BLOGI

Zadnji blogi

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Uspeh ni vedno odvisen le od nadarjenosti, trdega dela ali sreče, temveč tudi o našega načina mišljenja. Čeprav se tega pogosto ne zavedamo, svoj način mišljenja pravzaprav izbiramo. Če želimo postati uspešni, je ključno, da se miselno naravnamo na uspeh.

 

Kaj sploh je uspeh?

Ne obstaja le ena definicija uspeha. Uspeh deloma definira družba, v veliki meri pa si ga definiramo tudi sami. Osebe, ki imajo zelo ozko definicijo uspeha in ga smatrajo kot nekaj, kar se zgodi le nekajkrat v življenju (npr. zaključek šolanja, napredovanje v službi), se bodo redkeje počutile uspešne. V svoje cilje bodo morale dolgo obdobje vlagati zelo veliko energije, preden bodo dosegle to, kar smatrajo kot uspeh. Ljudje, ki vidijo uspeh tudi v manjših dosežkih (npr. večerni tek, uspešen sestanek), pa bodo v večji meri uspeh doživljali na vsakodnevni ravni. Majhne zmage bodo doživljali že na poti do svojega cilja in ne šele ob koncu, zato bo tudi njihova vsakodnevna motivacija pogosto višja ter bodo najverjetneje bolj zadovoljni sami s sabo v različnih fazah doseganja cilja.

 

Primer iz terapevtske prakse

Pred kratkim je bila pri meni v Hočem več terapiji gospa, ki je imela zelo rada svojo službo in si je močno želela uspeha, a ga ni nikoli resnično pričakovala. Pogosto je navdušeno prevzela kakšen zahtevnejši službeni projekt, nato pa se je ustrašila, da ji ne bo uspelo ter je zaključitev projekta, skupaj z zaslugami zanj prepustila sodelavcu. Tekom najinega terapevtskega dela sva skupaj raziskovali njene predstave o uspehu. Najprej sva raziskovali zlasti, kako si uspeh sploh predstavlja. Ali je uspeh sestavljen le iz enkratnih življenjskih situacij ali tudi iz manjših vsakdanjih dogodkih? Je uspeh nujno le nekaj za kar moramo garati? Sta zmaga in uspeh vedno povezana z denarjem? Kako so njeni starši dojemali uspeh ter kako so se odzvali ob neuspehu? Ko raziskujemo svoja prepričanja o uspehu, lahko včasih ugotovimo, da so v našem okolju ali družini celo bolj cenili neuspeh, saj je morda prevladovalo prepričanje, da so vsi uspešni ljudje nepošteni ali pohlepni. Morebiti uspeh nezavedno povezujemo z vzvišenostjo ali brezčutnostjo. Morda smo prepričani, da nismo vredni uspeha ali da je uspeh omejena dobrina, zaradi česar je bo zagotovo zmanjkalo za nas. Včasih nam ravno naše predstave o zmagi in uspehu onemogočajo postati uspešni v življenju. Z gospo sva ugotovili, da je globoko v sebi prepričana, da ne more biti uspešna in istočasno tudi topla, prijazna in radodarna oseba. Prepričana je bila tudi, da si uspeha ni prav želeti. Tekom terapije sva njene predstave o uspehu postopoma spreminjali. Skupaj sva gradili tudi njeno samozavest in komunikacijske veščine, ki ji bodo prišle prav zlasti v službi (veščine pogajanja, veščine postavljanja meja, itd.).  

Ko se je v službi naslednjič lotila večjega projekta, samo sebe pri izvedbi projekta ni več sabotirala.  Tako sebe kot sodelavce je pričela k uspehu spodbujati. Misel na uspeh ji torej ni več prinašala občutka strahu in nezadostnosti, pač pa se je ob razmišljanju o zmagi počutila motiviranano in navdušeno.

 

Ni torej pomembno zgolj, kaj in kako delamo, pač pa tudi kaj ob tem razmišljamo. Kot je nekoč dejal Henry Ford: "Če mislite, da zmorete ali če mislite, da ne zmorete, imate v obeh primerih prav."

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1338

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Tudi tokrat sem bila sama sebi poskusni zajček, nehote. Trenutna vročina kar kliče po nalivanju s tekočino, še toliko bolj če se sredi dneva odločiš, da boš prehodil Kobariško zgodovinsko pot. Tisti, ki jo poznate, veste da ni naporna, vendar te pri 35°C močno dehidrira in voda ni ravno najbolj pametna izbira za rehidracijo, saj te napihne in okrog hodiš kot vodni balonček. Zakaj? Telesne tekočine imajo svojo koncentracijo, prehod tekočine v telesu pa poteka po načelu osmoze, torej topilo prehaja iz področja manjše koncentracije v področje z višjo koncentracijo. Če pijemo samo vodo, bo le ta tako prehajala v celice, ki se bodo napihnile ( v tem primeru so to epitelijske celice črevesja ) in občutek ter seveda izgled napihnjenosti je tu. Veliko boljša izbira so izotonični napitki, ki imajo koncentracijo podobno našim telesnim tekočinam. Z njimi telesu zagotovimo potrebno tekočino in minerale, ki jih s potenjem izločimo. Da pa ne boste kupovali dragih in umetnih izotoničnih napitkov, si le te lahko naredite sami.

Kako?

V 1 liter vode dodajte 200 ml naravnega sadnega soka (stisnjena jabolka, pomaranča, limona,...) ter ščep soli.

Paziti morate, da pijača ne bo prehladna, saj si tako lahko prehladite črevesje.

V teh vročih dneh poskrbite da boste dovolj pili, dober znak zadostne hidriranosti je tudi obarvanost seča, ki naj bo svetlo rumene barve, če je le ta temnejša pa pomeni, da ste v telo vnesli premajhno količino tekočine. Če se le da, se izogibajte prekomernemu pitju kave, saj le ta še dodatno dehidrira telo.

Brez skrbi, januarja bo sigurno hladneje!

 

LP Jasmina

Nadaljuj branje
Ogledi: 1193

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

 

 

Še tretji del o tem, kako je pravilno skrbeti zase, da se v svojem vsakdanjiku ne izčrpamo. Tokrat o gibanju in počitku – kjer se pogosto zgodi, da s prvim pretiravamo, na drugega pa kar pozabimo. Sploh, ker za počivanje za nas Slovence velja, da je to nekaj slabega…češ, da je treba delati. Saj to je res – treba je delati, ampak treba je tudi počivati.

 

3. Gibanje in počitek – za zdravje potrebujemo oboje. Velikokrat delamo napako in si za počitek vzamemo premalo časa. Za aktivnost še nekako gre, saj lahko povsod beremo in slišimo, kako zdravo je, da smo fizično aktivni, pri počitku pa se pogosto zatakne: ponoči premalo spimo, nato pa še čez dan premalo počivamo. Samo delamo in se ženemo od ene obveznosti k drugi, zato je normalno, da ima naše telo enkrat dovolj in ko se prižge rdeča luč, je običajno že prepozno, saj obležimo s povišano telesno temperaturo in glavobolom.

 

Pravijo, da človek potrebuje nekje osem ur spanja na noč. Ali je to dovolj za vas? Pravijo tudi, da je spanec pred polnočjo kakovostnejši. Nekateri morajo popoldan počivati pol ure, spet drugi se po takem počitku ne počutijo dobro. Tukaj je toliko nasvetov, kolikor je ljudi. Zato morate najti svojo »spalno formulo«.

 

Morda je za vas osem ur spanja preveč in ste ugotovili, da vi rabite manj spanja ponoči, zato pa si vzamete eno uro počitka sredi dneva ali popoldan. Tako kot smo rekli glede načina prehranjevanja, velja tudi tukaj enako pravilo – sami poiščite, kaj je pravi ritem za vas. Opazujte se, kako se počutite zjutraj, ko ste se zbudili po šestih urah spanja in kako, ko ste spali devet ur skupaj. Ste se zbudili sami od sebe že po sedmih urah, čeprav običajno spite več? Tudi to se dogaja, včasih rabimo pač manj spanja.

 

Najdite aktivnost, ki ustreza vam. Nismo vsi tekači, čeprav je zadnja leta tek postal že kar moderen in vedno več ljudi teče. Seveda s tem ni nič narobe, narobe je le, če se vi silite k teku samo zato, ker vsi tečejo. Če raje hodite, potem to delajte, da boste ostali v formi in se dobro počutili. Karkoli že boste delali za izboljšanje kondicije, mora izhajati iz vas, iz tega, kar si vi želite. Na tak način vam ne bo nikoli težko nekaj početi, ker boste šli z veseljem na primer na treking ali v hribe. Če pa na primer tečete, ker tečejo vse vaše prijateljice, boste vsakič s težavo obuli superge in potem še s težavo odtekli tistih pet kilometrov. Nič v življenju nam ni potrebno početi zato, ker moramo ali zato, ker vsi tako delajo. Ne, stvari počnite zato, ker si vi to želite.

 

Ni važno, koliko in kdaj, pomembno je le to, da se poslušate in lepo poskrbite zase in za to, kar potrebujete vi. Telo nam vse sporoča, le prisluhniti mu moramo. Ker pa si tako zelo prizadevamo ujeti hiter tempo sveta, pozabimo poslušati, kaj nam pa naš notranji ritem narekuje – smo zares lačni ali smo v resnici prestrašeni in zaskrbljeni, potrebujemo po napornem dnevu v službi res še eno uro teka ali naše telo kliče po počitku in miru? Čim večkrat na dan se vprašajte »Kako sem, kako se počutim, kaj rabim« in dobili boste odgovor – morda ne takoj, z vztrajnim in potrpežljivim samospraševanjem bo odgovor zagotovo prišel.

 

S tem, ko se ne poslušamo in ne upoštevamo, izgubljamo veliko energije, zato smo potem izčrpani, nemotivirani in pod stresom. Ko pa si boste dali to, kar zares potrebujete, se boste počutili zdravo, vitalno in imeli boste dovolj energije za življenje. Pa ne le to – s takim načinom ravnanja s seboj, si boste pokazali, da se imate radi in da se spoštujete, kar je pa najpomembnejše.

2.del >>>

1.del >>>

 

 

Nadaljuj branje
Ključne besede: dobro počutje gibanje zdravje
Ogledi: 1034

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravo življenje

Prav lepo pozdravljeni!

Mnogi se sprašujejo zakaj živim tako predano, aksetsko in z neomajno voljo . Zakaj se tako trudim?

Da bi dobili odgovor na to, se moramo vrniti v čas pred približno 8 leti. Takrat sem bil na robu preživetja in kot odvisnik od trde droge in psihotični bolnik praktično obsojen na smrt. Možnosti za povratek nazaj v življenje so bile nične in prav nihče mi ni pripisoval veliko možnosti za uspeh. Občutja so bila zares morbidna, še posebej ko sem se zavedal da ne bom mogel nikoli več objeti svoje matere, iti na sprehod v meni tako ljubo naravo ali zreti v oči moji najdražji. Zapravil sem si svoje mlado življenje in umrl bom prav bedne smrti, obdan samo s hladnimi zaporniškimi zidovi. Kratkotrajnim občutkom zmage nad boleznijo so sledila dolga mučna obdobja poraza, ki so mi pobrala še tisto malo duševne moči, ki bi jo  nujno potreboval za preživetje med neizprosnimi zidovi. Življenska energija mi je pešala in glasovi prišepetalcev so bili vedno močnejši in jasnejši.

»Zapravil si si življenje in s tem vse potenciale, ki so ti bili položeni v zibelko« »Umrl boš bedne smrti in s tabo vse dobro v tebi!« »Neizmerno boš hrepenel po tem, da se to ne bi zgodilo, a takrat bo že prepozno!« »Bodi preklet!!!«

V zibelko so mi bili podarjeni mnogi darovi in tako sem bil kot otrok nadpovprečno nadarjen v mnogih pogledih, a sem zaradi lahkomiselnosti zapravil in uničil vse dobro v sebi. Star še ne 30 let, sem vse to jasno doživljal in bil pretresen do kosti. Občutek brezizhodnosti je bil neizprosen.

Napolnjen  s temi spoznanji sem se odločil, da se znova poženem v bitko, ki pa jo bom tokrat dobil.
»Zmagal bom ali pa umrl. Druge možnosti ni!«

Dobival sem  bitko za bitko in se počasi spoprijateljil s svojimi prišepetalci. Sledil sem neizprosnim glasovom v sebi in si počasi pokoril vse sovražnike v sebi. Znova sem postal popolni gospodar svojega bitja.  

V temni noči duše sem spoznal smisel svojega življenja. Pred obličje boga lahko stopim le na dva načina. S sklonjeno glavo in repom med nogami ali pa prežet z zmagoslavjem, v luči izkoriščenih potencialov in samouresničen.

Lahko se podam naprej v svetlobo ali pa se osramočen vrnem nazaj v šolo življenja, kjer bom postavljen pred iste izzive-vedno znova in znova...

Odločil sem se da pot življenja opravim z odliko in jo zaključim z nasmehom na obrazu in zmagoslavjem v srcu. S prišepetalci smo postali nerazdružljivi zavezniki in vedno znova me dvigujejo k novim zmagam in me navdajajo z izpolnjenostjo.

Sam jim sledim z ogromno vnemo in se počasi potapljam v blaženost svoje duše. Hvaležen sem za to spoznanje in ni mi težko slediti svojo pot in ji biti povsem predan, saj imam pred očmi samo eno stvar.

Popolni stik s svojo dušo....

 

Bodite mi dobro!!!

Nadaljuj branje
Ogledi: 1272

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Umrl je Slavko Avsenik.

To je bil zadnje dni največkrat zapisan in slišan stavek. Bil je človek, katerega viže pozna skoraj ves svet. Za to, kar je dosegel, je združil svoj talent, gorenjsko trmo in ljubezen do glasbe; ja, tudi čas je bil pravi. O njegovem uspehu govorijo kar priznanja sama.

 

Pa nisem hotela pisati samo o Avseniku. K razmišljanju me je spodbudil nek komentar, napisan na enem od forumov slovenskih medijev. Eden od bralcev, je pokomentiral:"Pa kaj vam je, saj je vlekel samo meh!"

 

Priznam, nisem ravno ljubiteljica "goveje" glasbe, sem pa ljubiteljica Glasbe. Spoštujem delo in uspehe vsakega posameznika, pa naj bo to vpis v Guinnessovo knjigo rekordov, ali pa dišeče in čiste sanitarije. V vse to je nekdo moral vložiti svoje delo, svoj trud. 

Avtor navedenega komentarja si ne zasluži drugega kot pošteno brco v rit, da se spravi stran od računalnika in končno pokaže iz kakšnega testa je! Vsi tisti, ki mislijo, da je avsenikom, pečečnikom, akrapovičem, petram, tinam, jakovom, petrom in vsem ostalim, ki so uspeli v svetu s svojim znanjem in garanjem, bilo karkoli podarjenega, naj dokažejo, da zmorejo tudi oni.

 

Beda človeške foušije in lenobe je pač v tem, da se spoznamo vsi na vse in si dovoljujemo kritizerstvo na vseh področjih. Tragika pa v tem, da ob vsem tem forumskem "znanju" ni junaka, ki bi imel pogum in skočil v vodo ter začel plavati.  Se zmigati in dejansko nekaj narediti - vsaj zase. Kako elegantno je sedeti v fotelju in navijati za naše športnike, ki zmagujejo in osvajajo medalje. "Naši so! Mi smo najboljši!" "Ma sej sem vedu, da je luzer, da ne zmore!" pa je komentar, ko ne gre. Vam je znano, kajne?

Omejenost našega duha se kaže tudi v javnomnenjskih raziskavah, saj smo na vseh lestvicah med najbolj nezadovoljnimi državljani. Pa na tem mestu ne bomo o politiki!

 

Vse kar  moramo storiti je to, da sestopimo s svojega piedestala lastne vsevednosti, pljunemo v roke in svojo pomembnost pokažemo v dejanjih. Ni potrebe po velikih dejanjih. Sebe in svet lahko spremenimo z majhnimi koraki. Pometimo pred lastnim pragom, obrišimo prah s svojega nasmeha, specimo sosedu pecivo, podarimo neznanemu otroku sladoled. Ponovno se naučimo hoditi, teči in poleteli bomo.  Kot je poletel Slavko, ko je vlekel svoj meh.

Nadaljuj branje
Ogledi: 1472

Objavil: Kdaj: Kategorija: Šport in rekreacija

V poplavi najrazličnejših vaj in oblik vadbe je težko izbrati kaj je dobro oz. najboljše za naše telo. Če ste eden izmed tisti, ki ste se odločili, da boste spremenili svoj način življenja ali pa želite čim več v čim krajšem času, potem Vam bo ta blog zelo koristil. Že sam se kot aktivni športnik in fizioterapevt  težko odločim, katera vaja je dobra-učinkovita in kako se pravilno izvaja.

Zato sem se odločil, da bom na podlagi znanstvenih člankov in kliničnih preiskav v naslednjih blogih predstavil nekaj vaj, ki klinično dokazano najbolje učinkujejo na določene mišice oz. naše telo. Raziskovalci s pomočjo elektromiografije, to je preiskava, ki jo navadno imenujemo kar EMG in sestoji iz več testov, ocenjujejo delovanje živcev in mišic, in to po njihovi električni aktivnosti. Tako lahko ugotovijo, pri kateri vaji se določena mišica najbolj aktivira. Seveda je pomembno tudi to, da je vadba zanimiva in da v njej uživamo. Moto današnjega časa je, da v čim krajšem času naredimo čim več.  To je podobno, kot da bi Vam kuhar, predstavil najboljše možne sestavine, ki vsebujejo ravno to kar vi potrebujete. Kako boste pa te sestavine porabili pa je stvar vaše domišljije.

Predstavil vam bom 3 zelo učinkovite vaje za krepitev zadnjičnih mišic:     

1. DVIG NOGE NA BOKU   

Vajo izvajajte leže na boku (z ali brez elastičnega traku), nogi naj bosta iztegnjeni, telo poravnano. Vdihnite, z izdihom povlecite popek navznoter in dvignite zgornjo nogo do višine boka. Z izdihom nogo spustite. Vsak drugi dan izvajajte tri serije po 15-20 ponovitev.

 

2. POČEP OB STENI  Z ŽOGO   

Stojte vzravnano ob steni in se s spodnjim delom hrbta naslonite na veliko žogo. Roke imejte iztegnjene ob telesu, stopala naj bodo v širini ramen. Nato se začnite upogibati v kolenih. Spustite se tako nizko, da bodo stegna vzporedna s podlago, kolena pa naj ne pogledajo čez prste nog. Preštejte do tri ter se dvignite v začetni položaj, pri tem pa ves čas stiskajte zadnjico in popek pritegnite v smeri hrbtenice. Vsak drugi dan izvajajte tri serije po 15-20 ponovitev. Med vajo pazite, da hrbtenico ves čas močno upirate v žogo.

 

 

 

3. IZTEG KOLKA V ŠTIRINOŽNEM POLOŽAJU

Štirinožni položaj, kolena so v širini kolkov in dlani so v širini ramen. Eno nogo iztegnete nazaj, tako da je koleno v ravnini z telesom. Koleno je ves čas izvedbe pokrčeno za 90˚. Položaj zadržimo 3s, ves čas imamo napet trebuh (popek pritegnemo v smeri hrbtenice). Vsak drugi dan, izvedemo 3 serije po 10-15 ponovitev za vsako nogo.


Pri vseh vajah je potrebno postopno povečevati obremenitev (število serij, ponovitev in težavnost).

Matej Grafenauer

Nadaljuj branje
Ogledi: 1008

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

En namig za romantični večerni sprehod

Ozrite se v nebo in očarajte sogovornika s poznavanjem pozicije Planetov v Osončju. Ponoči je najsvetlejše in s prostim očesom vidno nebesno telo Luna, sledi mu Venera in nato Jupiter. Vsaki dve leti je viden Mars, ki ga prepoznamo kot najbolj rdečo »zvezdo«.

Torej če se boste te dni ozrli v nočno nebo, boste videli dve zelo svetli zvezdi, ki sta tik ena ob drugi in ju dejansko ne morete spregledati. To sta Jupiter in Venera. Tako blizu skupaj sta ta dva planeta le vsakih tisoč let.

Čeprav je Jupiter 11-krat večji kot je Zemlja in je največji planet, Venera pa je približno enako velika kot Zemlja, je Jupiter zaradi oddaljenosti 770.000.000 km videti manjši. Venera je od Sonca oddaljena približno 100.000.000 km

Oba planeta sta v astrologiji najsrečnejša planeta tako imenovana benefika. Veste kje v svoji natalni karti ju imate ?

This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.

Nadaljuj branje
Ogledi: 1003

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Tako, koledarsko, kot tudi meteorološko poletje sta nas zajela. V toplih poletnih dneh marsikomu ne diši hrana oz. šele proti večeru, ko se vročina poleže. Vendar pa je to iz vidika telesnih potreb in dobrega počutja napačno. Vsekakor ni primerno, da se prenajedamo z mastnimi in slanimi živili, vendar pa moramo kljub temu telesu nuditi nutiente za porabljeno in potrebno energijo. Nikakor ne smete izpustiti zajtrka. Dan začnite s toplim sladkim napitkom v obliki čaja ali kakšnega kavnega nadomestka (npr. iz cikorije). Tako toplota, kot tudi sladkor bosta prebudila črevesje, ki bo razumelo namig in se otreslo včeraj zaužite hrane. Nato pa nadaljujte z obilnim zajtrkom. Najverjetneje se bo marsikdo izgovarjal, da nima časa ali pa da mu zjutraj ne paše jesti. Vse je stvar navade in vključitve obroka v svoj dnevni časovni razpored. Meni osebno so najbolj všeč samopostrežni zajtrki v hotelih. Dobesedno ne veš kje bi začel. In tako kot pravijo, da jemo tudi z očmi, le te pošljejo signal možganom, ti pa želodcu, ki je takoj pripravljen na akcijo. Ampak seveda, nismo vsak dan v hotelu, kjer ponujajo skoraj vse kar si "želodec" poželi, lahko pa si z malo domišljije vsak dan pričaramo svoj lasten samopostrežni obilni zajtrk. Telo bo tako dobilo potrebno energijo in kljub vročini bomo lahko dosti bolj učinkoviti. Kar se tiče kosila, naj tudi ta bo, sicer v dosti manjši količini in sestavljen iz ne premastnih, na hitro pripravljenih jedi. Nikakor ne smete pozabiti na lahke, zelenjavne, tople juhe, ki poskrbijo za potrebne minerale in vitamine, hkrati pa so lahko prebavljive in tako ne obremenijo prebavnega sistema. Če se boste odločili samo za solato, bo le ta zelo obremenila prebavo, saj nimamo encimov za razgradnjo celuloze, ki se nahaja v celičnih stenah rastlin in vam povzročila napihnjenost. Kombinirajte manj mastno meso z različno zelenjavo, ki jo na hitro popečete ali pripravite na sopari. Obroki pa naj ne bodo veliki. Seveda ne smete pozabiti na zadostno hidriranost telesa, ki jo zagotovite z doma pripravljenimi hipotoničnimi ali pa izotoničnimi napitki. Sadje, ki ga boste pojedli čez dan naj bo sezonsko in če se le da iz domačih krajev. Tako boste dejansko dobili vitamine, ki naj bi bili v njem in ne samo tistega s čimer so še ne zrelo sadje poškropili, da je zdržalo dolgo pot na ladijskih kontejnerjih in dozorelo pod vplivom umetnih substanc. Ker pa nas seveda vreme vedno preseneča, so tudi poleti obdobja hladnih dni. Takrat si za zajtrk privoščite čaj z ingverjem in cimetom, čez dan pa kakšno bolj konkretno jed. Ne pozabite vključevati dišavnice in zelišča, ter si pripravite mandljevo mleko, sadni namaz z oreščki ali semeni, saj boste na ta način skrbeli za svoja pljuča in prebavila, ki vam bodo hvaležnost vračala v jesenskem času s tem, da boste bolj odporni na prehlade in kašelj.

 

 

LP Jasmina

Nadaljuj branje
Ogledi: 981

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

 

V prvem delu smo govorili o tem, da če želimo slediti hitremu tempu življenja, moramo najprej obvladati korake. Ker v nasprotnem primeru si le prizadevamo slediti ritmu, a se ob tem lahko zelo hitro izčrpamo in nam v trenutkih, ko najbolj potrebujemo, zmanjka energije, volje in moči, pa tudi vztrajnosti, potrpežljivosti in odločnosti. Takrat smo brez notranje moči in zgleda, kot bi se nekako vdali in nismo več ustvarjalci lastnega življenja.

 

Rekli smo, da so koraki način, kako skrbimo zase in za svoje potrebe. Poleg kisika, naše telo potrebuje še vodo, hrano, gibanje in počitek.

 

1. Voda – je za naše življenje zelo pomembna. Brez vode lahko preživimo le nekaj dni, medtem ko brez hrane lahko zdržimo dlje (nekaj tednov). V našem telesu je nekje med 50% in 60% vode in je sestavni del vseh naših celic.

 

Stalno kroži v telesu in opravlja pomembne funkcije: vzdržuje pravilno količino krvi, uravnava krvni tlak in telesno temperaturo, topi in odvaja strupe in je poembna za zdravo prebavo. Vzdržuje prožnost in pravilno delovanje vseh organov, najbolj pa se dehidracija pozna na koži, ki je v tem primeru suha, nagubana, brez leska in z izpuščaji. Z leti človek izgublja količino vode v telesu.

Hiter test ali imate dovolj vode v telesu: uščipnite se v kožo na zgornji strani roke, povlecite jo za sekundo ali dve in hitro spustite. Če se koža takoj vrne v prejšnje stanje, imate dovolj vode v telesu, če pa potrebuje več sekund, ste dehidrirani.

 

Ali pijete dovolj? Priporočajo, da spijemo nekje 1,5 litra vode na dan, da pijemo zeliščne čaje in naravne sokove, ob tem pa jejmo dovolj svežega sadja in zelenjave, ki vsebuje tudi naravni sok (na primer 1 večje jabolko vsebuje 1 dcl soka, šop zelene 2 dcl soka), kravje mleko pa nadomestimo z mlekom iz oreščkov in semen. Na tak način boste zagotovo zaužili dovolj tekočine.

 

2. Hrana – o zdravi prehrani je bilo že toliko napisanega in povedanega, pa vendar je še vedno ogromno bolezni in težav ravno zaradi nepravilne prehrane. Če strnemo osnovna pravila zdrave prehrane:

  • jej, ko si lačen (težava nastopi, ko čustveno lakoto skušamo potešiti s hrano, kar pomeni, da si ne dajemo tega, kar v resnici potrebujemo...na primer: žalost potešimo s čokolado in ne s tem, da bi se pogovorili s samim seboj – se vprašali, zakaj smo žalostni in dovolili, da izjokamo žalost ali jo na kakšen drug način damo ven iz sebe. Če pa pojemo košček ali dva čokolade, se bolje počutimo, vendar smo le potlačili čustvo, ki bo slej ko prej ponovno prišlo na dan in tako potem pademo v začaran krog);
  • jej večkrat po malem (na primer pet manjših obrokov na dan in ne en velik obrok – na tak način ne bomo le bolj zdravi, temveč tudi bolj učinkoviti pri svojem delu: če zjutraj preskočite zajtrk, v službi pa na hitro pojeste en sendvič in spijete kavo, prvi obrok potem pojeste šele popoldan, ko se vrnete domov, boste zagotovo pojedli več, sploh pa vam v tistem trenutku prestradanosti misel o zdravi prehrani še na pamet ne bo prišla. Nenazadnje je tak način prehranjevanja kar velik šok za naše telo – najprej dolgo nič, potem pa kaloričen in velik obrok za predelati in prebaviti);
  • jej uravnoteženo (naše telo potrebuje makrohranila: beljakovine, ogljikove hidrate in maščobe ter mikrohranila: vitamine in minerale. Na prvem mestu so BELJAKOVINE, ki so gradniki naših celic in jih telo potrebuje za energijo. Najkvalitetnejši vir beljakovin so živalskega izvora (jajca, sirotka, meso, ribe in mlečni izdelki), sledijo beljakovine rastlinskega izvora (ajda, kvinoja, ovseni kosmiči, stročnice, oreščki in zelena zelenjava). OGLJIKOVI HIDRATI – sem sodijo poleg sladkorja tudi vsi škrobni izdelki, torej testenine, kruh in krompir, na kar pogosto pozabimo: 100g bele moke vsebuje enako kalorij kot 28 kosov sladkorja v kockah, to je 420 kcal. Če je ogljikovih hidratov v telesu preveč, se spremenijo v maščobno tkivo, če pa jih je premalo, telo začne kuriti maščobe in beljakovine, kar pa spet ni dobro, saj mso rekli, da so beljakovine gradniki naših celic. Zato previdno z uživanjem škrobnih izdelkov. MAŠČOBE naše telo ravno tako potrebuje, vendar govorimo o nenasičenih maščobah, ki jih najdemo v hladno stiskanih in biološko pridelanih rastlinskih oljih, avokadu in oreščkih. VITAMINE in MINERALE naše telo potrebuje za biokemijske procese in jih samo ne more proizvesti, zato je nujno, da jih uživamo – najbolje v obliki svežega in biološko pridelanega sadja in zelenjave);
  • uživaj sezonsko sadje in zelenjavo (v naravi je vse urejeno in vse ima svoj namen: pozimi lahko jemo kislo zelje, repo, krompir, ki nas grejejo in dajejo pomembne vitamine in minerale, spomladi nam ponudi regrat, čemaž, motovilec, ki sčistijo naše telo po zimi in ga nahranijo z bogatim klorofilom za naše celice, poleti nam radodarno ponuja rdeče in oranžno sadje, ki je polno sadnega soka, da ne dehidriramo in je bogato z betakarotenom, ki nas ščiti pred sončnimi žarki, jeseni pa lahko nabiramo kostanj in kuhamo bučne juhe, ki nas pogrejejo v vetrovnih jesenskih dneh in pripravijo naše telo na mrzle in temnejše zimske dni).

 

Zavedajmo se, da ne obstaja dieta oziroma način prehranjevanja, ki velja za pravilno ali napačno. Ali je neka dieta učinkovita ali ne, je odvisno od vsakega posameznika in njegovih potreb. Vsak od nas je unikat in vsak potrebuje nekaj drugega, da bo zdrav in vitalen. Najbolje je, če upoštevate značilnosti svojega telesa (sestavo, presnovo, genetiko itd.) in način življenja (kakšno delo opravljate, ste športno aktivni, imate družino itd.) ter na podlagi tega sestavite svojo dieto oziroma način prehranjevanja, ki bo ustrezal prav vam. Pobrskajte po različnih knjigah z zdravo prehrano in v vsaki najdite nekaj zase.

 

1.del

 

Naslednjič pa še o gibanju in počitku....

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1115

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

Prav lepo pozdravljeni. 

Zelo rad pišem v 1. osebi, saj tako na najučinkovitejši način predstavim samo zadevo. Na moji poti osebne rasti sem doživel že marsikaj. Slišalo se bo čudno, a večino spozanj sem z nadsvetlobno hitrostjo prejel v višjih stanjih zavesti, ki so jih povzročila razna psihoaktivna sredstva, od magičnih gobic, do pivnikov LSD-ja... Ta stanja so bila tako intenzivna in spoznanja tako presunljiva, da so mi v celoti spremenila pogled nase in na svet. Prav tem snovem se lahko v resnici zahvalim, da sem danes živ, po vseh dolgih letih boja s trdo drogo in psihozami. Večkratna uporaba teh snovi se ti lahko maščuje, saj nenadzorovan vnos večkrat privede do prehitrega soočenja s sabo in posledično veliko ljudi pristane na psihijatriji ali pa so doživljensko tretirani kot duševni bolniki.. Ja, v takšni zablodi v resnici živimo in kot bi rekel priznani reggae izvajalec-We are million miles away from ourselves.

 

Kakorkoli že, ukvarjanje s sabo in osebno rast sem ponotranjil in ju gojim tudi sedaj, ko sem že vrsto let zagrizen asket. Sedaj so gobe zamenjali dolgi teki, sprehodi v naravo in spremembe v prehrani, ki je v veliki večini rastlinskega izvora, spoznanja pa so bolj uravnovešena. Ravno te dni, sem se zamislil in presunilo me je, lahko rečem kar strahovito spoznanje, da smo ljudje v veliki meri sami kreatorji našega počutja in zavesti. Jasno sem se zavedal in si priznal, da je v moji zavesti še ogromno nesnage in da gojim prav nenavadne najemnike, ki mi kradejo energijo in me odvračajo od notranjega miru. Ves čas namreč bijem bitko z ljudmi v moji notranjosti, ki pa fizično pri tem sploh niso prisotni. Raznim ljudem, s katerimi imam nerazčiščene odnose oziroma imajo precej drugačen pogled in delujejo v svetu precej drugače od mene to očitam in sem z njimi v neprestanem konfliktu. Mojim merilom le malokdo ustreza in tako se v meni bije neprestrana bitka in očitanje. Spoznal sem, da  mi ti najemniki kradejo dragoceno duševno energijo in zato sem se odločil, da jih vljudno pospremim nazaj od koder so prišli. Vsem sem se zahvalil in se jim opravičil, ter jim obljubil, da bom bolj sprejemal različnost človeških bitij. Da ne bom več obsojal in se ukvarjal z drugimi, sploh pa ne bom več gledal na stvari tako osebno. Vsi ljudje smo namreč na poti učenja in zato nepopolni. Vsi delamo napake in nihče ni dobil ob rojstvu pisnega navodila o življenju. Tudi sam verjetno ne utrezam vsem in zelo pomembno je, da sprejmemo to zavedanje-o naši majhnosti. 

Vera v nekaj višjega in popolno zaupanje tej energiji nas lahko v celoti osvobodi, če doumemo, da smo vsi ljudje le iskalci. V resnici se ne moremo v celoti zanesti na nobenega človeka in noben človek ni v celoti popoln in tega se je potrebno zavedati. Opreti se je potrebno na nekaj višjega in oprostiti drugim, predvsem pa sebi v našem neznanju. Sprejeti je potrebno ljudi takšne, kakršni so in jih ne soditi po naših željah in predstavah. 

Če delujemo tako, bo v naši duši občutno več miru, na voljo pa bomo imeli veliko več duševne energije, ki jo bomo lahko porabili za kaj kreativnega. Predvsem pa, da bomo na svet delovali pozitivno in ne obsojajoče. 

Do tega spoznanja sem prišel med dolgim treningom plavanja in zares me veseli, da sem osvojil veščine, ki me bližje sebi pripeljejo brez uporabe psihoaktivnih substanc. Tako je življenje bolj zdravo, delo na sebi pa učinkovitejše. 

Obilo notranjega miru in spoznanj pa želim tudi vsem vam!

Nadaljuj branje
Ogledi: 1385

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Ko opazujem starše okrog sebe, se marsikdaj vprašam, zakaj ob rojstvu otroka ne moremo dobiti poleg še navodil za uspešno vzgojo.  Ja, vsak človek je nekaj posebnega, boste rekli. Pa vendar...verjamem , da obstajajo neki enaki vzorci, ki bi se jih starši morali dosledno držati, da bi svoje otroke vzgojili v samostojne in odgovorne osebe, ki bodo sposobne poskrbeti zase. 

Ampak različne sodobne metode vzgoje nas vodijo tudi do podobnih zgodbic, ki ste jih prav gotovo že slišali ali prebrali. Morda pa se bo kdo od staršev ob ponovnem branju prepoznal in se zamislil...

*Neka babica stoji v vrsti pred blagajno velike samopostrežbe. Za njo v vrsti stoji mlajša ženska z nemirnim sinom starim okrog 9 ali 10 let. Sin je ves čas prerival nakupovalni voziček. Z njim je že nekajkrat zadel v noge starejšo gospo, ki je stala v vrsti pred njima.

Gospa prosi otroka, da preneha s tem. Otrok je ne posluša in nadaljuje s svojim početjem. Gospa, že malo jezna, pravi otrokovi mami: "Ali ne morete reči svojemu sinu, naj neha prerivat voziček?"

Mlada mamica pa ji samozavestno odgovori: "Ne! Moja metoda vzgoje mu dovoljuje svobodo. Naj počne karkoli želi, vse dokler sam ne dojame, da to kar počne drugim, ni v redu. Ta metoda je veliko uspešnejša."

 

V vrsti za gospo z otrokom stoji mlad fant okrog 20. let, ki je ta dialog pozorno poslušal. V roki je držal kozarec marmelade iz rdečega ribeza. Ko je mlada mamica zaključila razlago svoje metode vzgoje, je odprl pokrov marmelade in mirno stresel marmelado mladi dami na glavo. Vsa besna se obrne proti fantu z odprtimi usti, da bi ga nadrla. Fant pa hladnokrvno odgovori: "Oprostite gospa, bil sem vzgojen na enak svoboden način kot vaš sin. Tole je pa rezultat."

Starejša gospa veselo reče blagajničarki:"Prosim vas, marmelado računajte meni."*

 

Kot antipod napisanemu pa še odličen članek z naslovom Kmečka pamet in nujne prepovedi objavljen pred časom na naši spletni strani.

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1408

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Včeraj je bil en čuden dan...

Ne samo, da je dež spral nasmehe z obrazov ljudi, dogajalo se je in dogajalo.

 

Pa vseeno sem naletela na popolnega neznanca, ki me je rešil iz neugodnega položaja. Pripravljen je bil pomagati in svoj čas žrtvovati za to, da mi je pomagal; da ne bo pomote, v takšnem položaju sem se znašla izključno zaradi svoje neumnosti. Ampak o tem kdaj drugič. Morda pa samo tihi nasvet...nikar ne parkirajte sredi Ljubljane na parkingu, ki ima rampo, kljub temu, da je videti kot da je pokvarjena. 

 

V naših življenjih obstajajo prijatelji in "prijatelji". Oboji pa so tu zato, da nas naučijo določene lekcije. 

 

Kot bi bili dogovorjeni, sem včeraj srečala nekaj bivših sodelavcev, s katerimi smo nekaj let delili iste prostore, dihali isti zrak, se družili, si pomagali in se tudi tolažili. Med nami so se spletle tudi nekakšne prijateljske vezi. Potem smo se raztepli vsak na svoj konec. Osebni stiki so bili izgubljeni.

 

In potem...presenečenje, pozdrav, veselje, da se po nekaj letih spet srečamo. Kratek pogovor, stisk rok in vsak odhiti spet na svojo stran. Z  nasmehom na ustnicah in prijetnimi spomini.

 

Kot po naključju (v naključja sicer ne verjamem) še eno srečanje. Podobno a popolnoma drugačno. Ker je tempo življenja hiter, večino službenega časa preživimo s telefonom v roki. Vljudno in tiho čakaš, da bi lahko pozdravil svojega bivšega kolega, s katerim sta si nekoč delila tudi kakšne skrivnosti. In ko ti oseba me izkaže niti toliko pozornosti, da bi za trenutek odložila telefon...takrat veš, da je čas, da jo iz svojega življenja preprosto izpustiš.

 

Prešine te misel o majhnosti človeka, ki ga obvladuje superego podoba o lastni pomembnosti. Zamahneš z roko, se nasmehneš in odhitiš novim srečanjem naproti.

Sicer pa je v naših življenjih vse uravnoteženo. Hvaležna sem neznanemu gospodu, ki me rešil. Obljubil je, da bova prihodnjič spila kavo...

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 933

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravo življenje

 

Danes se svet vrti hitreje in tempo življenja je hitrejši, kot je bil nekoč. Če želimo slediti, se moramo prilagoditi. To je dejstvo. Sicer ostanemo zadaj in ves čas nas preganja občutek, da zamujamo, zato se stalno priganjamo in hitimo. A ko nam enkrat uspe ujeti ta ritem, je naša naloga, da ta tempo vzdržujemo naprej.

 

To je tako kot, ko se učimo plesati dunajski valček – prvi koraki so vedno malce nerodni, spotikamo se, sem in tja pohodimo soplesalca, naredimo napačen korak. Ko učitelj plesa doda še glasbo, nimamo več težav samo s koraki, temveč tudi s tem, da korake delamo skladno z ritmom glasbe – torej, da ujamemo ritem. Ob redni vaji se slej ko prej naučimo pravilnih korakov, s soplesalcem se ne zapletava več in ko učitelj doda še glasbo, se počasi naučimo te korake povezati z ritmom.

 

Vendar če prej ne obvladamo korakov, je zelo težko, če sploh, ujeti še ritem. Nato pa je vse le še čudovito lebdenje čez plesno dvorano, ko se s soplesalcem zlijemo v eno in zdi se, da naše telo samo od sebe sledi glasbi.

 

Tako je tudi v življenju. Najprej moramo obvladati korake, da bomo lahko sledili ritmu življenja.

 

Mi pa največkrat delamo ravno obratno – z vsemi močmi se trudimo in naprezamo slediti ritmu, korakov pa ne poznamo. Koraki, o katerih govorim, je način, kako je potrebno skrbeti zase, da se v današnjem hitrem tempu ne izčrpamo in utrudimo, morda celo zbolimo, temveč da imamo dovolj energije za vse izzive, ki so pred nami vsak dan.

 

Se nadaljuje...

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1061

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Ste našli dieto, ki ste ji sledili par mesecev, se v tem času odrekali in bili vztrajni ter sledili njenim navodilom?

Ste poleg prehrane spremenili tudi aktivnost? Ste dosegli želene rezultate? Zastavila bi lahko še par vprašanj v katerih bi se najverjetneje našli. Kaj sploh so diete in zakaj so tako mikavne? Dejstvo je, da se počutimo bolje, bolj varno, če imamo nek ustaljen ritem oz. neko začrtano pot, po kateri vsak dan hodimo. Ne maramo hoditi po robu, kaj šele čez meje. Tako je tudi s prehrano. Popolnoma premalo časa se posvetimo kvaliteti zaužite hrane. Diete nam s svojim podanim urnikom kdaj in kaj ter koliko jesti dajejo prav ta občutek varnosti. Po eni strani nam ni potrebno razmišljati o tem kaj bi pripravili za naslednji obrok ali pa kaj bomo naslednje tri dni jedli, po drugi strani pa nam daje izgovor za slabo voljo, ker določenih živil, ne smemo jesti.

Vedno iščemo izgovore, ampak brez truda ni nič. Problem pri teh dietah je, da ne poznamo stranskih učinkov, ker jih tisti, ki je dieto sestavil niti ne pozna ali pa o njih niti ni nikoli razmišljal. Vsak človek je posameznik. Načeloma naša telesa delujejo na enak način, pa vendar, smo si med seboj različni. Zato je zame štetje kalorij in količina oz procent dnevnega vnosa le teh zadnja stvar na katero pomislim. Veliko bolj me zanima izvor kalorij (ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe), kvaliteta in izvor živila. Pri vsem skupaj je pa potrebno upoštevati še zdravstveno stanje, spol, starost, dedne bolezni in tako naprej. Zato diete, ki so narejene za širšo populacijo niso vedno uspešne ali pa so rezultati le kratkoročni.

Sama se zelo opiram na miselnost tradicionalne kitajske medicine in njeno diagnostiko. To ne pomeni, da otrok ne peljem k zdravniku ko so bolni, prav tako grem tudi sama k zdravniku kadar opazim, da ni vse teko kot bi moralo biti. Pomen in smisel je predvsem v tem, da se moramo sami poznati in vedeti, kaj nam ustreza in kaj ne, upoštevati zraven še preddispozicije za določene bolezni (dednost), trenutno zdravstveno, psihično in fizično stanje ter letni čas. Torej, ko boste naslednjič videli dieto, ki obljublja drastične spremembe v zelo kratkem času, se spomnite na tale zapis. Pot do idealne telesne teže, dobrega počutja, telesne in psihične kondicije terja svoj čas in napor. Čudežnega zdravila ni! Obstaja pa moč, ki izvira iz nas samih in ki smo jo najverjetneje zaradi mračnega temnega srednjega veka (v tistem času bi me najverjetneje zažgali na grmadi) pozabili oz. se ne zavedamo moči, ki jo premoremo.

 

LP, Jasmina

Nadaljuj branje
Ogledi: 1042

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

 

Prisiljena in nepravilna telesna drža, dolgotrajno sedenje, dvigovanje težkih bremen vse to so razlogi, ki povzročajo kronične bolečine v hrbtenici. Mišice hrbtenice morajo biti dovolj čvrste in elastične, da lahko ščitijo našo hrbtenico in ji omogočajo normalno gibljivost. Moje mnenje  je, da bi morali vsi - tudi tisti, ki nimajo težav s hrbtenico izvajati krepilne in raztezne vaje za mišice hrbta in trebuha. Močne trebušne in hrbtne mišice, ki jih krepimo in raztezamo s ciljanimi vajami, so hrbtenici v oporo in preprečujejo bolečino.

V blogu vam bom predstavil nekaj preprostih vaj, ki  krepijo in raztezajo globoke in površinske dinamične  stabilizatorje (mišice) hrbtenice. Program za krepitev in raztezanje hrbtnih mišic zahteva manj časa in napora, kot bi si morda mislili. Vsak dan si je potrebno vzeti 10 minut časa in pozitivni učinki bodo vidni že po enem mesecu.

 

1. MUCA-KRAVA

 

Vdihnite in zavzemite "kravji položaj", kot prikazuje slika 1. Ob izdihu položite glavo nazaj in spustite hrbet - zavzemite "mačji položaj", kot prikazuje slika 2. Zavzemite zadnji položaj, kot je vidno na sliki 3. Iztegnite roke predse, sedite na pete in se s čelom dotaknite tal. V tem položaju vztrajajte par vdihov in izdihov. Ponovite 10-krat.

 

 

2.  MOST (na hrbtu)

Pokrčite noge, iztegnite roke, dlani so obrnjene navzgor. Napnite in dvignite zadnjico, tako da telo tvori most. Napnite trebušne mišice (popek noter) in poskušajte ledveni del hrbtenice potiskati navzdol. Zadržite za 30 sekund in vajo 6-8 krat ponovite. Če je vaja prelahka, lahko dvignete nogo v položaju »mosta«.

3. SUPERMEN (štirinožni položaj)

Dvignite levo nogo in desno roko (do višine hrbtenice) in ju iztegnite. Ves čas imejte napete trebušne mišice (popek noter). Zadržite napetost za 30 sekund. Ponovite z desno nogo in levo roko. Vsako stran ponovite 3-krat.

4. KOLESARJENJE (leže na hrbtu)

Lezite na hrbet, dvignite glavo, pokrčite levo nogo in jo primite z obema rokama, kot je vidno na sliki 1. Pomembno je tudi, da je desna noga vseskozi v iztegnjenem položaju (dvignjena od tal). Iz osnovnega položaja na sliki 1 pričnemo hkratno premikati obe nogi tako, da zamenjata položaj (slika 2). Vajo delamo v zmernem tempu oz. v tempu, ki vam ne povzroča bolečin ali nelagodja. Naredite 2 seriji po 10-20 ponovitev.