspešen v poslu, poročen, ima dva otroka, hišo in psa, velik avto in vikend na morju. Uživa, ko ga vsi gledajo in občudujejo, saj se tako počuti še boljše. Ne, to ni samozavest, to je zgolj nesamozavest – ko z materialnimi dobrinami in potrditvami od zunaj poskušamo napolniti občutek praznine in negotovosti.

Samozavesten posameznik ne rabi potrditve od drugih, da je v redu, da je uspešen...on vse to že čuti v sebi in se tega zaveda. 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1076

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Dan za dnem smo obdani z idejo, da je eden izmed najpomembnejših ciljev v življenju najti tisto pravo osebo. Poroka se v filmih in ostalih medijih pogosto smatra kot končni cilj partnerstva. Le malo pa jih prikazuje, kako je po poroki - takrat ko pospravimo svojo belo obleko, ko vznemirjenje ob pogledu na poročni prstan mine in ko z možem ali ženo pričnemo živeti nič kaj dramatično življenje, polno vsakodnevnih užitkov in tudi občasnih skrbi. Veliko parov pred poroko več časa nameni razmišljanju o poročnem obredu kot pa o samem zakonu. Dolge ure se pogovarjajo, kakšna bo njihova obleka, kakšen jedilnik in načrtujejo vsako drobno malenkost poroke. Mnogi pa se povsem pozabijo dotakniti tudi drugih, še pomembnejših tem, ki pomembno vplivajo na kasnejši zakon. Teme, ki jih je že pred poroko koristno raziskati, so gospodinjstvo, finance, cilji, definiranje zvestobe, način vzgoje otrok ter kako bomo ohranjali zvezo ljubečo. Pogosto se nam zdi povsem samoumevno, da ima naš partner enako predstavo o zakonu, zaradi česar se s partnerjem mnogi ne pogovarjajo o svojih pričakovanjih po poroki.

 

Razlogi, zakaj se ljudje poročajo, so različni. Nekomu je poroka zgolj list papirja. Nekateri se poročajo zaradi udobja in finančne stabilnosti. Mnogi se poročijo tudi zato, ker verjamejo, da je poroka logični korak v zvezi, medtem ko jih veliko vidi poroko kot zavezo partnerju, da bodo z njim ostali. Dobro je vedeti, zakaj se želimo poročiti in kaj pravzaprav obljubljamo svojemu partnerju. Mu res obljubljamo, da bomo v  dobrem in slabem do konca življenja ostali z njim? Najverjetneje bodo v našem zakonu tudi obdobja, ko nam bo manj prijetno, ko ne bomo zadovoljni sami s sabo ali ko se bomo soočali s čim težjim. Kaj smo pripravljeni storiti v takih obdobjih? Koliko časa bomo vztrajali? Nekaj mesecev, leto dni ali dokler težje obdobje ne mine? O tem se je koristno s partnerjem pogovoriti ter opredeliti, kaj smo pripravljeni narediti za trden odnos. Smo se pripravljeni pogovarjati tudi, ko nam je hudo? Smo pripravljeni iti na terapijo in se naučiti novih strategij za reševanje problemov? Če se s partnerjem dogovorimo, da bomo ostali v zvezi tudi v težjih obdobjih, si bistveno zvečamo verjetnosti kakovostnega zakona. Če torej ločitev izključimo kot možnost, se ob problemu ne ukvarjamo s tem, ali bomo s partnerjem ostali skupaj ali ne, pač pa energijo usmerimo v skupno iskanje načina, da svojo zvezo ohranjamo ljubečo.

 

Samo ljubezen je le redko dovolj za srečen zakon. Potrebna je tudi velika mera razumevanja, sprejemanja in pogovorov. Veščine kakovostnega odnosa se lahko naučimo s tem, ko se udeležimo nekajurnega predporočnega svetovanja. Raziskave kažejo, da pari, ki se pred poroko pogovorijo o določenih temah in v zakon stopajo zavestno, kasneje svoj odnos ohranjajo bolj trden, povezan in ljubeč, kot pari, ki tega ne storijo. Par se preko predporočnega svetovanja nauči, kako opredelijo svoja pričakovanja, kako uspešno reševati konflikte, kako zakonu postaviti trdne temelje in kako biti do partnerja ljubeči.

 

Poleg pozornosti in časa, ki ju namenimo partnerju, je ključno, da znamo poskrbeti tudi zase. Pomembno je, da imamo pozitivno mnenje o sebi, da imamo tudi lastne cilje in smo v stiku sami s sabo. Kadar se počutimo dobro v svoji koži, lahko zvezi damo več. Ni partner tisti, ki ima nalogo, da nas osreči, pač pa smo to v veliki meri mi sami.

 

Ko se pripravljamo na poroko, se hitro lahko zgodi, da v vrtincu poročnih priprav spregledamo dejstvo, da si ne želimo zgolj lepe poroke, temveč si želimo zlasti čudovit zakon.

Nadaljuj branje
Ogledi: 1510

Objavil: Kdaj: Kategorija: Nekategorizirano

Mišica quadriceps oz. štiriglava stegenska mišica je največja mišica v telesu. Kot že ime pove, je sestavljena iz štirih mišic (glav) z različnimi izvori in skupnim narastiščem. Mišice se združijo v kito, v katero je vraščena pogačica. Kita gre preko kolenskega sklepa ter se pripenja na zgornji sprednji del golenice.  Tri od teh mišic (m. vastus medialis, vastus lateralis in vastus intermedius)  so enosklepne, kar pomeni da premikajo samo en sklep (izteg kolenskega sklepa), medtem, ko je mišica rectus femoris dvosklepna in je zadolžena za izteg kolena in fleksijo (krčenje) kolka.

Raztezanje je koristno in bi ga bi bilo potrebno izvajati po vsaki končani aktivnosti, predvsem za tiste mišice, ki smo jih med aktivnostjo največ obremenjevali. Razteg sprednjih stegenskih mišic, predvsem mišice rectus femoris je tipičen razteg večine tekačev, saj so prav te mišice poleg mečnih najbolj obremenjene pri teku. Če jo želimo raztegniti potrebujemo gib obraten od giba, ki ga izvaja. Moramo torej istočasno iztegniti kolk in pokrčiti koleno.

 

Tri pravila, ki jih moramo upoštevati pri raztezanju:

1. Položaj moramo držati vsaj 20s.

2. Pri statičnem raztezanju je potrebno ohraniti stabilen ravnotežni položaj.

3. Raztezamo do bolečine. Če boli je preveč, če čutimo rahel razteg je premalo. Potrebno je poiskati pravo mero napetosti v mišici in jo ohranjati oz. povečevati tekom raztezanja.

 

Predstavil Vam bom pravilno izvedbo dveh razteznih vaj za m. rectus femoris. Priporoča se izvajanje razteznih vaj po športnih aktivnostih ali po dolgotrajnem statičnem položaju.

 

1. Najbolj tipična in poznana vaja se izvaja v stoječem položaju. Stojimo na eni nogi in pritegnemo peto druge noge v smeri zadnjice pri tem pa potiskamo boke v smeri naprej. Pomembno je, da imamo stabilen ravnotežni položaj. Položaj zadržimo 30 s ter 3x ponovimo. 

 

 

 

 

2. Ta vaja je za tiste, ki nimajo težav s kolenskim sklepom in so dovolj gibljivi, da jo lahko pravilno izvedejo. Peto noge, ki jo raztezamo pritegnemo k zadnjici pri tem pa potiskamo boke v smeri naprej. Pazimo, da koleno sprednje noge ne sega čez prste. Pomembno je, da imamo stabilen ravnotežni položaj. Položaj zadržimo 30 s ter 3x ponovimo.

 

 

 

 

 

Začnite postopoma in previdno. Čez čas boste opazili povečano gibljivost in večjo lahkotnost pri teku…

 

Matej Grafenauer

Nadaljuj branje
Ogledi: 1859

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Večina partnerskih razhodov in ločitev je bolečih, zato razpad zveze ni enostaven proces, je pa nujen. Vsak konec zveze se prelevi v proces žalovanja, zato je pomembno, da to vemo in ga sprejmemo. Nikar ne zanikajte tega ali hitite s pozabo. Vse potrebuje svoj čas. Sprejmite bolečino. Vem, je bedno, a če je ne boste ozavestili, se ne boste pozdravili in šli naprej "ozdravljeni". 

1.    Pobegnite. Odpotujete nekam. Če ne morete biti sami, prosite dobrega prijatelja ali prijateljico, da gredo z vami in da vas poslušajo in ponudijo svojo ramo za jok. Ko gremo od doma, se nam znajo pripetiti zanimive situacije, a če že zbežite, pojdite k sebi, sebe poiščite na novo in fajn je, če se ne zapletate v enonočne avanture v smislu "bom tako lažje pozabila".

2.    Spomini bolijo, vajina pesem zabode direktno v srčka, ko jo slišite. Testirajte se tako, da si jo predvajate vsak dan, dokler bolečina in spomin ne tvorijo več tako pomembnega dražljaja.

3.    Vzemite ločitev kot nekaj, kar od vas terja, da postanete boljši, da delate na sebi in osebnostno rastete in ne da je to teža, ki vas bo sploščila na beton. Življenje gre naprej, četudi se vam to sedaj v šoku ob ločitvi zdi nekaj podobnega znanstveni fantastiki.

4.    Bodite vi, vzemite si čas, da se povežete s seboj. In to sami! Ostanite samski nekaj časa, spoznavajte se in dopustite času, da prebolite bolečino, izdajo, tesnobo in strah pred prihodnostjo.

5.    Osvobodite se bojazni in nesigurnosti. Dovolite si biti samski in poskusite razumeti, da je tudi to v redu.

6.    Bodite v sedanjosti, tukaj in sedaj. Ne glejte na vsakogar, ki pride mimo, kot na vašega bodočega fanta, moža ali ljubimca. Bodite prisotni v vsakem trenutku in ozaveščajte, kaj je za vas sprejemljivo. Ne počnite ničesar na silo ali pa zato, ker so drugi rekli, da je treba. Nima smisla, ker smo vsi unikatni.

7.    Zamotite se, pojdite se pozanimat, kje izvajajo dejavnosti, ki si jih od nekdaj želite pa niste imeli časa ali niste mogli v času trajanja zveze, ker ste se preveč posvečali partnerju. Sedaj je čas za vas!

8.    Osredotočite se na sprejemanje svojega deleža krivde za neuspeh zveze in odpustite sebi in preteklosti. Skušajte se naučiti iz propadle zveze, kaj je bilo tisto, kar vas je delalo nesrečne, sitne in tečne, kaj se lahko spremeni in kaj je tisto, kar si v novi zvezi želite in tudi česa nočete!

 

 

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1558

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Prepoznate začimbo na sliki?

To so semena koriandra, ki jih lahko uporabljamo v takšni obliki ali pa zdrobljena. Domovina koriandra je Mediteran, poznan in cenjen tako v kulinariki, kot tudi po svojih zdravilnih lastnostih, pa je tako rekoč po celem svetu. Uporabljajo se listi rastline in njena semena. Listi so zelo podobni peteršiljevim, a rastlini lahko ločimo po vonju, ki pri peteršilju ni tako intenziven. Koriander lahko uporabljamo skoraj povsod. Zamesimo v kruh, dodamo sladicam, klobasam, omakam, prilogam, zelenjavi, sadju,...

Zakaj pa sploh pišem o koriandru?

Simbol letošnjega poletja so buče in kumare. Enostavno več ne morem jest niti surovih kumar niti v omaki, hladilnik pa že odseva zeleno barvo in se šibi pod težo le teh, jih bom pač vložila. Problem je tudi v tem, da je zamrzovalna skrinja prav tako že polna. Ko sem brskala za vsemi potrebnimi začimbami za vlaganje v kis, mi je pod roko prišel en velik paket okroglih semen. Z drobljenjem v možnarju so razvila čudovit vonj.

Koriander torej. To malo seme v sebi nosi ogromno zalogo železa in je tako zelo priporočljivo za umestitev v vsakdanjo prehrano vseh, ki imate težave s krvjo. Zaradi vsebnosti magnezija, mangana in bakra se ga priporoča vsem, ki imate težave z mišičnimi krči in proti nespečnosti. Kalij, vitamin A, C in K ter folat ugodno vplivajo na prebavo in hkrati delujejo antiseptično. Pri bolečinah v črevesju, nerednem odvajanju blata ali celo pri zastrupitvi s hrano se priporoča uživanje čaja narejenega iz koriandrovih semen. Znižuje telesno temperaturo, skrbi za dober vid, pozitivno vpliva na kardiovaskularni in nevrološki sistem. Z grizljanjem semen si lahko odpravimo slab zadah ali pa pozdravimo afte. Iz zdrobljenega koriandra si lahko v kombinaciji z medom naredimo masko za obraz ali pa omilimo srbečico ob piku žuželk.

No, ste vedeli za vse to???

LP

 

Jasmina

Nadaljuj branje
Ogledi: 1061

 

 

Septembra se bo začelo novo šolsko leto in mnogi izmed vas bodo 1. septembra pospremili svojega prvošolčka na prvi šolski dan. Občutki bodo mešani – vse od veselja, navdušenja pa do skrbi, kako bo, si bo našel družbo, se bo dobro počutil in podobno. Zadnje čase veliko beremo in slišimo o tem, kakšni, da so današnji otroci, kako so nasilni in podobno. Redko pa se vprašamo, kako to, da je danes toliko tega.

 

Otroci so kot »gobe«, ki srkajo vse, kar vidijo v svoji okolici – doma, v družbi, v medijih – in mi odrasli smo malo pozabili na to. Ker se nam tako zelo mudi na nek sestanek, gremo kar pri rdeči luči čez cesto, robček odvržemo na cesto, preklinjamo...ob vsem tem pa pozabimo, da smo mi kot odrasli zgled otrokom.

 

Lahko začnemo s tem, kar počnemo praktično ves čas, z vsem, kar nas obdaja in s celotnim svojim bitjem – s komunikacijo. Komuniciramo z besedami (izgovorjenimi ali napisanimi),  z znakovnim jezikom, s tonom glasu, z gibi rok in telesa, z izrazom na obrazu, pa tudi z načinom oblačenja, vedenja in še bi lahko naštevala. Človek je kot celota nosilec informacij – za tistega, ki vidi in prisluhne, je na voljo neskončno informacij.

 

Kot komunikacijo označujemo vsako dejanje, kjer poteka izmenjava sporočil oziroma informacij. Vedno je nekdo, ki nekaj sporoča in na drugi strani je drugi, ki to sporočilo prejema. Med njima se vzpostavi most in ta most ju povezuje – preko njega se spoznavata, preko njega si sporočata informacije eden o drugem in na ta način gradita odnos.

 

S pomočjo komunikacije gradimo odnose

Vendar pa samo govoriti – v smislu, da poveš svoje, kako se počuti ob tem sogovornik, pa te ne zanima – ni dovolj. Vaš govor mora imeti za cilj dvoje: biti razumljen in razumeti drugega (kako je, kaj se mu dogaja, kako se počuti itd.). Na tak način govoriš tako:

  •  da upoštevaš sogovornika,
  • da ga z besedami ne prizadaneš,
  • da se potrudiš povedati tako, da te bo razumel,
  • da medtem ko govoriš, opazuješ sogovornika in se prilagajaš njegovim odzivom (npr. vidiš, da te ni razumel, torej še enkrat poveš, morda zdaj z drugimi besedami in na drugačen način).

 

Na tak način se vzpostavi obojestranska izmenjava sporočil in takrat govor postane komunikacija. Takrat komunikacija postane sporazumevanje in pogovor. Ko se izražate tako, da vas sogovornik razume in da se obenem počuti razumljenega, sta začela graditi odnos. Za vse odnose (ne le partnerske) je bistveno, da znamo komunicirati, da se zavedamo, da sporazumevanje ni enosmerna ulica.

 

Če drugega, torej tistega, s katerim komunicirate, doživljate kot zaskrbljenega, mu to povejte: »Občutek imam, da si zaskrbljen. Si res ali si to le domišljam?« – s tem boste pokazali, da ste se naravnali nanj, hkrati pa mu dajete priložnost, da se tudi on izrazi in pove, kako se počuti. Pomembno je, da damo drugemu priložnost, da se izrazi, ne da mi kar sami naredimo »zaključke« v svoji glavi o tem, kako se drugi počuti – češ, mi vse vemo. V tem primeru ne moremo govoriti o komunikaciji niti o sporazumevanju, na tak način odnosa ne gradimo.

 

 

Odrasli, bodimo zgled

Začnite pri sebi – poglejte, kaj lahko v komunikaciji z drugimi (s partnerjem, s sodelavci, s starši, s prijatelji, z otrokom itd.) spremenite in to naredite. Vzemite si čas za pogovor, saj boste le tako lahko prisluhnili drugemu, se potrudili, da poveste tako, da vas bo drugi razumel. Kajti če govorite le z namenom, da poveste svoje, niste nič naredili – drugega se na tak način ne boste »dotaknili« oziroma ne boste razumljeni. Mi pogosto tako ravnamo v komunikaciji, potem se pa čudimo, kako nas nihče ne razume...

 

Tudi vaš prvošolček vas bo bolje razumel, kaj ste želeli povedati, če si boste vzeli čas za pogovor z njim in mu zares prisluhnili - ga opazovali kot celotno bitje, kaj vam sporoča in ne le z besedami – ne pozabite, na tak način gradita odnos. Med vama bo raslo zaupanje in spoštovanje, kar bo vplivalo na to, da boste vedno manj zaskrbljeni, kako je z njim, ali se je vklopil v družbo in kako se počuti, saj vam bo o vsem tem povedal pa tudi sami boste znali vprašati.

 

Pred časom sem brala o anketi med prvošolčki, ki so jih spraševali o tem, kdo jih najbolje razume. Rezultati so pokazali, da to niso starši, temveč babice in dedki, ker si za njih zares vzamejo čas. Ena od punčk je to, kaj pomeni »vzeti si čas«, opisala, da babica vedno, ko se pogovarja z njo, ugasne televizijo.

 

Starši, prisluhnite svojim otrokom in bodite zgled, da se bodo od vas naučili komunikacije, ki gradi zdrave in kakovostne odnose.

 

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1042

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Ste se prepoznali že v naslovu? Domačih "mask" za odpravo težav z lasiščem , kot je na primer prhljaj je malo morje. Meni najljubša je ta z ingverjem in olivnim oljem. Kadar nimam doma svežega ingverja enostavno uporabim sušenega in ga zmešam z olivnim oljem.( Svež ingver pa naribam in precedim njegov sok skozi gazo ter tega potem zmešam z olivnim oljem). Rjavo "brozgo" nato nanesem na lasišče in jo vsaj 5 min vtiram. Občutek na prstih je pravzaprav zoprn, vendar vztrajam. Ingver deluje na lasišče antiseptično in hkrati vlaži. Povečuje tudi prekrvavljenost lasnih mešičkov in zato lasje hitreje rastejo ter postanejo močnejši in svetlejši. Masko pustim delovati vsaj 30 min. Če vas je lasišče prej srbelo in imate ranice, boste občutili pekoče delovanje ingverja, ki pa je daleč od tistega ki ga občutite pri barvanju las. Glede na to, da suhi ingver za sabo pusti rahlo rumen odtenek, ga ne bi priporočala blondinkam. Raje uporabite sok svežega ingverja. Ker pa je zdravje lasišča in las odraz težav s prebavili in pljuči, ingver uporabljajte tudi v prehrani. Že zjutraj si ga lahko privoščite v čaju. Tako vas bo še dodatno pogrel in poskrbel za odpravo kakršnihkoli težav z želodcem ali prebavili. Z njim si boste povečali imunsko odpornost in čistili pljuča nepotrebnih sluzi v katerih se naselijo bakterije, ki so povzročiteljice vnetij. Jesen je pravi čas za uživanje ingverja. Razvajajte se z njegovim okusom in vonjem.

LP

 

Jasmina

Nadaljuj branje
Ogledi: 1098

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Do včeraj sem bila 100% prepričana, da so rumeni cvetovi, ki jih je mogoče videti ob bregovih Save, cvetovi topinamburja. No pa niso.... Že na vse zgodaj sem odšla izkopavat korenike oz gomolje rumeno cvetoče rastline. Sicer čas, za izkopavanje pravega topinamburja še ni pravi, je potrebno počakati še kakšne 2 meseca, pa vendar... Cvetovi rumeni, velikost rastline primerna (cca 2m), korenika oz gomolj...ga pa sploh ni bilo. Ker vem, da ima naša Dolska pinky super babica alias Fanči Moljk pravi topinambur sem naredila primerjavo...in ugotovila, da to ni to. Fančijin topinambur sicer ni cvetel, je bila pa primerjava listov več kot zadovoljiv dokaz, da rastlini nista isti in da na bregovih Save ne cveti topinambur, ampak rastlina po imenu deljenolistna rudbekija. Tako topinambur, kot rudbekija sodita med invazivni vrsti. Topinambur v zadnjem času zopet prihaja v ospredje zaradi svojih  nutricističnih vrednosti. V sebi namreč skriva inulin, ki zelo pozitivno vpliva na delovanje prebavnega trakta. Brez skrbi ga lahko uživajo tudi diabetiki. Načeloma se uporablja kot krompir. Lahko ga pečemo ali kuhamo. Lahko pa ga za razliko od krompirja jemo tudi surovega ali pa vlagamo kot peso. Če ste tudi vi bili prepričani, da na bregovih Save raste topinambur, vam lahko 100% potrdim, da ste se skupaj z menoj motili.

LP

 

Jasmina

Nadaljuj branje
Ogledi: 1169

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

 

 

 

»Zdi se mi, kot da stojim v polni sobi ljudi, kričim na ves glas, a me nihče ne sliši«, je potarnala Rose Jacku v filmu, ki je konec devetdesetih podiral rekord za rekordom. Ni pa Titanik samo ljubezenska zgodba ali zgolj dober prikaz nekega zgodovinskega dogodka. Ne, v njem se skriva tudi sporočilo – “živeti svoje življenje.”

 

Kot smo rekli v prvem delu, je dobro v neki točki v svojem življenju narediti osebno bilanco in se vprašati, zakaj počnemo stvari, ki jih v resnici ne maramo (na primer hodimo v službo, v kateri ostajamo zgolj zaradi plače) in zakaj vzdržujemo odnose, ki nas le obremenjujejo ne pa izpopolnjujejo…

 

Vprašajte se torej, »zakaj to počnem, če pa me vendar ne veseli niti ne vidim smisla«. Dobili boste zanimive odgovore:

  • ker to od mene pričakujejo (partner, starši, prijatelji, sodelavci...),
  • ker se to spodobi,
  • ker mi je nekdo tako svetoval, da je to zame dobro,
  • preprosto ne vem, zakaj (ne se zadovoljiti s tem odgovorom, ampak raziskujte naprej).

Kje ste pa tukaj vi – namreč, če nekaj delate, delajte to zato, ker vi tako hočete, ne zato, ker nekdo drug meni, da je to za vas dobro, da se spodobi ali zaradi kateregakoli drugega razloga.

 

Le vi sami veste, kaj je za vas dobro. Tega ne more vedeti nihče drug na tem svetu!

 

Težava nastopi, ker mi sami v resnici ne vemo, kaj je za nas dobro, niti si zares ne zaupamo, zato odgovore iščemo pri drugih ljudeh:

  • ko spoznamo simpatičnega moškega, sprašujemo prijateljice, kaj si mislijo o njemu,
  • ko se odločamo med dvema ponudbama za službo, ljudi okoli sebe sprašujemo in prosimo za pomoč pri odločitvi,
  • ko iščemo novo stanovanje, se zanašamo na mnenja drugih,
  • ko planiramo zasluženi dopust, poslušamo vse druge, le sebe ne, kaj si pa mi zares želimo,
  • ...

 

Seveda ni nič narobe poslušati mnenja drugih, narobe je le to, da poslušamo SAMO njih, sebe pa sploh ne vprašamo, kaj si pa mi želimo. Pravilna pot je, da najprej sebe vprašamo:

  • je moški, ki sem ga spoznala tak, s katerim se bova ujela v življenju (ali imava enak pogled na življenje in partnerstvo) in bova lahko skupaj rasla in se razvijala?
  • v kateri službi bom lahko bolje izražala svoje talente in sposobnosti, v katerem okolju se bom bolje počutila, katero delovno okolje je bolj primerno zame?
  • je to stanovanje prostor, kjer se bom počutila doma, kjer se bom počutila varno in odgovarja mojemu življenjskemu stilu?
  • si želim miren dopust daleč od vseh ljudi, nekje na samem ali si želim na potovanju spoznavati nove ljudi, obiskovati prestolnice in muzeje?

.....nato pa, če res čutimo potrebo slišati še drugo mnenje, vprašamo še ljudi, ki jim zares zaupamo in nas dobro poznajo.

 

Pogovorite se s seboj, vprašajte najprej sebe – zgradite najprej temelje, potem pa pojdite v svet.

 

Tako boste bolj suvereni, predvsem pa boste lažje sledili sebi oziroma temu, kar si vi želite. Brez pogovora s seboj se vam zgodi to, da drugi usmerjajo vaše življenje in vi kar naenkrat postanete le sovoznik, ne pa voznik. V takšni vlogi se nihče ne more počutiti dobro.

Kričite na ves glas, da naj vendar ustavijo, ampak vas nihče ne sliši.

 

Zavzemite držo ustvarjalca in pogumno stopite na novo pot – pot k sebi.

Ko ugotovite, kaj je tisto, kar delate zaradi drugih in ne zaradi sebe, potem je naslednji korak, da to prenehate delati. Ker zdaj veste, da na primer na aerobiko hodite le še zaradi nekega dogovora s prijateljico izpred treh let, za gibčno telo pa vsak dan poskrbita več kot odlično oba otroka, ki ju lovite po parku in doma v dnevni sobi, se lahko z mirno vestjo pogovorite s prijateljico in aerobiko odpoveste. Bosta vajino druženje raje prilagodili novim razmeram in se dobivali ob dnevih, ko bo obema bolj odgovarjalo. Nenazadnje je mogoče prijateljica ravno tako že dlje časa zbirala pogum, da vam to reče....

Ko se za nekaj odločimo, potem moramo to še narediti – zavihati rokave, zbrati ves pogum in moč, globoko vdihniti....in skočiti v vodo. Težko je, strah nas je, vendar imejte v mislih ves čas to, da delate nekaj, kar je za vas dobro. Mogoče se v tistem trenutku še ne počutite tako, zagotovo pa se boste slej ko prej. Namreč ko lepo skrbimo za sebe in svoje potrebe, skrbimo v resnici za svoje notranje počutje, za svojega notranjega otroka:

·      ko date odpoved v službi, kamor hodite le še zaradi plače, se bo vaš notranji otrok po letih »tlake« počutil osvobojenega. Lažje boste zadihali in dobili ideje, kaj vse bi lahko delali;

·      ko se odločite zapustiti partnerstvo, ki to že zelo dolgo ni bilo več, si izkažete vso ljubezen in spoštovanje. Veste, da si zaslužite več in to boste tudi zagotovo našli, kajti vse se najprej začne pri sebi. Ko imaš sebe rad in si ne dovoliš več živeti skupaj z nekom, ki te ne ljubi več niti te ne spoštuje, sporočaš, da si vreden ljubezni in spoštovanja....in ljubezen te slej ko prej najde;

 

Poskrbite zase, saj boste le tako lahko srečni in zadovoljni v svojem življenju.

Naše notranje počutje je znak, ali lepo skrbimo zase ali ne. Čim večkrat se vprašajte, »kako se počutim«. Iskreno poglejte vase in opazujte: ali vaš otrok joče in vas milo prosi, da poskrbite zanj, da prenehate delati to, kar mu škodi, ali je zadovoljen in vesel, ker lepo skrbite zanj? To bo vaš kažipot na poti spreminjanja sebe.

In če tudi zaključimo s tem, s čimer smo začeli – ne čakajte na potop ladje, da boste lahko začeli na novo, že zdaj imate vso moč v svojih rokah, da spremenite svoje življenje in zaživite SVOJE življenje, to, kar si želite že od nekdaj.

 

Tinkara Filač, svetovalka za zdrave odnose

1.del >>>

 

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1064

Objavil: Kdaj: Kategorija: Nekategorizirano

Troglava oz. velika mečna mišica ("musculus triceps surae"), ki deluje kot fleksor (krči) kolena ter plantarni fleksor (dvig na prste) stopala. S tem omogoča in stabilizira normalno hojo in tek ter skoke. V to mišično skupino spadata m. gastrocnemius ali dvoglava mečna mišica in m. soleus (iz besede solea – sandal) oz. velika mečna mišica. M. gastrocnemius sestavljata dve glavi, in sicer lateralna (zunanja) glava in medialna (notranja) glava. Kiti obeh glav skupaj s kito m. soleus tvorijo ahilovo tetivo, ki se narašča na petnico zato jih smatramo kot enotno mišico. Vendar so raztezne vaje za obe mišici različne, kljub temu, da se obe mišici kot ahilova tetiva pripenjata na petnico (peta). Razlike je predvsem v tem, da je M. gastrocnemius dvosklepna mišica in poteka preko kolenskega in zgornjega skočnega sklepa. M. soleus pa je enosklepna mišica in poteka samo preko zgornjega skočnega sklepa.

Predstavil Vam bom eno vajo za raztezanje m. soleus in dve za raztezanje m. gastrocnemius. Priporoča se, da se raztezne vaje izvajajo po dolgotrajnem teku oz. obremenitvah, ki vsebujejo tek in skoke. Namen je, da se dolžina mišice poveča ter se ji s tem omogoči elastičnost in normalno gibljivost. V nasprotnem primeru lahko pride do skrajšanja in posledično do natrganja ali še huje popolnega pretrganja ahilove tetive.

 

RAZTEZNE VAJE:

1. Vaja za raztezanje m. gastrocnemius. Teža je na sprednji nogi. Zadnja noga je popolnoma iztegnjena s peto  na podlagi. Boke potisnemo v smeri naprej (proti steni). Zadržimo 30 s in 3x ponovimo.

 

Pri drugi vaji za raztezanje m. gastrocnemius raztezamo sprednjo nogo s katero se opremo na trdo podlago (stena, klopca, steber…). Pazimo, da je peta na tleh in da je kolenski sklep popolnoma iztegnjen. Zadnja noga nam služi kot opora. Počasi potiskamo boke v smeri naprej, do občutka raztega v mečni mišici. Položaj zadržimo 30 s in 3x ponovimo.


 

2. Naslednja vaja je namenjena raztezanju m. soleus. Teža je na sprednji nogi in rokah. Pazimo, da je stopalo noge (zadnja noga), katero raztezamo v celoti v stiku s podlago. Počasi pokrčimo koleno, do občutka raztega. Položaj zadržimo 30 s in 3x ponovimo.

 

 

 

Želim Vam, čim več užitka pri vadbi in čim manj krčev!

Matej Grafenauer

 

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 3399

 

 

Pod tem pojmom razumemo srečanje psihološkega astrologa in klienta. Psihološki astrolog s pomočjo rojstnega horoskopa analizira zavestne in nezavedne zakonitosti posameznikove duše in mu svetuje, kako naj poišče ustrezno rešitev trenutnih osebnih težav. Ukvarjanje s psihodinamiko klienta v veliki meri pripomore k njegovi psihični razbremenitvi, hkrati pa ga navda z novim upanjem. Večkratna srečanja s psihološkim astrologom klientu omogočijo, da duhovno raste in tako izboljša kakovost svojega življenja.

Kako poteka psihološko astrološka analiza?

Psihološko astrološka analiza je proces skupnega raziskovanja psihološkega astrologa in klienta. Njen namen je razumevanje nezavednih procesov, ki se dogajajo v klientu in se izražajo v njegovih odnosih. Naše najzgodnejše življenjske izkušnje močno oblikujejo načine, kako se odzivamo na različne situacije; velik del naših odzivov poteka avtomatično, v našem nezavednem. Posameznikov razvoj lahko pojmujemo kot večsmernega. Na ravni relativnega položaja posameznikov v referenčni starosti ljudi lahko prihaja do časovne stabilnosti ali nestabilnosti v razvoju. Obdobje krize, s katero se posameznik sooča v odrasli dobi, opisuje njegov osebnostni razvoj kot predvidljiv niz s starostjo povezanih bioloških, socialnih in čustvenih sprememb. Kriza ne pomeni travmatskih doživetij v posameznikovem življenju, temveč razmeroma nestabilna obdobja vrednotenja dosedanjega načina življenja in, na podlagi tega, iskanje ter preizkušanje novih možnosti za njegovo preoblikovanje, postavljanje življenjskih ciljev in načrtov, ki bolj ustrezajo stvarnim možnostim kot dosedanje. Krize so starostno normativne, kar pomeni, da se pojavljajo pri veliki večini ljudi ob razmeroma predvidljivem času. Analiza astrološke karte nam pomaga razumeti in sprejeti tiste naše dele, kjer smo še posebej občutljivi, pomaga pa nam tudi videti točke, kjer se moramo bolj potruditi za razvoj in jih brez pomoči sami težko vidimo. S preučevanjem natalnega horoskopa se da razbrati psihični razvoj posameznika od spočetja naprej. Ker je psihični razvoj tesno povezan s telesnim razvojem, z biološkimi procesi v organizmu in s socialnim okoljem, v katerem se posameznik razvija, se dajo tovrstne danosti razbrati v natalnem horoskopu, saj razpolaga z različnimi razsežnostmi njegovega razvoja. Klient na psihološko astrološki analizi govori o vsem, kar doživlja kot najpomembnejše. Psihološki astrolog klientu pomaga, da skupaj z njim raziskuje svoje občutke, spomine, misli in strahove. V proces so vključene tudi sanje, če le klient želi delati z njimi. Psihološki astrolog klientu s pomočjo različnih orodij razloži nezavedne procese, ki vplivajo na zavestno mišljenje, da se lažje sooča s težavami, sprejema sebe. Seansa je namenjena iskanju rešitve in odpiranju novim možnostim oz. priložnostim v življenju klienta. Razvoj ne more biti trenuten, saj je za kvalitetno osebnostno delo potrebno daljše časovno obdobje. S poglabljanjem vase se pri klientu sproži proces ozaveščanja in prepoznavanja. Tako dobi vpogled v avtomatično ponavljajoče se vzorce ter razumevanje, da jih lahko preseže.

Želim Vse Dobro, Nadine

Nadaljuj branje
Ogledi: 1046