BLOGI

Zadnji blogi

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Ste našli dieto, ki ste ji sledili par mesecev, se v tem času odrekali in bili vztrajni ter sledili njenim navodilom?

Ste poleg prehrane spremenili tudi aktivnost? Ste dosegli želene rezultate? Zastavila bi lahko še par vprašanj v katerih bi se najverjetneje našli. Kaj sploh so diete in zakaj so tako mikavne? Dejstvo je, da se počutimo bolje, bolj varno, če imamo nek ustaljen ritem oz. neko začrtano pot, po kateri vsak dan hodimo. Ne maramo hoditi po robu, kaj šele čez meje. Tako je tudi s prehrano. Popolnoma premalo časa se posvetimo kvaliteti zaužite hrane. Diete nam s svojim podanim urnikom kdaj in kaj ter koliko jesti dajejo prav ta občutek varnosti. Po eni strani nam ni potrebno razmišljati o tem kaj bi pripravili za naslednji obrok ali pa kaj bomo naslednje tri dni jedli, po drugi strani pa nam daje izgovor za slabo voljo, ker določenih živil, ne smemo jesti.

Vedno iščemo izgovore, ampak brez truda ni nič. Problem pri teh dietah je, da ne poznamo stranskih učinkov, ker jih tisti, ki je dieto sestavil niti ne pozna ali pa o njih niti ni nikoli razmišljal. Vsak človek je posameznik. Načeloma naša telesa delujejo na enak način, pa vendar, smo si med seboj različni. Zato je zame štetje kalorij in količina oz procent dnevnega vnosa le teh zadnja stvar na katero pomislim. Veliko bolj me zanima izvor kalorij (ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe), kvaliteta in izvor živila. Pri vsem skupaj je pa potrebno upoštevati še zdravstveno stanje, spol, starost, dedne bolezni in tako naprej. Zato diete, ki so narejene za širšo populacijo niso vedno uspešne ali pa so rezultati le kratkoročni.

Sama se zelo opiram na miselnost tradicionalne kitajske medicine in njeno diagnostiko. To ne pomeni, da otrok ne peljem k zdravniku ko so bolni, prav tako grem tudi sama k zdravniku kadar opazim, da ni vse teko kot bi moralo biti. Pomen in smisel je predvsem v tem, da se moramo sami poznati in vedeti, kaj nam ustreza in kaj ne, upoštevati zraven še preddispozicije za določene bolezni (dednost), trenutno zdravstveno, psihično in fizično stanje ter letni čas. Torej, ko boste naslednjič videli dieto, ki obljublja drastične spremembe v zelo kratkem času, se spomnite na tale zapis. Pot do idealne telesne teže, dobrega počutja, telesne in psihične kondicije terja svoj čas in napor. Čudežnega zdravila ni! Obstaja pa moč, ki izvira iz nas samih in ki smo jo najverjetneje zaradi mračnega temnega srednjega veka (v tistem času bi me najverjetneje zažgali na grmadi) pozabili oz. se ne zavedamo moči, ki jo premoremo.

 

LP, Jasmina

Nadaljuj branje
Ogledi: 1119

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

 

Prisiljena in nepravilna telesna drža, dolgotrajno sedenje, dvigovanje težkih bremen vse to so razlogi, ki povzročajo kronične bolečine v hrbtenici. Mišice hrbtenice morajo biti dovolj čvrste in elastične, da lahko ščitijo našo hrbtenico in ji omogočajo normalno gibljivost. Moje mnenje  je, da bi morali vsi - tudi tisti, ki nimajo težav s hrbtenico izvajati krepilne in raztezne vaje za mišice hrbta in trebuha. Močne trebušne in hrbtne mišice, ki jih krepimo in raztezamo s ciljanimi vajami, so hrbtenici v oporo in preprečujejo bolečino.

V blogu vam bom predstavil nekaj preprostih vaj, ki  krepijo in raztezajo globoke in površinske dinamične  stabilizatorje (mišice) hrbtenice. Program za krepitev in raztezanje hrbtnih mišic zahteva manj časa in napora, kot bi si morda mislili. Vsak dan si je potrebno vzeti 10 minut časa in pozitivni učinki bodo vidni že po enem mesecu.

 

1. MUCA-KRAVA

 

Vdihnite in zavzemite "kravji položaj", kot prikazuje slika 1. Ob izdihu položite glavo nazaj in spustite hrbet - zavzemite "mačji položaj", kot prikazuje slika 2. Zavzemite zadnji položaj, kot je vidno na sliki 3. Iztegnite roke predse, sedite na pete in se s čelom dotaknite tal. V tem položaju vztrajajte par vdihov in izdihov. Ponovite 10-krat.

 

 

2.  MOST (na hrbtu)

Pokrčite noge, iztegnite roke, dlani so obrnjene navzgor. Napnite in dvignite zadnjico, tako da telo tvori most. Napnite trebušne mišice (popek noter) in poskušajte ledveni del hrbtenice potiskati navzdol. Zadržite za 30 sekund in vajo 6-8 krat ponovite. Če je vaja prelahka, lahko dvignete nogo v položaju »mosta«.

3. SUPERMEN (štirinožni položaj)

Dvignite levo nogo in desno roko (do višine hrbtenice) in ju iztegnite. Ves čas imejte napete trebušne mišice (popek noter). Zadržite napetost za 30 sekund. Ponovite z desno nogo in levo roko. Vsako stran ponovite 3-krat.

4. KOLESARJENJE (leže na hrbtu)

Lezite na hrbet, dvignite glavo, pokrčite levo nogo in jo primite z obema rokama, kot je vidno na sliki 1. Pomembno je tudi, da je desna noga vseskozi v iztegnjenem položaju (dvignjena od tal). Iz osnovnega položaja na sliki 1 pričnemo hkratno premikati obe nogi tako, da zamenjata položaj (slika 2). Vajo delamo v zmernem tempu oz. v tempu, ki vam ne povzroča bolečin ali nelagodja. Naredite 2 seriji po 10-20 ponovitev.

 

 

Bodite dosledni in vztrajni, telo Vam bo hvaležno!

Nadaljuj branje
Ogledi: 2023

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Že v prejšnjem blogu sem napovedala jagode, kot temo današnjega. Lahko vam zopet navajam dejstva, ki jih lahko preberete v skoraj vsaki reviji, knjigi, spletni strani, lahko pa naredim stvar malo bolj zanimivo.

Torej jagode...

Pred kratkim sem bila udeležena v pogovor, ki se je začel z neubogljivostjo otrok, na koncu pa prišel do tega, da jih je tako ali tako večina hiperaktivnih in "hvala bogu", so jim zdravniki dali zdravila. Najverjetneje vas je veliko, ki ste prav tako sodelovali v podobnih pogovorih, ali pa je bila to celo tema kakšnega roditeljskega sestanka. Ja, res je, da so dandanašnji otroci polni energije, ki v določeni situaciji celo preraste v negativno obliko.

Kako sem sedaj iz jagod prišla na hiperaktivnost? Logično!

Vprašam vas, ali otroci sploh poznajo okuse? Tiste štiri, o katerih smo se učili že v šoli. Sladko, slano, kislo, grenko. Omenja se tudi okus umami. Nastane ob zaznavi karboksilnega aniona glutaminske kisline, ki je pogosta v mesu, siru in drugih jedeh, bogatih z beljakovinami. Enak okus imajo glutamati, zato jih uporabljamo kot ojačevalce okusa.[vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Mesni_okus]

Skratka, ali znajo opisati okus gozdnih jagod, z uporabo osnovnih okusov? So sladke, grenke in kisle. Bojim se, da bomo v prihodnosti govorili o okusih samo še opisno. Ima okus po pečenem krompirju, po pizzi, po hamburgerju...

Kaj dela današnja prehrambena industrija s svojimi ovčicami? Hrani jih z marketinško podprto super zdravo hrano, ki ima odličen okus. Upam da ste zaznali malo ironije v teh dveh stavkih. Ja hrana je pisana na kožo našim brbončicam, je pa daleč od tega da bi bila zdrava. Človek se zelo hitro navadi preveč slane in preveč sladke hrane, če pa je to dvoje še v kombinaciji z maščobo, je okus enkraten.

Glukoza, kot glavni vir energije za naše možgane, se v današnji prehrani zelo pogosto pojavlja, problem je, ker se pojavlja prepogosto in v prevelikih količinah. Z drugimi besedami povedano ogljikovi hidrati so tisti, ki predstavljajo večinski procent obrokov, ki jih zaužijemo. Poznamo enostavne ogljikove hidrate, ki so hitra obnova energije v človekovem telesu, povzročajo pa tudi hiter in visok porast krvnega sladkorja. Sestavljeni ogljikovi hidrati z do deset ogljikovih atomov še spadajo med sladkorje, vsi ostali t.i. polisaharidi pa ne več. Če po domače povem, skoraj vse kar pojemo je en sam "cuker". In ker otroci prav tako jejo ta "cuker" potrebujejo in porabijo ga pa dosti manj, se stranski učinki le tega kažejo kot hiperaktivnost. Da pa me ne bo kdo vlekel za rokav, češ da medicinska definicija hiperaktivnosti ni takšna, bom stvar še malo razširila. Možgani so zapleten organ, poln živčnih celic, ki delujejo na osnovi prenosa elektronskih signalov in zapletenih verižnih kemijskih reakcij. Če imamo v dedni zasnovi zapisano, da bomo hiperaktivni, se bo to dejansko prej ali slej izkazalo. Prav tako tudi, če je plod v maternici izpostavljen določenemu stresu, nevarnim kemikalijam itd. Vse to je res, ampak če se tega kot starši zavedamo in otroke ne filamo s "cukrom" so težave manjše in lažje obvladljive. Poleg tega otroci rabijo red, ker se le tako počutijo varni. Za starše pomeni to veliko več vložene energije. Tabletke, pa kakor koli že, so kemični pripravek, ki vpliva na čustvovanje in baje ne nazadnje celo povzročajo odvisnost...

Jagode-hiperaktivnost. Kupite otrokom jagode, ki v tem času predstavljajo sezonsko živilo, ki naše telo pripravlja na poletno vročino, skrbi za naše srce in ožilje ter tanko črevo. Kombinirajte jih z bananami in pravo čokolado, v skrajnem primeru jim dodajte sladkor kokosovih cvetov. Ne jemljite vsakodnevne prehrane kot nujno zlo, ampak kot vašo možnost izbire poti do boljšega zdravja.

 

Jasmina

Nadaljuj branje
Ogledi: 1329

 

 

Te dni je sonce že prav dobro ogrelo ozračje, tako da prav paše se malo »pomartinčkati«, kajne? Toplo sonce in daljši dnevi pa nakazujejo tudi na to, da se približuje poletje in z njim stavek: »Pred poletjem moram shujšati« ali pa: «Sezona kopalk se bliža, jaz pa imam vsaj pet kilogramov preveč«. Revije, priloge, oglasi in ostale vsebine vsemu temu dodajo še piko na i, saj so v teh dneh polne nasvetov in opisov najrazličnejših metod, kako izgubiti odvečne kilograme, da bomo še pred poletjem lepe, vitke in postavne. Če vse to drži, zakaj se potem vsako leto ubadamo z eno in isto težavo – odvečnimi kilogrami namreč?

 

Zato, ker se težave lotevamo na napačnem koncu.

Posegamo po tehnikah in metodah, ki nam dajo le občutek, da nekaj delamo zase in verjamem, da marsikatera ženska na ta način uspe izgubiti nekaj kilogramov, vendar na tak način ne odpravimo vzroka in tako se vsako leto (ali večkrat na leto) znova srečujemo s stavkom: »Pred poletjem moram shujšati«. To že vemo: če želimo ozdraviti neko bolezen, ni dovolj, da le ublažimo simptome, temveč moramo odstraniti vzrok za to bolezen, če želimo, da se nam ne ponovi spet čez dva meseca.  Tako je tudi s težo – odpraviti je treba vzrok in tega se je treba lotiti bolj poglobljeno, bolj globoko, če sem natančnejša.

 

Globoko pomeni, da se je treba obrniti vase in pogledati resnici v oči – kako delam s seboj:

  • Se poslušam in upoštevam ali so najprej vsi drugi na vrsti, potem šele jaz (če sploh pridem na vrsto)?
  • Poslušam svoje telo, kaj potrebuje ali jem pač to, kar mi prvo pride pod roke?
  • Si vzamem čas za zajtrk, kosilo in večerjo ali jem kar tako, kot nanese (na poti v službo rogljiček in kavo, kosilo kar za pisalno mizo ob delu, zvečer pa pojem preveč sladkega)?
  • Ne morem se upreti sladkemu, zato se po vsaki sladici samoobtožujem, kaznujem in vzbujam slabo vest?
  • Se redno gibam na svežem zraku in skrbim za gibčno telo ali je to bolj redko?
  • Si dovolim počivati, ko sem utrujena ali se ženem do zadnje kapljice moči?
  • Znam postaviti meje? Nadrejeni vpije, jaz pa sem tiho, ker se bojim za službo / partnerju ne upam povedati, kako se počutim, ko ne naredi tega, kar sva se dogovorila, ker se bojim, da bom potem ostala sama;

 

Kakšen imate odnos do sebe – se imate radi in s seboj delate kot s sebi najdražjo osebo?

Ko rastlino zalivate, gnojite, odstranjujete plevel in škodljivce, jo varujete pred močnim soncem in skrbite, da je toča ne poškoduje, ji izkazujete ljubezen in spoštovanje. Enako je z nami – pokažite si, da se imate radi in da se spoštujete tako, da hranite svoje telo z zdravo hrano, da si za obrok vzamete čas in ga v miru pojeste, da spijete dovolj vode, da se gibate na svežem zraku, da dovolj spite in si vzamete tudi čas za počitek in umiritev. Poleg tega pa se postavite zase, ko je to potrebno: recite NE ljudem, situacijam in stvarem, ki vas ne veselijo in izpopolnjujejo in recite DA ljudem, situacijam in stvarem, ki vas veselijo, navdušujejo in izpopolnjujejo. Ljubezen do sebe pomeni sprejemanje sebe v celoti – takšni, kot smo. Ljubezen do sebe je tista, ki topi odvečne kilograme in nas spremeni v zadovoljne, samozavestne in pogumne ženske.

 

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1030

Objavil: Kdaj: Kategorija: Nekategorizirano

Resnična zgodba

 

Sodelavka me je -  malo za šalo malo za res - vprašala, če bi analizirala njeno astrološko karto, kajti večkrat me je slišala govoriti, "danes je pa dan zelo dober za - tointo - « …

In res, povedala je svoje točne rojstne podatke, na podlagi katerih sem izdelala chart z vsemi planetnimi vplivi, stopinjami in povezavami. Preden sem se odločila za objavo te zgodbe na blogu, sem jo seveda vprašala za dovoljenje, kar je privolila.

Rojena je v ponoči, v začetku pomladi, z rastočo Luno, ascendentom v Devici. Njen vladajoči planet Venera, je v tekočem letu prehajal njeno ascendentno znamenje, tranzitna Luna je naredila aplikativni aspekt z Jupitrom v peti hiši. Skorajda šolski primer interpretacije je nakazoval nosečnost, selitev in poroko … Vse to sem ji tudi povedala. A njena odločna reakcija in besede »Nemogoče, prvič ničesar od tega ne načrtujem, drugič dokončati moram študij in tretjič zaposlena sem samo za določen čas … « je pustila razlago nekako nedorečeno in malo bolj za šalo …

Čez približno tri mesece me je povabila na kavo z besedami »Moram ti nekaj povedati«. Malce sem že pozabila na interpretacijo karte, a vabilu sem se seveda odzvala.

»Veš«, je začela, »imela si prav …«

»Kaj pa?« se nisem mogla takoj spomniti.

»Sorodnik, ki se je preselil v tujino, je ponudil, da se s fantom vseliva v njegovo hišo.«

»Ja super«, boš imela bližje do službe, pa končno bosta lahko živela skupaj  …«

»Ja, ampak to še ni vse … s fantom načrtujeva poroko, ker sem noseča ….»

Seveda je pogovor tekel tudi o interpretaciji in da sem ena izmed prvih, ki je izvedela za novico ... Vesela sem bila njenega zaupanja in seveda povratne informacije, kajti danes … je sodelavka mamica čudoviti hčerki ….

P.S Večkrat me kdo vpraša, kaj pa če v karti vidiš kaj slabega, ali to tudi poveš. Takrat pojasnim, da je astrologija  veda o odnosih, da informacije predvsem pomagajo pri odločitvah, podobno, kot če pri vremenski napovedi izveš, da bo jutri mrzlo, se topleje oblečeš ... in če veš, da je Merkur v retrogradnem gibanju (kot je sedaj v mesecu maju), ne podpišeš nobene nove pogodbe, saj ne bo prinesla pričakovanih rezultatov.

Nadaljuj branje
Ogledi: 1144

Objavil: Kdaj: Kategorija: Šport in rekreacija

Lepo pozdravljeni. V tem prispevku se bom dotaknil hrane športnika. Danes je splošno znano, da se pod pojmom športna prehrana skrivajo vsa možna dopolnila v obliki kemično predelanih praškov. Vsi ti nam zagotavljajo boljše dosežke in boljše počutje, v resnici pa skoraj nobeden od njih ni znanstveno potrjeno učinkovit. Pa poglejmo z druge strani. Ali ni res da mora biti športnik zdrav? So ti čudežni praški potemtakem zares zdravi? Moja filozofija je preprosta. Človek je del živalskega sveta in kot takšen popolnoma podrejen zakonom narave. Kdor se ne strinja, se bo, ko bo na smrtni postelji..

Znano je da se vseh 1,7 milijona do sedaj poznanih živalskih vrst prehranjuje brez kuhinjskih loncev. Jejo pač tisto, kar je zanje namenila narava in se ne obremenjujejo z vnosom beljakovin in podobno.. Le poglejte si moč opice, slona ali nosoroga. Le človek je zaradi svojih potreb širitve iz ekvatorialnega pasu v prazgodovini začel loviti živali in termično obdelovati tudi zelenjavo. Ali ni torej za človeka najbolj primerna hrana tista, ki mu jo je dodelila mati narava? In če je temu tako, je verjetno vsem jasno, da nimamo primernih zob, da pojemo surovo žival kajne?   

Športna prehrana

Kakorkoli že-zame najbolj primerna je surova prehrana, ki vsebuje še vse nepredelane elemente. Po njej se tudi počutim najbolje, imam ogromno energije, zanimivo pa je tudi to, da po tej hrani nisem nasilen, sem bolj povezan s sabo in nasploh dosti vedrejši. Že to mi pove dovolj o zdravi prehrani. Po tej vrsti hrane sem izpolnjen.

Poznano pa je tudi to, da je človek bitje, ki ga vzgajajo in tako imamo podzavest polno pridobljenih informacij. Znano je, da ravno podzavest predstavlja večinski delež naše psihe in tako tudi najbolj vpliva na naše vedenje. No, in s tega razloga je tudi zelo težko vzdržati samo na presni hrani in tako je včasih kar nujen kakšen kuhan obrok, ki pa naj bo čim bolj lahek in rastlinski. Zakaj rastlinski? Z vidika zdravja zato, ker se nam bo črevesje dosti prej spraznilo in nam bo ostalo ogrooomnooo energije za druge pomembne stvari, z etičnega pa..

Jah, pojdite enkrat na obisk v klavnice in vam bo vse jasno..

Še moj nasvet. Nikoli ne kupujte tujega mnenja.. Poizkusite stvar sami in če vam stvar odgovarja, potem je prava za vas.

Ali kot mi je rekel dober prijatelj: V tem času, ko je vsega na voljo v tako velikih merah, pa zares ni več potrebe po tako barbarskem dejanju, kot je klanje...

 

Pa lep dan vsem 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1442

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

b2ap3_thumbnail_samo-jaz.jpgVečkrat sem že omenila sezonska živila v povezavi s tradicionalno kitajsko medicino ter v prejšnjem blogu človeško naivnost.

Šparglji spadajo po svoji nutricistični vrednosti med superživila. Obstaja okrog 300 vrst od teh pa jih je 20 primernih za uživanje. Divji šparglji so zaradi sestave tal na področjih kjer rastejo, veliko bogatejši z minerali in vitamini kot gojeni na domačem vrtu. Ker pa nimamo vedno časa iskati mlade poganjke, je gojenje le teh zelo enostavno in hkrati priporočljivo.

Vsebnost vitaminov, mineralov in antioksidantov je presenetljiva. Prav tako je to še ena rastlina, ki vsebuje inulin (prebiotik), tako kot cikorija in topinambur ter tako skrbi za "dobre" bakterije v našem črevesu. Pospešujejo delovanje ledvic in imajo zato diuretični učinek. Čistijo tudi kri. Za tiste posameznike, ki so nagnjeni k nastajanju ledvičnih kamnov in ki jih občasno "napade" putika, pa je uživanje špargljev priporočljivo v manjših količinah.

 

Pa boste rekli saj jih noče noben jesti, še posebno ne otroci. Seveda ne, saj se niso mogli navadit njihovega okusa, če jim tega nikoli niste ponudili. Vsi pa dobro vemo, da jemo tudi z očmi, in če so jedi primerno lepo dekorirane, jih bomo pojedli z veliko večjim veseljem pa čeprav nam bo nov okus ali vonj celo malo neprijeten. Prav tako veliko pripomore tudi količina "nove" hrane oz. novega okusa na krožniku. Če boste vztrajni pri pripravljanju različnih jedi iz špargljev in otrokom vsakič ponudili novo kulinarično izkušnjo, se bodo s časom navadili okusa. Pa ne pretiravajte, saj so naslednja sezonska poslastica jagode

 

Jasmina

Nadaljuj branje
Ogledi: 1239

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

 

Komunikacija je nekaj, kar počnemo vsak dan, vsak trenutek, zavedno in nezavedno, verbalno in neverbalno. S komunikacijo sporočamo svetu in sebi, kdo smo in kaj potrebujemo. Komunikacija je tudi ključna sestavina vsakega odnosa.

Osnovna definicija komunikacije oziroma komuniciranja po wikipediji je, da je to sporazumevanje, občevanje, sistem izmenjevanja simbolov ali informacij med informacijskim virom in sprejemnikom. Gre torej za precej kompleksno dejanje, kjer ne gre le za izmenjavo informacij med virom in prejemnikom, temveč tudi za sporazumevanje in odnos. Ko pogledamo komunikacijo še podrobneje vidimo, da ločujemo še med verbalno in neverbalno komunikacijo, torej na eni strani med besedami, ki jih izrečemo in na drugi strani način, kako te besede povemo: drža telesa, ton glasu, geste na obrazu, obrazna mimika…

Vse to vpliva na kakovost komunikacije – med procesom komunikacije namreč z vsemi čutili prejemamo informacije, tako zavestno kot podzavestno, zato je dobro, da smo čimbolj “pri stvari” ko se z nekom pogovarjamo, saj lahko dobimo ogromno informacij še zraven besed, ki smo jih slišali. Lahko namreč v drži telesa in mimiki obraza prepoznamo, da se za lepimi besedami skriva še neiskrenost in da nam sogovornik v resnici nekaj prikriva, morda nam ponuja domačo in neškropljeno solato, vendar ves čas pogovora, ko nas vztrajno prepričuje in nagovarja k nakupu, čutimo nelagodje, nekaj nam govori, da je bolje, če ne kupimo te solate. Čisto vsakdanji primer, a verjamem, da se je to že vsakemu izmed nas kdaj zgodilo…

Kaj pa v partnerstvu?

Zaznavanje sogovornika in kako se počuti, je za odnos še toliko bolj pomembno. To, kar je dihanje za življenje, je komunikacija za odnos – komunikacija omogoča odnosu, da živi, se razvija in raste. S pomočjo komunikacije na eni strani spoznavamo drugega, kdo je in kaj si želi, na drugi strani pa s pomočjo komunikacije mi drugemu sporočamo, kdo smo in kaj si želimo. Če govorimo o partnerstvu:

  • kdo sem JAZ, kaj so moje potrebe in kaj si želim v partnerstvu, kakšno življenje si predstavljam,
  • kdo si TI, kakšne so tvoje potrebe in kaj si želiš v partnerstvu, kakšno življenje si predstavljaš in
  • ali so NAJINE želje in potrebe usklajene, si želiva isto?

 

Dva, ki sta si všeč, brez komunikacije ne moreta izvedeti, ali sta za skupaj oziroma ali imata enak pogled na partnerstvo in življenje. Namreč kakovostno partnerstvo sestoji iz dveh posameznikov, ki gledata v življenju v isto smer, to pomeni, da sta v istem čolnu in skupaj veslata proti cilju. V življenju potrebujemo ne le partnerja (moža, ženo), temveč življenjskega sopotnika.

Zato se moramo v odnosu potruditi in POSLUŠATI svojega partnerja – celostno, ne le besede, ki jih izreče. Tako bomo izvedeli veliko več – pa ne le o njemu, kako je in kako se počuti, temveč tudi o sebi. Morda vam na vprašanje “Kako je bilo v službi”, odgovori z “V redu”, vendar začutite, da ga nekaj teži. To je za vas lahko motivacija, da nadaljujete pogovor – z občutkom in spoštovanjem. S tem boste naredili korak v novo smer v vajinem odnosu – partner se bo počutil bolj razumljenega, sprejetega in varnega in vam bo vedno več zaupal, pa tudi vi se boste počutili bolje, saj se bosta na ta način s partnerjem vedno bolj zbliževala.

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1304

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

NAJPOGOSTEJŠE POŠKODBE KOMOLCA

Vse mišice so s kitami povezane na kosti. Bolečina v komolcu se najpogosteje pojavi zaradi vnetja kit v področju, kjer se le ta prirašča na kosti. Poškodbe v komolcu se pojavijo zaradi  športne ali fizične preobremenitve. Vezi, kosti in hrustanec se ne morejo tako hitro preoblikovati in prilagajati večjim silam, ki jih lahko razvijejo mišice. Zato na teh tkivih ponavljajoče se in prevelike obremenitve brez potrebne regeneracije hitreje povzročijo vnetje in patološke spremembe. Bolečina v komolcu je posledica vnetja kit in njihovih ovojnic v področju narastišča na kosti v sklepu. Pri tem otečejo se zadebelijo in s tem lahko pritisnejo na živec. Vzroki bolečine v komolcu so različni: vnetje sluznih vrečk (burza), okužba sklepa, ruptura (delna, popolna), zvin, kontuzija (udarec) ali artroza (obraba) sklepa…

Splošen protokol zdravljenja:

2-4 dni (odvisno od bolečine in otekline) RICE - počitek, led (ovit z brisačo, krpo), kompresijska obveza in dvig uda. Potem začnemo po nasvetu fizioterapevta z različnimi vajami, s katerimi pospešimo krvni obtok in s tem zdravljenje. Ko prizadeti sklep že lahko premikamo brez bolečin, sledijo vaje za krepitev poškodovanega tkiva. Težavnost vaj postopoma povečujemo do bolečine. Z zmanjšanjem bolečine in povečanjem gibljivosti lahko poškodovani predel previdno izpostavljamo različnim gibom in obremenitvam. Mejo gibljivosti in moči je potrebno povečevati postopno in previdno.

Seveda se način zdravljenja prilagodi specifiki poškodbe!Entezopatija: okvara prirastišča mišic oz. kit.

Tendinitis: vnetje kit ali kitnih ovojnic-akutno.

Tendinoza: obraba oz. sprememba na celičnem nivoju-kronično.

Nevropatija: bolezen perifernega živčevja (nevnetna bolezen živcev)

 

Najpomembnejše poškodbe in okvare komolčnega sklepa:

 

1.      TENIŠKI KOMOLEC - lateralni epikondilitis

2.      GOLFERSKI KOMOLEC - medialni epikondilitis

3.      PLEZALSKI KOMOLEC

4.      POŠKODBA ULNARNEGA KOLATERALNEGA LIGAMENTA (UCL)

5.      BURZITIS OLEOKRANONA - študentski komolec

6.      REVMATOIDNI ARTRITIS KOMOLCA

7.      POSTEROLATERALNI IZPAH KOMOLCA

8.      KOMPRESIJSKE IN UTESNITVENE NEVROPATIJE

 Pri kompresijskih nevropatijah gre za akutno kompresijo na periferni živec, ki je posledica kratkotrajnega pritiska. Kažejo se kot pareze in parestezije. Utesnitvena nevropatija označuje poškodbo perifernega živca zaradi manjših - ponavljajočih se mikrotravm. Številni živci potekajo skozi ožine in so še posebej dovzetni za poškodbe. Simptomi so bolečina po poteku živca in na mestu utesnitve.

·         SINDROM KUBITALNEGA KANALA (ULNARNI ŽIVEC)

·         SINDROM RADIALNEGA TUNELA ali SINDROM KANALA SUPINATORJEV

·         SINDROM MEDIANUSA

Slika 1: Pogosta poškodba je TENIŠKI KOMOLEC.