BLOGI

Zadnji blogi

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

Beseda 'depresiven' je postala precej vsakdanja beseda, zato jo pogosto zmotno uporabljamo. Pogosto slišimo koga reči, npr:

"Danes imam čisto depresiven dan."

"Padla sem izpit, zato sem depresivna."

"Že dva dneva sem totalno depresiven, ker me je punca pustila."

Čeprav nekdo v takih primerih morda pravi, da se počuti 'depresivno', v resnici ne gre za dejansko klinično depresijo, pač pa za povsem naraven odziv na neprijetne in težje situacije. Verjetno gre v resnici za žalost ali pa le za trenutno pomanjkanje motivacije.

Če pa občutki intenzivne žalosti vztrajajo več tednov ali celo dlje ter vključujejo tudi čustva nemoči, pasivnosti, brezupa in nevrednosti, lahko pomeni, da gre za depresijo. Klinična depresija je duševna motnja, ki vključuje spremembe v mišljenju, čustvovanju, vedenju in zajema tudi telesne simptome.

 

Poglejmo si pogoste vsakodnevne znake depresije:

- izguba interesa za skoraj vse vsakodnevne aktivnosti

- občutki krivde, tesnobe, nemira

- črnogledost

- pomanjkanje motivacije

- občutki praznine

- negativne misli o sebi in o svetu okoli sebe

- misli o samomoru

- slabša koncentracija in pomanjkljiv spomin

- neodločnost

- utrujenost oziroma pomanjkanje energije

- nespečnost ali izrazito podaljšan čas spanja

- izguba ali pridobitev telesne teže oz. sprememba apetita


Marsikdo verjame, da je depresija v resnici le bolj intenzivna žalost. A to ne drži! Če bi radi spoznali 6 razlik med depresijo in žalostjo vas vabim, da si preberete še članek: Depresija ali žalost? 6 znakov, s katerimi prepoznamo razliko.

Pomembno je torej, da znamo prepoznati, kdaj se je nekdo le nerodno izrazil in kdaj je nekdo resnično v stiski in potrebuje našo ali pa strokovno pomoč.


Nadaljuj branje
Ogledi: 722

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana

Sestavine za biskvit:

8 jajc

120 g kokosovega sladkorja

170 g masla

3 dcl mleka

200 g moke brez glutena

1 pecilni prašek brez glutena

6 žlic kakava ali 6 žlic Nutelle (za bolj sladkosnede)

 

Vmesno polnilo:

6 dcl mleka

50 g kokosovega sladkorja

60 g belega koruznega zdroba

130 g kokosove moke ali kosmičev

 

Preliv:

150 g temne čokolade z okusom mete

350 g borovničeve marmelade (ali več)

 

Priprava:

Pečico segrejemo na 160 stopinj Celzija.

Jajca ločimo na rumenjake in beljake in beljake stepemo v sneg. V sneg dodamo rumenjake in zopet stepamo. Nato dodamo kokosov sladkor in ostale sestavine. Polovico mase vlijemo v pekač (velikost 30 x 25 ali fi 28), obložen s peki papirjem, in ga damo v pečico na srednjo rešetko za 30 minut.

Medtem ko se peče prva plast biskvita, pripravimo vmesno polnilo. Zavremo mleko in zakuhamo belo polento. Kuhamo jo nekaj minut, da se zgosti, nato jo odstavimo in vanjo vmešamo kokosove kosmiče. Polento s kosmiči polijemo po pečenem testu in povrhu polijemo še ostali del mase ter zopet pečemo 30 minut.

Na koncu pečeni biskvit premažemo z borovničevo marmelado in zaključimo s premazom čokolade, ki jo predhodno stopimo na pari. 

Nasvet:

Čokolado stopimo tik preden jo premažemo po marmeladi, drugače se prehitro strdi.

Dober tek!

 

 

Polona Božič

Nadaljuj branje
Ogledi: 614

V življenju se vsakemu ˝zgodijo˝ težki trenutki. Ti trenutki znajo včasih trajati več dni, tednov ali mesecev. Naj gre za bolečine in s fizičnim zdravjem povezane težave, občutke anksioznosti in tesnobe ali pa nezmožnost soočanja z življenjskimi okoliščinami, v katerih se znajdemo: v partnerstvu, pri delu, ki ga opravljamo, v družini, katere del smo, ali pa gre za materialno in finančno stisko.

Naš odnos do problemov, s katerimi se soočamo, postopoma izoblikuje našo naravnanost do življenja in njegovih izzivov. Ta naša naravnanost do življenja se prenese tudi na delo na sebi, na procese zavestnega in nameravanega soočanja s preteklimi izkušnjami, frustracijami, strahovi, odrinjenostjo, nezaželenostjo in drugimi močnimi čustvi, ki jih gojimo v sebi, v nezavednem, tik pod umskimi razlagami in mentalnimi zgodbami, ki jih obnavljamo v glavi.

V večini primerov si na začetku težko priznamo, da imamo težave. Ker se zaradi naše ignorance in strahu pred tem, da bi se porušilo navidezno ravnovesje, ki ga živimo navzven, ne soočimo z realnostjo, v kateri smo se znašli, jo zanikamo in upamo, da bo čim prej minila, se situacija večinoma še poslabša. Zdravstvene težave postanejo hujše, bolečine močnejše, odnosi se začnejo lomiti, delovne razmere se zaostrujejo, življenje čedalje bolj pritiska na nas, da bi končno dobili uvid v situacijo, takšno, kot je.

En del naše notranjosti želi dobiti drugačno podobo, želi se rešiti bremena preteklosti, želi se osvoboditi. Ampak, ko je človek sredi problematičnega dogajanja, je to težko videti na ta način. Zanikanju sledi odpor do soočanja, iskanje hitrih rešitev posledic, površinsko razumevanje vzrokov za nastalo situacijo in smiljenje samemu sebi. Težko nam je in upamo, da se smilimo še komu drugemu, da nam bo pomagal in namesto nas rešil situacijo, v kateri smo se znašli. Na tej točki se začne problem vleči, zavlačujemo z rešitvijo, ki je vedno v nas, do nje pa pridemo, ko spremenimo odnos do nečesa.Kaj to ˝nekaj˝ je, je odvisno od stiske, ki jo doživljamo, in od področja, kjer se to ˝nekaj˝ dogaja. 

Ko se na energijski ravni odločimo za ukrepanje (marsikdo to naredi nezavedno) – v osnovi to predpostavlja okrepitev enega dela v nas, samostojnost tistega, kar še ni bilo samostojno, osvoboditev vezi, ozdravitev čustvene bolečine ali opustitev kakšnega našega značilnega načina obnašanja – je to navzven vidnokot rešitev problema, odsotnost fizične bolečine, ureditev odnosov z iskrenim pogovorom ali kompromisno ločitvijo, ureditev delovnih razmer, odnosa s starši, otroci …

In čez nekaj časa, po mirnem obdobju, se zopet zgodi podobno: nov problem, nove težave, nov krog zanikanja, upora, nesoočanja, ubogega jaza, odločitve, spremembe, navideznega miru. Če sprejmemo dejstvo, da je bistvo življenje sámo in ne problemi ter druga skrajnost  (pretirano navdušenje in evforija), bomo v sebi začutili stabilno življenjsko silo, ki vodi življenje v smeri razvoja zavesti. To pomeni, da je naše življenje sestavljeno iz izzivov učenja, do katerih pa imamo vse prevečkrat odnos ˝odvečnega problema˝ ali pa ˝prekipevajoče evforije˝. Ne vidimo pa, da s takšnim odnosom do življenja sami ustvarjamo probleme ali pa iščemo občutek sreče in pretiranega navdušenja, ki mu vedno sledi dno. In spet sledi nov krog.       

Želja, da problemi minejo in se spet počutimo dobro, iskanje olajšanja, varnosti, udobja, ko se nam ni treba več truditi, ko nam ni treba več ˝živeti˝, zanika princip učenja skozi življenje. Gre za odnos do življenja v smislu: »Daj mi že enkrat mir!« Da bi to presegli, je potrebno spremeniti odnos, našo naravnanost do svojega življenja, za katerega smo se nekoč borili in si ga z neupogljivo življenjsko silo tudi izborili.

Nismo na Zemlji zato, da bi imeli ˝mir˝. Nismo bili rojeni zato, da bomo umrli. Nismo na Zemlji zato, da bi skakali iz stanja problemov v stanje prekipevajočega navdušenja. Na Zemlji smo zato, da se učimo, rastemo v zavesti, pozdravimo stare rane, preizkušamo svoje sposobnosti, se osvobodimo notranjih in zunanjih omejitev in postanemo tisto, kar smo od nekdaj bili – zavest v obliki energije, stabilna v svojem bitju, ki živi v spoštovanju in sprejemanju življenjske sile v sebi in drugih.

 

Karmen Merlov  

Nadaljuj branje
Ogledi: 558

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Kot majhna punčka sem velikokrat opazovala strica pri njegovem delu. Bil je slikar. Kadar je slikal, mi je bilo vedno zanimivo biti ob njem, to me je pomirjalo. Tudi sama rada rišem, ta ljubezen je v meni že od malih nog. Približno pet let nazaj sem se opogumila in si kupila slikarsko platno, nekaj akrilnih barv in čopič. In se prepustila ter naslikala svojo prvo sliko na platno. Risala sem to, kar sem v tistem trenutku čutila in ´videla´. Slika je upodabljala vizijo. Obesila sem jo na steno in vsi smo jo občudovali. Izražala je pogum in akcijo; dejanje iz srca.

Nekega dne pa sem opazila, da je stena pod sliko porisana. Porisal jo je moj takrat dveletni sin. Nisem ga kregala, ker mi je bilo jasno, da je tam risal, ker je začutil nekaj pozitivnega. Vedela sem, da če bi ga kregala, verjetno res ne bi nikoli več risal po steni, ne bi pa vedel, zakaj ne sme, ker je bil premajhen, da bi razumel. Pa še moja slika je tam visela. Zakaj pa njegova ne bi smela? S tem bi mu lahko vzela voljo do risanja. Razložila sem mu, naj riše na papir ali platno, in ga tisto obdobje malo bolj opazovala, da sem lahko hitro prišla, če sem videla, da so ga zasrbeli prsti in je bil s kakšno barvico namenjen poti steni. Po tem nikoli več ni risal po steni.

Danes je star sedem let in veliko riše. Velikokrat z mano s čopiči na platno. Lotila sva se že tudi skupnih slik: ali jo je on začel, jaz pa dokončala, ali pa mi je dajal navodila, katero barvo naj vzamem, kakšno črto naj narišem. In ena od teh skupnih slik je njemu najljubša. Vsake toliko pa zamenjava slike, ki visijo v stanovanju. Pravi, da jih dava na razstavo. Uči me uživanja ob kreiranju in ustvarjanju pa še stanovanje popestriva ob tem. Rad sodeluje z mano na tak način.

b2ap3_thumbnail_Sodelovanje_jesen2014-clanek-otrok_moj-ucitelj.jpg

Nekaj dni nazaj pa je bila podobna zgodba pri leto in pol stari punčki, ki jo poznam. Očka ji je dal štampiljko in papir, na katerega je veselo štampljala. In še pohvalil jo je in ji povedal, da mu je všeč, kar je naredila. Potem pa je usmeril pozornost drugam in ona ga čez nekaj časa pokliče, naj nekaj pogleda. Pokazala mu je, kako ´lepo´ je poštampljala belo steno na hodniku. Kako je ravnal? Zajel je sapo in ji mirno povedal, da naj drugič uporabi papir. Zelo podobna zgodba kot prej. Če bi jo kregal, bi ona lahko povezala, da ni prav, ker ustvarja, da je to narobe. In tako v otroku lahko zablokiramo del kreativne energije. Zato raje vdihnimo, izdihnimo in mu na lep način povejmo. Ni narobe, če otrok ustvarja. Raje mu povejmo, da nam ni všeč, da je stena porisana, ker mogoče pa njemu je.

Kako najlaže začutimo, kako ravnati z otrokom, če stori kaj nepredvidljivega? Usedemo se in se čim bolj umirimo, zapremo oči in začnemo globlje dihati. Spomnimo se svojega otroštva, kako smo se počutili, če nismo razumeli, zakaj smo kregani. Začutimo svojega otroka in način, ki je zanj najboljši, da se bo dobro počutil in si zaupal. Če začutimo neprijetne občutke ali bolečino v fizičnem telesu, globoko dihamo toliko časa, da minejo. Ko bomo tako očistili svoje izkušnje iz otroštva, bomo lažje na bolj miren način izrazili svoje mnenje. In se z otrokom mirno pogovorili, kadar bo storil kaj ´narobe´. Narobe za naše predstave, ne njegove.

 

Klara Dev

Nadaljuj branje
Ogledi: 703

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Veliko nosečnic v času nosečnosti začuti vzgib , da potrebuje več umirjenih, sproščujočih trenutkov, v katerih se poveže s seboj. Ob teh dragocenih trenutkih nosečnica črpa notranjo moč in zaupanje, ki ju bo potrebovala skozi celoten potek nosečnosti in tudi po njej.

Pomembno je, da nosečnica ni usmerjena smo na telesni vidik, ampak tudi na energijsko doživljanje. Osredotočenost nosečnice v svojo notranjost, v svoje doživljanje in občutenje, ji je v pomoč, da ne doživlja nosečnosti le fizično, ampak tudi z energijskega vidika.

Odprtost nosečnice za energijsko dogajanje jo vodi tudi k energijski povezanosti z otrokom, prek katere mu lahko predaja ljubeče občutke, otrok pa ob tem začuti občutke varnosti, sprejetosti, zaželjenosti.

Spodaj je navedena preprosta tehnika za povezovanje z otokom.

 

Meditacija za povezovanje z otrokom

Sedi na stol z zravnano hrbtenico. Medtem ko globoko in umirjeno dihaš (vdih skozi nos, izdih skozi usta), vizualiziraš na področju srca odprt cvet. Z vsakim vdihom in izdihom se cvet bolj in bolj odpira in s tem se bolj in bolj odpira tudi tvoje srceza energije miru, sprejemanja, ljubezni, sočutja.

 

Ko te energije začutiš v svojem srcu, položiš roke na trebušček in z globokimi in umirjenimi dihi in izdihi predajaš to energijo skozi svoje srce otroku. V tem položaju lahko vztrajaš tako dolgo kot želiš.

 

Petra Pavlin, Tia Ambrožič

Nadaljuj branje
Ogledi: 659

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Ščitnica je žleza, ki tvori ščitnične hormone. Ko se poruši njeno delovanje, pride do zmede v telesu, kajti njeno delovanje se dotakne skorajda vseh organov v telesu. V mojem primeru je delovala preveč, v obliki avtoimunske bolezni bazedovke. Izbuljene oči, povišan srčni utrip, nespečnost, hitro izgubljanje telesne mase so bili simptomi, ki so mi dolgo sporočali, da se v telesu nekaj dogaja.

Vzroki

Ženska energija mi je bila zmeraj »tuja«. Kljub temu da sem ženska, je večinoma iz mene prišla neka popačena žensko-moška energija, ki je v meni povzročala razdvojenost. Kot ženska sem se obnašala po vzorcih, ki sem jih prejela od drugih in jih ponotranjila: naučeno obnašanje, kakšna ženska mora biti, kot moški pa prav tako po prejetih vzorcih: predvsem zavračanje ženske energije, ki ni pristna. V obeh energijah se nisem sprejemala – zavračanje sebe, ki sega v zgodnje otroštvo in prejšnja življenja, ter zatekanje k hrani, ki je služila, in mi tu in tam še vedno, kot moj najljubši tlačitelj in tolažba obenem oziroma sem si z njo izkazovala«nežnost«, ne glede na to, kako hecno se to sliši. Nezdravo prehranjevanje, in še marsikatera druga nezdrava navada, me je pripeljala do vnetja v umu, telesu in energiji.

Kaj pa zdaj?

Najprej je bila diagnoza velik šok. Po nekaj letih dela na sebi me je sesulo, kako se lahko to zgodi meni. Kasneje sem ugotovila, pravzaprav sedaj po treh letih, da mi je telo sporočalo, naj se povežem sama s seboj, prečistim nasilnost do sebe in nesprejemanje svoje jin – ženske energije in se energijsko postavim na svoje noge.

Začetki so bili ubijalski. Z močnimi zdravili, ki sem jih po mojem mnenju takrat potrebovala, sem kot mesečnik hodila na delavnice, brez energije in volje, a vseeno z vztrajnostjo in notranjim hotenjem višjega jaza, kar je bila moja rešitev, poleg 50 prijateljev – sobojevnikov, ki so me potrpežljivo gledali in mi pomagali, nedeljo za nedeljo. Tako že tri leta predelujem in osvetljujem odnos do sebe, odnos s starši, predvsem vezi z njimi, ki so pri meni jeklene, kar se je v preteklosti odražalo predvsem v prelaganju krivde na druge, nesamostojnosti v vseh pogledih ter strahu pred smrtjo.

In sedaj?

Že skoraj leto in pol sem brez zdravil, fizično sem si precej opomogla, zavedanje se konstanto povečuje, energijske tehnike za čiščenje spolne čakre, pleksusa in grla pa so te, ki mi najbolj pomagajo, poleg rekapitulacije in drugih energijskih tehnik. Doživljam vzpone in padce, vendar vsak dan z vztrajnostjo in namero delam na odpuščanju in sprejemanju same sebe.

 

 

Polona Božič

Nadaljuj branje
Ogledi: 699

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Današnji čas nam ponuja že toliko ugodja, da nas redkokdaj zebe ali nam je prevroče. Posebej v hladnejših mesecih nas povsod spremlja toplota, ki je velikokrat že nad mejo optimalnega ugodja za naše psihofizično počutje. Samo pomislite kako se počutite, ko vam je prevroče. Letošnje poletje je bilo z vročino zelo radodarno, temu primerno pa je upadala naša storilnost, kjer smo različne opravke raje prestavili na nedoločen čas v prihodnost. Vse, česar smo bili v vročih dneh zmožni, je bilo nastavljeno na minimum našega delovanja. V lene energije smo poleg fizičnega telesa dali tudi naš um in energijo, kjer smo se prepuščali v brezdelju, ležernosti, neaktivnosti in prepuščanju lenobi. Svežino smo iskali v zavetju hladne vode, kjer smo lahko hitro začutili učinek svežine in budnosti. Ste kdaj pomislili, da bi blagodejnost hladne vode uporabljali tekom celega leta in ne samo, ko nam je neznosno vroče?

Hladna voda prežene slabo počutje in vibracije

Sama sem pričela s tuširanjem s hladno vodo v zimskem času, ko sem naletela na informacije o njeni blagodejnosti. Verjetno je vaša prva misel, da je tovrstno tuširanje nezdravo, sploh v zimskem času, ko nas zebe in da lahko zbolimo. A temu ni tako. Ravno s hladno vodo krepimo svoj imunski sistem, ki je veliko bolj na udaru zaradi konstantne toplote bodisi v bivalnih in delovnih prostorih ali pa v različnih objektih, kjer se dnevno zadržujemo. Telo je konstanto pregreto in ko gremo za nekaj trenutkov na mraz, se s potnim telesom izpostavimo mrazu, s čimer lahko porušimo ravnovesje imunskega sistema.

Tuširanje s hladno vodo je eno izmed najbolj zdravih in učinkovitih načinov za uravnavanje telesne temperature, krepitve imunskega sistema in duševnega zdravja.

Pogoj za tuširanje s hladno vodo je, da smo prej ogreti, torej ga ne izvajamo, če nas zebe. Idealno tuširanje je zjutraj, ko vstanemo iz tople postelje in namesto dokončnega prebujanja s kavo ali čajem skočimo pod hladen tuš. Prostor naj bo prijetno ogret in brez prepiha. Sama se najraje tuširam zvečer po športni rekreaciji, izvajanju magičnih kretenj ali ostalih tehnik, in sicer tako, da se najprej tuširam s toplo vodo, da se še dodatno dobro segrejem, potem pa sledi objem hladnega tuša. To ponovim trikrat zapored, vedno pa zaključim s hladno vodo. Ko sem prvič prakticirala tako tuširanje, sem od presenečenja kar zakričala, tako močan dražljaj je bil na moje telo in občutja. Nato pa je kot v šusu prišel ogromen val energije in notranjega zadovoljstva, lahko rečem kar sreče in spontano sem se pričela kar smejati. Kakšna depresija ali slabe misli, vse je odplaknila hladna voda! Počutje lahko primerjam s popolno prizemljitvijo, zavedanjem sebe in predanosti ter odprtosti danemu trenutku. V meni ni nikakršne utrujenosti tudi če je za mano dolg deloven in naporen dan, temveč zgolj sproščenost, zadovoljstvo in prisebnost, energija pa turbulentno skoči v nebo. Zaradi konkretnega dviga energije lahko popolnoma izgine zaspanost, zato osebam, ki težje zaspijo priporočam tuširanje najkasneje pozno popoldan.

Uresničitev namere zahteva preboj cone udobja

Osebno in duhovno rast dosegamo, ko stopimo iz cone udobja oziroma povedano drugače –napredek je vedno osnovan na temelju soočanja z neugodjem, z neprijetnimi občutji. Prej, kot si to priznamo, da se bomo morali za dosego nekega cilja ali namere soočiti še z našim lastnim nelagodjem in blokadami in stopimo v akcijo, prej bomo lahko cilj tudi dosegli.

Blagodejni učinki tuširanja s hladno vodo

Pozitivni učinki hladne vode so priznani in prakticirani na različnih področjih. Japonski zen menihi že tisočletja meditirajo pod hladnim slapom, čedalje več športnikov uporablja hladno kopel za hitrejšo regeneracijo mišic, tik pred tekmo pa si polagajo na tilnik led, s čimer se notranje popolnoma zbudijo in zberejo ter se neomajno usmerijo na svoj cilj.

V kolikor se boste opogumili in se odločili za tuširanje s hladno vodo, boste deležni:

-           povišane notranje budnosti in osredotočenosti,

-           močnejše volje in predanosti v svoji nameri,

-           manj neodločnosti v vsakodnevnem življenju,

-           večje borbenosti v smislu premagovanja ubogega jaza,

-           večje predanosti lastnim ciljem,

-           aktivacije notranje moči in notranje energije,

-           okrepitve vzdržljivosti, volje in discipline,

-           prebuditve fizičnega in energijskega telesa, energijsko telo se sestavi, čakre se odprejo in zadihajo,

-           zaradi krčenja in sproščanja mišic, ki je posledica učinka menjanja tople in hladne vode, pride do celostnega sproščanja telesne mišične zakrčenosti, kar lahko enačimo z masažo,

-           izboljšanja cirkulacije, boljše prekrvavitve kože in notranjih organov,

-           hitrejše regeneracije mišic po vadbi in večjih fizičnih naporih,

-           izboljšanja razpoloženja, takojšnjega pregona črnih misli, stanj utrujenosti, morebitne depresije in brezvoljnosti,

-           krepitve moči imunskega sistema,

-           zvišanja hitrosti metabolizma, izloča se več strupov iz telesa in porablja več kalorij,

-           boljšega dihanja; naraven odziv na hladno vodo je lahko hiperventilacija, kar se da z zavestnim mirnim in globokim dihanjem popolnoma uravnovesiti in obvladati. Ravno zaradi dihanja je lahko tuširanje izrazito meditativno.

-           Preseganje svojih omejitev pri zapuščanju cone ugodja.

 

 

Erika Žlogar

Nadaljuj branje
Ogledi: 637

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Dnevi brez padavin so kot nalašč za prijetne sprehode ali pa dolge pohode. Svež zrak nam zbistri možgane, pljuča se napolnijo z več zraka, celo telo poženemo v gibanje. Ni skrivnost, da so stari narodi (Indijanci, Aboridžini …) ogromno pešačili, premagovali dolge razdalje, ne da bi se pri tem utrudili in bili na koncu brez moči, temveč ravno obratno. Način hoje jim je omogočil dvig energije, čilost, svežino uma in telesa ter budnost. Njihova skrivnost je bila v posebni hoji, ki ji pravimo hoja moči.

Hoja moči, ki vam jo predstavljamo, je eden izmed načinov hoje v tišini, kjer nam posebna drža prstov rok omogoča pravilno kroženje energije po telesu. Prvi pogoj za izvedbo te hoje je, da imamo proste roke, torej da hodimo brez palic, drugi pa, da imamo odprta ušesa in oči. Hodimo normalno, s tem da nekoliko drugače držimo prste na rokah. Možni sta dve formaciji: s palcem, sredincem in prstancem tvorimo krog, kazalec in mezinec pa iztegnemo kot anteni in ju usmerimo v tla.

b2ap3_thumbnail_7-marjana-nacin-1.jpg

Drugi način pa je, da sredinec prekriža kazalec, ostali trije prsti pa tvorijo krog.

b2ap3_thumbnail_7-marjana-nacin-2.jpg

Skozi kazalec in mezinec, kadar sta iztegnjena kot dve anteni, v telo vstopa energija. Nato to energijo ujamemo in združujemo v krogu, ki ga tvorijo ostali trije prsti. S to posebno držo prstov v telo načrpamo zadosti energije, da se pozdravimo ali okrepimo. Energije na tak način ne razpršujemo, temveč jo shranjujemo v svojih vitalnih središčih, jetrih in vranici – več ko imamo energije, bolj smo fit in več ter z večjo lahkoto lahko postorimo še to in ono.

Najbolje, da za začetek ta novi način hoje testirate, ko boste šli v hrib. Sklenite prste v enega izmed položajev ter hodite v tišini. Zagotovo boste opazili razliko že v sami drži telesa. Opazujte se.

Hoja moči v skupini

Večji učinek pa pri hoji moči dosežemo, kadar hodimo v skupini drug za drugim in stopamo v stopinje tistega, ki je pred nami. Prste sklenemo v enega izmed dveh položajev, nato pa se postavimo drug za drugim v kolono. Naš predhodnik najprej stopi z desno nogo naprej, mi pa se mu priključimo pri njegovem drugem koraku z levo nogo in stopimo kar se da natanko v njegovo stopinjo, potem ko je ta dvignil levo nogo v korak naprej (vsi torej delamo korake z isto nogo, kot v vojski).To pomeni, da ves čas pozorno spremljamo hojo in gledamo (le) pod noge, razen tistega na čelu kolone, ki gleda naprej skrbi za varnost celotne skupine (dva ali več). Med hojo se ne pogovarjamo, temveč vso svojo pozornost usmerimo v sledenje stopal. Če skupina hodi pravilno, se sliši, kot da hodi en sam človek.

Pri hoji v skupini moramo ujeti ritem ter tudi dolžino koraka, ki ga narekuje tisti, ki je na čelu kolone. Takšna hoja pride prav na dolgih pohodih, da si povrnemo energijo in premagamo utrujenost. V vodenju kolone se lahko menjujemo, pri tem pa opazujemo spremembe v energiji in načinu hoje pod novim vodstvom … Utegne biti zelo zanimivo.

»Zadeti« od hoje

Po taki hoji, če traja dlje časa, lahko začutimo, kot da smo malce »zadeti«, vendar je to samo zaradi dviga energije, držanja koncentracije in pozornosti, ki ju morda nismo vajeni v takšni meri. Potrebujemo samo kratek počitek in bomo kot prerojeni – z več moči, miru in z več žara za nove podvige in delovne obveznosti.

Nič več dihanja kot parna lokomotiva

Če niste ravno srčni bolnik, lahko vsemu temu dodate še dihanje z zaprtimi usti, torej dihanje samo skozi nos, tudi ko greste v hrib. Nekaj minut zna biti to sila neprijetno, pojavil se vam bo strahovit upor, ki pa bo izginil tako hitro, kot se je pojavil, če ne boste vi prej obupali. Dihanje skozi nos nas prisili, da začnemo koristiti celotno kapaciteto pljuč in okrepimo svoje srce. Rezultat – tišina v glavi, jasne in bistre misli. Pa še dihanje boste umirili in ne boste več sopli kot parna lokomotiva. 

 

Marjana Florjan

Nadaljuj branje
Ogledi: 588

Objavil: Kdaj: Kategorija: Dom in energija

Kung fu, originalno gong fu, pomeni mojstrstvo. Pod besedo kung fu štejemo kitajske veščine, kjer prevladuje na tisoče stilov. Vsaka azijska pokrajina ima svoje ime za svoj kung fu, npr. Japonska ima karate, Koreja teakwando ... Vsak stil ima neko svojo energijsko posebnost. Borilne veščine so izvorno namenjene duhovnem razvoju, obstaja pa še vojaški vidik in način treninga, ki za duševni, energijski in telesni sistem ni uporaben, kvečjemu je škodljiv. Škodljiv zato, ker je vanj vpleteno znanje o energijah in akupunkturnih točkah, ki se zlorablja z namero zadajanja poškodb nasprotniku. Slednje na začetku niso fizično vidne, se pa pokažejo kasneje kot resne poškodbe na celotnem človekovem energijskem sistemu.

Borilne veščine, kamor sodi tudi kung fu, so mišljene kot celota, to je trening trdih in mehkih tehnik ter razvoj zavesti.

Trde tehnike

Trde tehnike so klasične vaje za moč (tek, sklece, delo z utežmi ...), fizično delo, kjer se dela na fizični moči, vzdržljivosti,  premagovanju lenobe ter brezvoljnosti. Jogijske vaje in raztezne vaje so za prožnost telesa. Trdi či gong so dihalne vaje, kjer je dihanje zelo intenzivno povezano z napenjanjem, s čimer sproščamo napetosti v telesu (strah, jeza stres ...). Kung fu: ročni, nožni udarci, različne kombinacije udarcev in kate. Te so namenjene treningu moči, hitrosti, motorike aktivaciji fizičnega in energijskega telesa.

Mehke tehnike

Pri mehkih tehnikah gre za delo z energijo avričnega polja, ki obdaja naše fizično telo.Mehke tehnike so:mehki či gong je dihanje v sproščenem stanju in usmerjanje energije v določene energijske centre ali čakre in hkrati v celotno avrično polje za zdravljenje le-tega. Taj či kate: v celoto združenih več či gong tehnik, z namenom zdravljenja avričnega polja. Ko ozdravimo avrično polje, ozdravimo tudi fizično telo.Zen tehnika: sedenje po turško ali na kolenih za sproščanje in umirjanje.Vizualizacijske tehnike, kjer s pomočjo slikovne predstave in dihanja usmerjamo energijo in pozornost v določen predel telesa. Vizualizacija je zelo kreativna in prepuščena domišljiji posameznika.

Tehnike za razvoj zavesti in samospoznanja

Te tehnike so najtežje. So tehnike za dosego spoznavanja samega sebe, vzorcev, lastne manipulacije in manipuliranja drugih. So tehnike podoživljanja čustvenih travm z namero transformacije. Zavedanje o svojih mislih in čustvih – kjer je misel, tam je naša energija. Naša edina energija je spolna energija in le-to je potrebno prečistiti. Šele potem jo lahko koristno uporabimo. Do takrat pa le brezciljno tavamo sem ter tja, pod vplivom naše podzavesti, ki običajno ni prijetna. Podzavest je naš temni del, ki se ga ne zavedamo. In ker se ga ne zavedamo, ta energija deluje brez našega nadzora in nam običajno v življenju povzroča ogromno težav. Ko ozavestimo, osvetlimo določen del naše podzavesti, se ta spremeni v zavest in imamo en del energije več pod svojim nadzorom in posledično manj nevšečnosti v življenju. V podzavesti so potlačene travmatične izkušnje v tem življenju ali prejšnjih življenjih. Običajno se vsi nekako tega izogibamo, ampak prav tukaj je ujeta naša energija, ki jo lahko dobimo. Samo iz sebe lahko črpaš energijo. Če jo od drugih, to pomeni manipulacija in kraja energije, kar prinese karmične dolgove.

Sem sodijo še nekatere tehnike: tehnike podoživljanja – globoko dihanje z namero podoživljanja življenjskih dogodkov ter transformacijo čustvenih stanj. Rebirthing tehnika preporoda in očiščenja in še mnoge druge.

Naprednejše tehnike

To so tehnike za združevanje uma in čustev, tehnike za priklic svetlobnega telesa, usmerjanje energije po telesu, zahtevnejše vizulizacijske tehnike ... Te tehnike pridejo v poštev takrat, če se izvajajo zgoraj navedeni trije sklopi in se je zbralo dovolj energije in zavesti; drugače ni učinka.

Trening samo trdega dela prinese trenutno moč, hitrost. Kasneje se rado zgodi, da vse pridobljeno ponikne, ker moč ni podprta z zavestjo – to pomeni zavedanje o svojem lastnem nihanju energijska stanja. Poznal sem kar nekaj karate mojstrov, ki so bili v mladosti na vrhuncu moči, meni osebno se je to zdelo že malo nadnaravno. »Nadnaravna« je bila njihova moč, hitrost ... Kasneje, v poznejših letih, ko sem jih srečal, so bili le še bleda senca brez vsakršne moči. To se je zgodilo zaradi tega, ker v trening niso vključili mehkih tehnik in razvoja zavesti.

Trening samo mehkih tehnik prinese običajno izboljšanje koncentracije, umirjanje; ne pa tudi moči. Pri obeh načinih sicer dosežemo izboljšanje zdravja (do neke stopnje), a pri tem tudi ostanemo. Za nadaljevanje in rast pa je potreben še razvoj zavesti – trening naprednejših tehnik. 

Za tehnike zavesti potrebuješ močno in krepko telo, da lahko transformiraš na primer svojo lastno jezo, strah, žalost ... Naprednejše tehnike niso za začetnike, ker gre za poseg v višje energijske nivoje, za kar potrebuješ dovolj energije in zavesti o samemu sebi. Kung fu je celovit takrat, če je kata ali posamezna tehnika napolnjena z ognjem (zavestjo), drugače je samo oblika brez vsebine. 

Kung fu, kar sem že na začetku povedal, pomeni mojstrstvo. Mojstrstvo na vseh področjih (moč in spretnost fizičnega telesa, izboljšanje zdravja, delo na medčloveških odnosih, razvoj zavesti ...). Kung fu ima smisel in učinek, če ga treniramo celostno z namero, da razrešimo svoje vzorce razmišljanja, ki nas omejujejo v življenju. Krona dosežka kung fuja je, da  dosežemo razsvetljenje oziroma samospoznanje, to pomeni, da osvetlimo celotno svojo podzavest in s tem izboljšamo svoje življenje na vseh nivojih, ki so nam v običajnem vsakdanu nepredstavljivi.

 

Jernej Deželak

Nadaljuj branje
Ogledi: 575

 


Če želimo nekaj spremeniti, moramo v to vložiti svoj čas, trud in energijo. Stvari se ne zgodijo same od sebe, lahko pa se zgodijo zaradi naše namere, želje in predvsem odločitve. Vendar pa nima smisla, da se trudimo spreminjati samega sebe, če si tega v resnici ne želimo ali pa na spremembo še nismo pripravljeni. Velikokrat je tako, da si na zunaj želimo sprememb, drugim govorimo o tem, kako smo nesrečni, kako nas življenje obremenjuje, a po drugi strani pa nismo pripravljeni ničesar narediti, da bi bilo drugače. Nismo pripravljeni vložiti svoj čas in energijo v spremembo svojega stanja, saj je cona udobja varna in poznana, tudi če ni tako zelo »udobna«. Vendar pa lahko z vsakdanjimi majhnimi spremembami omogočimo, da se nam večje spremembe postopoma začnejo dogajati. Ena od takšnih malih sprememb je uvedba energijskih tehnik v vsakdanje življenje.

Energijske tehnike delujejo, če jih izvajamo   

 

Poznamo več vrst energijskih tehnik in vse so učinkovite, če jih redno izvajamo. Z njimi se naučimo obvladovati svoje telo, čustva in energijo. Pri aktiviranju sprememb moramo uporabiti svojo voljo in namero, da vztrajamo pri vsakodnevnem izvajanju energijskih tehnik. Na začetku vsaj nekaj minut na dan.

Energijska vaja »vključitev telesa«

 

Vključitev telesa je tehnika s katero aktiviramo fizično telo.

Stojiš vzravnano in se rahlo nagneš naprej v pasu ter v komolcih pokrčene roke sprožiš pred telo. Istočasno napneš trebušne mišice, mišice ramenskega obroča, lopatic in rok. Napneš tudi ritnice in noge ter zadržiš dih. V takšnem položaju vztrajaš približno pet sekund. Potem sprostiš telo, izdihneš in se nežno streseš. Večkrat ponoviš.

Ognjeni dih – aktivacija vitalne energije

b2ap3_thumbnail_5-natalija-Ognjeni-dih.jpg

 

Dihalno-energijska tehnika zdrami zastalo energijo na področju trebuha. Ta energija se večinoma kaže kot pasivnost, lenoba in brezvoljnost.

Sediš z zravnano hrbtenico. Sunkovito in intenzivno začneš dihati skozi nos in pri tem močno krčiš trebušne mišice. Ko vdihneš, trebuh potisneš navzven, in ko izdihneš stisneš trebušne mišice notri (potegneš popek proti hrbtenici). Vdih in izdih se zelo hitro izmenjujeta, z vajo pa postopoma najdeš svojo maksimalno hitrost.

b2ap3_thumbnail_5-natalija-vkljuitev-telesa.jpg

 

Karmen Merlov

Nadaljuj branje
Ogledi: 575

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Kot majhna punčka sem lahko več ur opazovala svojega strica, kako slika na platno. V njegovem ateljeju sem uživala; vonj barv in zvok čopičev me je pomirjal. Že takrat se mi je zdelo, da vse to paše v moj svet. Spomnim se, da sem bila najbolj srečna, če mi je dovolil, da sem lahko pobarvala na njegovi sliki kakšen detajl.

b2ap3_thumbnail_4-a-klara.jpg

Risanje je del mojega življenja že od otroštva, saj sem ob ustvarjanju vedno čutila njegov terapevtski učinek. Ob risanju in slikanju sem se lahko povsem umirila in začutila, lahko pa sem zaznala, da se mi na površje dvigujejo razni občutki. Te občutke sem potem lahko med ustvarjanjem transformirala.

b2ap3_thumbnail_4-b-klara.jpg

Na platno rišem različne energije, ki jih »vidim« in zaznavam. Povezane so tudi s trenutnim energijskim dogajanjem okoli nas in lahko pomagajo pri zdravljenju občutkov, slabega počutja, lahko so kot pomoč pri razreševanju odnosov ali določenih področij v našem življenju.

b2ap3_thumbnail_4-c-klara.jpg

 

Klara Dev

Nadaljuj branje
Ogledi: 596

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

V soboto sva s partnerjem (ki je tudi član naše skupine) imela intervju za Radio Trst. Govorila sva o tem na kakšen način je duhovnost vpeta v najini življenji.  V nekem trenutku sem začutila kako bi želela povedati vse, a je en intervju veliko premalo, da bi lahko prenesla izkušnje in doživetja z duhovne poti. Je to  novo gibanje-»new age« ali dobro organizirana sekta? Ali se za vsem skrivajo globlje resnice in pomeni ali je to le muha enodnevnica, ki polni žepe samooklicanim zdravilcem?

Zame je duhovnost celota bivanja, prežeta z osebno namero duše, ki si je izbrala to življenje. V kolikor naše telo, ne bi bilo prežeto z duhom, bi bili samo roboti, ki vestno izpoljnjujejo ukaze gospodarjev, ki so jih ustvarili. Duhovnost ni hobi ali plavanje med oblaki, ampak je prizemljeno bivanje v tem telesu, kjer se preko premikanja energij znotraj nas dogajajo neverjetni procesi. Ko si priznamo, da smo tudi duhovna bitja, se vžge notranja iskra, ki prebudi energijo v nas in nam pomaga razumeti »zakaj« in »kako«. Intenzivnost občutenja svoje biti je takrat lahko zelo močna in za marsikoga strah vzbujajoča izkušnja, ki odklene naša vrata in omogoči drugačen pogled.

Moja prva izkušnja čutenja energije v meni je bila posebna. Imela sem 20 let, ko sem »naključno« pristala na svoj prvi rebirthing. Skozi proces me je vodila mamina prijateljica, z začetnimi skromnimi navodili, naj se samo ovijam v belo svetlobo. V telesu me je cel čas mravljinčilo, jokala sem skoraj ves čas in doživljala stanja, ki jih težko opišem. Na koncu sem potrebovala skoraj tri četrt ure, da sem prišla k sebi. Po tem dogodku, sem še bolj vztrajno iskala odgovore in kmalu našla tako učitelja kot tudi skupino istomislečih ljudi. Danes z njimi rastem, se učim in sodelujem pri različnih projektih, ki so postali del mojega življenja.

Ko delam na sebi,  dostikrat občutim zares božanske občutke in moč, da bi lahko premikala gore. Spet drugič sem v procesu in naletim na nešteto ovir znotraj sebe, ki niso vidne prostemu očesu, a vseeno vztrajno delujejo iz ozadja. Večkrat sem hvaležna za tehnike, s katerimi premagujem ovire in ozaveščam tisto, kar želim spremeniti pri sebi. Nova spoznanja in znanja vnašam v vsakdanje življenje in tako sproti spreminjam tok dogodkov. Ob tem sem hvaležna za vsako zmago, najsi bo majhna ali velika, saj sem uspela premagati delček sebe, ki je zoprno vztrajal pri »gremo mi po svoje«.

 

Leticija Fortin

Nadaljuj branje
Ogledi: 553

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

Občutki so del našega življenja, vsakodnevno jih lahko prepoznavamo in čutimo. V občutkih je ujeta naša energija, ki pa jo lahko sprostimo tako, da se z njimi soočimo – jih prepoznamo, spoznamo, podoživimo in nato spustimo iz našega sistema oz. predamo v transformacijo.

Tehnika, ki jo zelo pogosto izvajam, je ravno tehnika za podoživljanje preteklosti in osebne zgodovine (v literaturi imenovana tudi rekapitulacija). Usedemo se na tla ali na stol s stopali trdno na tleh, hrbtenica je zravnana. Zapremo oči, dlani položimo na kolena in jih obrnemo navzgor. Nekajkrat globje vdihnemo in izdihnemo ter se umirimo. Lahko tudi poslušamo glasbo, ki nam v danem trenutku ustreza (katerakoli zvrst) ali pa tehniko izvajamo v tišini. Glavo obrnemo na desno stran, do desnega ramena (začetni položaj). Pomikati jo začnemo proti levi rami in ob tem gibu vdihujemo. Ko pridemo do leve rame, glavo ponovno pomikamo proti desnemu ramenu in izdihujemo. Nato spet k levemu in ponavljamo. Lahko 15 minut ali več. Tehniko zaključimo tako, da vdihnemo in zadržimo dih, glavo pa medtem še zadnjič obrnemo v levo in desno; tako zapremo vrata podoživljanja. Nato se za nekaj trenutkov uležemo in mirujemo.

Podoživljamo lahko neki stresni ali neprijetni dogodek, lahko podoživljamo določen občutek, interakcijo z neko osebo ali katero drugo izkušnjo. Z vdihovanjem si povrnemo energijo, z izdihovanjem pa drugim osebam vračamo njihovo.

Tehniko lahko izvajamo vsak dan in si tako dvigujemo nivo energije, ki pa jo potem lahko usmerjamo v svojo vizijo, cilje, odnose in druga področja. Počutili se bomo bolj sveže in polno, z več notranje moči. 

Klara Dev

Nadaljuj branje
Ogledi: 675

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

 

Teden začenjamo s Svetovnim dnevom diabetesa.

Diabetes je vedno bolj prisoten v vsakdanjem življenju ter sladkornih bolnikov je toliko, da če bi živeli vsi v isti državi, bi bila to tretja največja država na svetu. Zanimivo kaj?

b2ap3_thumbnail_iStock_000011627207Small.jpg

 

Pa se dejansko zavedamo, da je sladkor naš tihi ubijalec?

Prav zato želim izpostaviti vsaj nekaj negativnih presnovnih učinkov sladkorja, povzetih iz najrazličnejših zdravstvenih revij in drugih strokovnih publikacij:

  • Povzroča nevrološke in psihološke težave: demenco, shizofrenijo, motnje pozornosti in koncentracije, depresijo, anksioznost, epileptične napade, razne nevrološke bolezni, poveča simptome hiperaktivnosti in motenj pozornosti pri otrocih.
  • Je v tesni povezavi s številnimi boleznimi: kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi (npr. Chronova bolezen in ulcerozni kolitis), golšo in boleznimi ščitnice, žolčnimi kamni, cirozo jeter, vnetjem slepiča, hemeroidi, krčnimi žilami, diabetesom, aterosklerozo, raznimi srčno-žilnimi boleznimi, osteoporozo, avtoimunskimi boleznimi kot so artritis, astma in multipla skleroza ...
  • Povzroča hormonsko neravnovesje, zadrževanje vode v telesu, glavobole, migrene ter krhkost vezivnih tkiv. Vpliva na izgubo elastičnosti in funkcionalnosti tkiv.
  • Ima alkoholu podobne toksične učinke, poveča obseg jeter in maščobnega tkiva v jetrih. Prav tako vpliva na povišanje ravni škodljivega holesterola in trigliceridov v krvi ter prispeva k debelosti. Naše telo spremeni sladkor v 2- do 5-krat večjo količino maščobe v primerjavi s škrobom.
  • Oslabi vid in lahko povzroči sivo mreno ter nočno slepoto.
  • Povzroča prehranske alergije in ekceme. Zelo prispeva k nekontrolirani razrasti glive Candida Albicans.
  • Povzroči okvare DNK, prezgodnje staranje in smrt celic.
  • Sladkor hrani rakave celice in je povezan z razvojem raka dojk, jajčnikov, prostate, danke, trebušne slinavke, žolčevoda, pljuč, žolčnika in želodca.
  • Poruši mineralno ravnovesje v telesu in lahko povzroči pomanjkanje pomembnih mineralov kot so krom, magnezij in kalcij.
  • Zavira delovanje imunskega sistema in poveča tveganje za infekcije.

 

Najbolj osnovni praktični nasvet preprečevanja globalne težave preobremenjenosti s sladkorjem je zelo preprost:

  • uporabljajmo le izhodne, nepredelane surovine (npr. zelenjavo, polnovredna žita, kakovostno meso …), ki jih sami pripravimo na zdrav način.
  • Krom je esencialen mineral, ki nam lahko priskoči na pomoč. Deluje kot pomočnik inzulina in tako zmanjšuje »inzulinsko rezistenco« oz. izboljša občutljivost tkiv na inzulin in s tem privzem glukoze v tkiva, celice.

     

Naj bo torej prelep začetek tedna, pa četudi brez sladkorja :).

 

 

 

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 997

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

 

Za začetek razkrijmo nekaj osnovnih dejstev o prostati. Je majhna moška žleza, zelo pomembna za zdravje reproduktivnega sistema. Je pb. velikosti in oblike oreha ter leži pod sečnim mehurjem in pred danko. Ključna naloga prostate pa je pomoč pri produkciji semenske tekočine. S staranjem se lahko poveča, kar pomeni npr. pri 40 let starem moškem spremembo iz velikosti oreha na velikost marelice, do starosti 60 let, pa lahko doseže že velikost limone. Ker prostata obdaja sečnico lahko tako povečanje zaradi pritiska na sečnico povzroča težave pri uriniranju in sčasoma inkontinenco. Te težave se sicer navadno ne pojavijo pred 50. letom starosti, nikakor pa niso izključene tudi v bolj zgodnjih letih.

Klinično imenujemo povečano prostato benigna hiperplazija prostate (BHP). Dejavniki tveganja so starost in družinsko ozadje. Za boljšo predstavo, da tveganje za pojav takega stanja ni nedolžno, je dejstvo, da pri 8 od 10 moških sčasoma pride do povečanja prostate. Prav tako se pb. 90 % moških po 85 letih starosti spopada z BHP. Zavedati se moramo tudi dejstva, da je povečanje prostate dejavnik tveganja za pojav raka prostate, najpogostejše oblike raka pri moških.

Simptomi povečanja prostate so zelo neugodni in vključujejo težave pri začetku uriniranja ali nasploh sposobnosti uriniranja, pogosto potrebo po uriniranju, predvsem ponoči, občutek, da po uriniranju mehur še vedno ni prazen, nenadno potrebo po uriniranju in naprezanje med uriniranjem.

Če povzamemo ključno dejstvo: stanje povečane prostate s posledičnimi zapleti je zelo pogosto in neprijetno ter močno poslabša kakovost življenja. Na srečo, je rešljivo, vendar le s ta pravim pristopom.

b2ap3_thumbnail_iStock_000049860678_Large.jpg

Da preidemo s teorije k praktičnim nasvetom, v nadaljevanju sledi kratek protokol za ohranjanje vitalnosti moških in žensk, zdravja prostate in za prevencijo ter kurativo raka prostate in dojk.

  • Ključno je povečanje vnosa antioksidantov, vitaminov in mineralov, predvsem s sadjem in predvsem zelenjavo. Najbolj prednosten učinek imajo križnice (brokoli, cvetača in zelje) ter paradižnik.

 

  • Dnevno uživanje kakovostnega zelenega čaja ima neverjeten antioksidativni učinek.

 

  • Nepražena bučna semena, ki vsebujejo široko paleto antioksidantov, vitaminov in mineralov.

 

  • Jagode palmeto – hrana ameriških starodavnih ljudstev s specifičnim učinkom na testosteron in zdravje prostate.

 

  • Kurkumin z močnim protivnetnim učinkom.

 

  • Nepogrešljivi minerali in vitamini: predvsem vitamin D3, ki regulira presnovo na nivoju genov, vitamin E ter zelo kritična minerala presnove selen in cink. 

 

  • Minimalizirati je potrebno uživanje predelanega, dimljenega in ocvrtega mesa, ki ima kot vir heterocikličnih aminov nevarne rakotvorne učinke.

 

  • Emocionalna komponenta je prav tako ključna. Kot razlaga dr. Bruce Lipton v svoji knjigi The Biology of Belief, je eno najbolj fenomenalnih dejstev, da se naše celice spreminjajo pod vplivom okolja, ki pa ga ustvarjamo sami s svojim mišljenjem, emocijami, dejanji, osebami s katerimi se družimo itd. Stres je v središču vseh teh dejavnikov.

 

  • Ne pozabimo pa seveda tudi na vsakodnevno gibanje in svež zrak, ki naj bosta pravilo in ne le izjema.

 

Kompleks pomembnih naravnih učinkovin pa lahko najdete tudi tukaj.

 

Pa veliko zdravja tako moškim kot tudi njihovim boljšim polovicam :).

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 907

Objavil: Kdaj: Kategorija: Nekategorizirano

Vrnil sem se iz Moskve, kjer sem bil na svetovnem kongresu hirudoterapevtov. V prihodnosti bom še kaj več objavil glede dogajanja tam, sedaj pa bi se osredotočil na težave z zanositvijo.

Eden od osrednjih govorcev, v bistvu ena največjih avtoritet na področju hirudoterapije, profesor Albert Krašenjuk, je imel predavanje na temo neplodnosti. Rusija se srečuje z velikimi demografskimi težavami, ob tem pa ima kar 20% parov probleme z neplodnostjo. Ta odstotek me je presenetil, po drugi strani pa je verjetno odraz njihovega odnosa do narave v preteklosti. Ljudje so zastrupljeni s težkimi kovinami. Neuradno desetina prebivalcev živi v Moskvi, kjer sta zrak in voda zelo onesnažena.

Ko sem se včeraj pogovarjal s prijateljico na to temo, me je vprašala, kako lahko pijavke pomagajo pri ženski neplodnosti. Najprej je tu klasičen efekt hirudoterapije, ki skozi stimulacijo limfe očisti tkiva, po drugi strani pa pospešena cirkulacija dovede v tkiva več kisika ter hranil. To omogoči tkivom, v tem primeru jajčnikom in maternici, da se okrepijo in pričnejo normalno delovati. Hirudoterapija vzpostavlja tudi hormonsko ravnovesje, kar je odločilno pri zanositvi. Dr.Krašenjuk je predstavil študijo o tem, kako pijavke odvajajo težke kovine in toksine iz telesa. Opazovali so namreč, kaj se dogaja s pijavkami po sami terapiji, ko so jih dali v kozarec z vodo. Na začetku so pijavke po terapiji preživele, po nadaljnjih terapijah pa so začele umirati, ker so iz telesa pričele sesati tudi težke kovine in toksine. Ko se je telo očistilo pa so pijavke ponovno preživele. Zakaj je odstranitev težkih kovin in toksinov pomembna pred zanositvijo? Naše telo ima izjemno inteligenco, zato pogosto že oplojeno jajčece iz telesa izloči s spontanim splavom, saj želi, da je potomec zdrav. Hirudoterapija je eden najučinkovitejših načinov za odstranitev patogenih elementov, strupov ter težkih kovin iz telesa. Ko se to zgodi, telo dopusti embriu, da nadaljuje svojo pot v ta svet.

 

Po mojem mnenju je pri zanositvi pomemben tudi psihološki dejavnik. Na temo, kaj se s hirudoterapijo dogaja na psihološkem področju, sem tudi sam imel referat, ki sicer med akademiki ni bil najbolje sprejet, kar nekaj ostalih udeležencev pa je delilo moje mnenje. Osebno sem prepričan, da med in po terapiji pride do sproščanja psiholoških blokad, kar je pri procesu zanositve zelo pomembno. Velikokrat se namreč zgodi, da par ne more imeti svojih otrok, čeprav za to ni nobenih fizičnih vzrokov. Po tem, ko pa tak par otroka posvoji, ženska nepričakovano zanosi. Spomnim se tudi primera, ko je ženska povedala, da kolegice, ki želijo zanositi, umaknejo z določenega stresnega delovnega mesta, sicer imajo težave z zanositvijo. Zanimiv je bil primer, ki ga je izpostavil dr.Krašenjuk, kjer so od sedmih žensk, ki so sicer bile brez fizičnih ovir, po terapijah s pijavkami tri zanosile. Prepričan sem, da so tukaj pijavke delovale predvsem na psihološkem nivoju.  

Nadaljuj branje
Ključne besede: zdravje
Ogledi: 1010

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

Vsak letni čas ima svoje zakonitosti in specifičen ritem narave, ki se mu v veliki meri prilagaja tudi naš organizem. Po tradicionalni kitajski medicini je jesen čas elementa kovine, s katerim so povezana pljuča in debelo črevo. To pomeni, da moramo v tem času te organe čim bolje okrepiti, saj nas bodo sicer napadli prehladi in druga obolenja povezana z dihali kot so alergije, kašelj ter vnetje sinusov. Kar lahko storimo je, da se prehranjujemo čim bolj v skladu z letnim časom z velikim poudarkom na sezonskih živilih in svoje telo okrepimo z antioksidanti, vitamini in minerali.

 

Nepogrešljiva jesenska živila

b2ap3_thumbnail_DSC05564.JPG

 

Jesen je vsekakor čas slastnih buč, ki poleg odličnega sladkastega okusa, organizmu dajo tudi veliko koristnih vitaminov in antioksidantov. Predvsem so bogate z vitaminom K, ki poleg vida, ščiti tudi naše sluznice. Vsebuje veliko vitamina C, E, B in mineralov kot so kalcij ter magnezij. Na jedilniku naj ne manjkajo gomoljnata zelenjava, jabolka, cvetača, brstični ohrovt  in druga hranilno bogata živila. Jesen je poleg pomladi, prav tako primeren čas za razstrupljanje, ki ga lahko podpremo z vnosom živil, ki so bogata s klorofilom. To nam omogoča pester izbor, predvsem zeleno obarvane zelenjave, kakor tudi različne alge kot je npr. klorela.

 

Dodatna vitaminsko-mineralna podpora

 

S sezonskimi živili vsekakor sledimo potrebam svojega organizma po ključnih hranilih, vendar žal to pogosto ni dovolj. Vzroki za to so različni: pomanjkljivi viri hranilno bogatih živil, pomanjkanje časa za pestro pripravo obrokov, stres in izpostavljenost številnim negativnim okoljskim dejavnikom so le eni izmed mnogih. Imunski sistem zato velikokrat omaga pri želji, da nas zaščiti pred vdorom »neželenih vsiljivcev«.  Določeni vitamini in minerali, samostojno ali pa v kombinaciji, so lahko v takih primerih naši »rešitelji«.

Priporočila za jesensko vitaminsko-mineralno podporo: vitamin C (1000 mg), B kompleks, izvleček iz oljčnih listov, D vitamin (1000 IE), selen in cink.


Da bo jesen polna energije lahko veliko storimo torej kar sami z ustreznimi ukrepi kot so zdrava, sezonska prehrana,  vitaminsko-mineralna podpora, aktivnost na svežem zraku ter seveda z omejitvijo stresa, kolikor je to le mogoče.  

 

 

 

 

 

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 861

Objavil: Kdaj: Kategorija: Zdravje

To je moj prvi blog in v nadaljevanju bom pisal več in predvsem o hirudoterapiji – zdravljenju z medicinskimi pijavkami. Začel pa bi z vlogo terapevta v procesu zdravljenja.

Vzrokov, zakaj se nekdo odloči za zdravljenje pri terapevtu izven bolnišnic, je veliko. Nekdo a priori zavrača konvencionalno medicino, drugi je poizkusil zdravljenje s konvencionalno medicino in rezultati niso bili uspešni. Tretji bi, preden gre na operacijo ali začne jemati zdravila, rad poizkusil še kakšno naravno obliko zdravljenja. Spet nekoga drugega enostavno »nekaj« pritegne.

Tudi pričakovanja ljudi so zelo različna. Večina sicer razume, da na proces zdravljenja vpliva ogromno različni dejavnikov. Obstajajo pa tudi takšni, ki pričakujejo 100% rezultat, ker se storitev pri terapevtih plača. Ker od naših plač že delodajalec odvaja sredstva v zdravstveno blagajno, je popolnoma zgrešeno mišljenje, da imamo brezplačno zdravljenje. Vsak obisk pri zdravniku, vsako zdravilo v bistvu plačamo!

Osebno nikoli ne obljubljam ozdravitve, ker se preveč dobro zavedam, koliko dejavnikov deluje na ozdravitev človeka:

1.      Pripravljenost posameznika, da se pozdravi. Morda se zdi samoumevno, da vsakdo želi biti zdrav. Pa temu ni tako, vsaj v naši podzavesti ne. Nekdo globoko v sebi želi biti bolan, saj na ta način pridobi želeno pozornost. Lahko igra vlogo žrtve, vlogo ubogega jaz-a. V to kategorijo sodi tudi pripravljenost posameznika na nujne spremembe življenjskega sloga ali prehranjevalnih navad. Težko je najti terapevta, ki lahko pozdravi luskavico ali crohnovo bolezen ob dejstvu, da pacient uživa mlečne izdelke. Prav tako je s putiko pri alkoholiku.

2.      Nekateri strokovnjaki so mnenja, da je 90% bolezni psihosomatskega izvora. Obstajajo študije, ki dokazujejo, da se določene družinske travme prenašajo iz roda v rod. Obstajajo travme, ki smo jih doživeli že v materinem trebuhu ali v zgodnjem otroštvu in so se zakoreninile globoko v naši psihi. Vse to so črvički v podzavesti, ki se jih večinoma ne zavedamo, razjedajo pa naše fizično ter psihično telo. Ko so luknje dovolj velike, se vse skupaj manifestira kot bolezen.

3.      Karma je beseda, ki je danes zelo pogosto uporabljena. Swami Anandakapila Saraswati, pri katerem študiram klasično Tantro trdi, da Karme na intelektualnem nivoju ne moremo popolnoma razumeti. Gre za univerzalni kozmični zakon, po katerem ima vsaka akcija svojo reakcijo. Nikakor tukaj ne gre za zakon zob za zob, oko za oko. Bistveno je, da razumemo, da v primeru, če smo nekoč v času in prostoru nekoga prenesli okoli, to ne pomeni, da nam bo ta oseba ali kdo drug v enaki meri to tudi vrnil. Karma se generira in se lahko odrazi v popolnoma drugačni obliki, recimo tudi v določeni bolezni. Karma je kot univerzalni zakon izjemno poštena, natančna in nikakor ne nekaj slabega. Tudi glavni dobitek na lotu je manifestacija Karme.

4.      Genetska zasnova je eden pomembnih dejavnikov, ki vpliva na procese zdravljenja. Načeloma velja, da zdrav način življenja s seboj prinaša tudi čvrsto zdravje v vseh življenjskih obdobjih, kar pa seveda ne drži vedno in popolnoma. Tako lahko alkoholik brez večjih zdravstvenih težav dočaka 90 let, športnika in vegana pa pokopljejo pri 35. Naša telesa se zelo različno odzivajo na različne oblike zdravljenja. Zato se mora posameznik včasih potruditi in preizkusiti več različnih konvencionalnih in alternativnih metod zdravljenja, da doseže svoj cilj. Metoda, ki je nekomu pomagala, še ni zagotovilo, da bo pomagala tudi drugemu in seveda obratno.    

Ko me potencialni pacienti pokličejo, vedno poizkušam predstaviti tudi zgornjo plat zdravljenja. Ne z namenom alibija, če terapija ne bi bila uspešna, temveč želim, da pacienti vedo v kaj se spuščajo pri vsakem zdravljenju. Ko smo delali tečaj za učitelja Krija Tantra Joge, nam je Polona Sepe Hitchcox povedala, da je naloga terapevta v človeku vzpodbujati zaupanje, upanje in pogum. Ko sem nekaj časa študiral Jyotish, nam je A.P.Kezele zabičal, da ne glede na to, kako »črna« je natalna karta, mora klient s terapije oditi z upanjem. Vedno je potrebno poiskati neke pozitivne točke, na katerih naj posameznik gradi svoje življenje.

Kadar dobim klic, je pogosto težko upoštevati vse vidike ter realno predstaviti, da na proces zdravljenja vpliva ogromno dejavnikov, hkrati  pa v pacientu zbuditi upanje in brzdati svoje prepričanje v zdravilno moč pijavk.

 

Biti terapevt je v bistvu kar velik izziv. Ko so rezultati dobri, odlični, si ne smeš pripisovati zaslug. V primeru slabših rezultatov pa te to ne sme potreti. Ves čas bi se morali držati reka, ki ga moj Swami velikokrat ponavlja: «Do the best and leave the rest!« (Naredi najbolje, ostalo pa pusti oz. ne obremenjuj se z rezultati).

Nadaljuj branje
Ključne besede: zdravje
Ogledi: 1203

Objavil: Kdaj: Kategorija: Odnosi in družina

 Si želite biti srečnejši?

Pogosto verjamemo, da moramo svoje življenje korenito spremeniti, preden se bomo počutili bolje, a ni nujno tako. Srečnejše se lahko počutimo že sedaj. Predstavila vam bom tri preproste in z raziskavami podprte trike, s katerimi lahko že zdaj postanete srečnejši.

 

 

1.     Družimo se s srečnimi ljudmi

Pomislite, s katerimi ljudmi preživite največ časa. So ti ljudje srečni? Če se pogosto družimo z ljudmi, ki se recimo konstantno pritožujejo nad drugimi, vlado in življenjem na sploh, obstaja velika verjetnost, da bomo tudi sami postali bolj pozorni na negativne vidike svoje življenja. Nasprotno bomo ob srečnih ljudeh tudi sami hitreje prepoznali vesele dogodke in se osredotočili na pozitivno. To je potrdila tudi raziskava iz leta 2008, ki je pokazala, da v pogosti družbi srečnih ljudi tudi sami postanemo srečnejši. Bodite torej pozorni, da čim več časa preživite v družbi ljudi, ki se življenja veselijo.

 

2.     Nasmeh

Ste vedeli, da naši možgani ne ločijo med pristnim in nepristnim smehom? V obeh primerih se nam v možganih ob smehu pričenjo sproščati endorfini oziroma hormoni sreče, ki so naravni blažilci bolečine. Če se zdajle pričnete glasno smejati, se boste pričeli počutiti bolje. Za začetek je lahko dovolj že nasmeh. Pri tem je pomembno, da se ne nasmehnete zgolj z usti, temveč tudi z očmi. Nasmeh mora biti dovolj širok, da se vam v zunanjih kotičkih oči narišejo drobne gubice. Pozivam vam torej, da se točno ta trenutek široko nasmehnite, četudi morda za nasmeh nimate očitnega razloga.

 

3.     Hvaležnost

Izražanje hvaležnosti ima izredno pozitiven vpliv na doživljanje sreče. V eni izmed raziskav, so bili udeleženci, ki so si vsak dan zapisali pet stvari, ki so se jim tisti dan zgodile in za katere so bili hvaležni, za kar 25% bolj srečni kot ostali udeleženci. Če si želite biti srečnejši, razvijte navado, kjer si vsak večer zapišete, kaj vas je tistega dne osrečilo ter tako spodbujajte izražanje svoje hvaležnosti.

 

Poleg omenjenega je za doživljanje sreče izredno pomembno tudi, kakšen odnos imamo sami do sebe. Samopomiljevanje in stalno kritiziranje samega sebe sta naravna sovražnika sreče. Ljudje, ki so zadovoljni sami s sabo in se zavedajo svoje vrednosti, se tudi sicer v življenju počutijo boljše. Če želite izboljšati svojo samopodobo, vam lahko pomaga obiskovanje skupine za dvig samopodobe. Tam se naučite, kako razviti pozitiven odnos do sebe. Tudi sicer ste lahko pozorni na svoje pozitivne lastnosti ter sami sebe večkrat pohvalite. Pomembno je torej, da ste tako v svojih mislih kot tudi sicer do sebe prijazni.

 

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 2093

Objavil: Kdaj: Kategorija: Prehrana
Način življenja narekuje naše počutje in vitalnost. Fit telo, sproščenost in zadovoljstvo s samim seboj pa je pričakovana posledica zdravega načina življenja.  Pri tem zdrava prehrana predstavlja vsaj eno tretjino uspeha, drugo redna fizična aktivnost, tretjo pa sproščanje oz. uravnavanje stresa.

 

 


b2ap3_thumbnail_enska.jpgIn kako do fit telesa in vitalnosti?

- 3/4 glavnega obroka (npr. kosila in večerje) naj predstavlja zelenjava, ki naj bo, če se le da biološko pridelana.
- Zelenjavo kombiniramo z zdravimi maščobami in virom beljakovin.
- Priporočljiva beljakovinska živila so stročnice, ribe, biološka jajca, pusto meso (ne svinjina!).
- Maščobe so zelo pomembne – vendar ta prave. To so predvsem nepredelani ali le minimalno predelani viri maščob kot so oreščki, semena, avokado, olivno olje, olive, kokosovo olje, kakovostno surovo maslo, ghee in mastne globokomorske ribe. Izogibamo se rafiniranim in hidrogeniranim virom maščob kot so določena rastlinska olja, margarine, izdelki iz teh surovin in tudi namazom, mesninam ter paštetam.
- Sadje je zdravo, vendar ga je priporočljivo uživati samostojno in v dopoldanskem času ali ob aktivnosti. Prav tako ima veliko razstrupljevalno moč. Najugodnejša izbira je jagodičevje.
Ko temelj zdrave prehrane omejimo vnos žit, kruha, krompirja in belega riža. Dovoljena so kakovostna polnovredna žita kot so ajdova in prosena kaša, kvinoja ter občasno polnovredni kosmiči za zajtrk (npr. ovseni).
- Izločimo vso predelano, konzervirano in hitro hrano, belo moko ter sladkorje.
- Pijmo dovolj čiste navadne vode: voda ima največjo moč razstrupljanja organizma.
- Da spodbudimo svoje razstrupljevalne procese in prebavo, prehrano podpremo s kakovostnimi naravnimi prehranskimi dopolnili kot so probiotiki, prebiotiki, alga klorela, tekoči klorofil in glukomanan.
- Zlato pravilo: poskušajmo doseči le 3/4 sitosti, saj ni potrebe po prenajedanju, prav tako ne jemo ničesar več po 19. uri. Vedno mora biti prostora za še nekaj grižljajev. To je osnova za zdravo prebavo, razstrupljanje in vitalnost.

 

Uživajmo torej življenje in poskrbimo, da telo dela za nas in ne proti nam ;).

 

Nadaljuj branje
Ogledi: 1159