Kam gredo naša zdravila?

 


Farmakološko aktivne snovi (FAS) so heterogena skupina snovi, sestavljena predvsem iz zdravil, ki se uporabljajo v humani medicini, kot so zdravila za izključno bolnišnično uporabo, zdravila za domačo uporabo, ki se predpisujejo na recept in zdravila v prosti prodaji, ter zdravil, ki se uporabljajo v veterinarski medicini.
Delimo jih lahko glede na njihov terapevtski učinek (npr.: antibiotiki, analgetiki, citostatiki ...) ali glede na kemično strukturo (npr.: antibiotike delimo glede na kemično strukturo v cefalosporine, peniciline, kinolone ....). FAS v humani ali veterinarski medicini se lahko uporabljajo na različne načine: oralno, dermalno ali parenteralno, odvisno od same snovi in medicinske indikacije. Določene FAS se uporabljajo tudi v pridelavi in predelavi živil in v kozmetični negi. Številna veterinarska zdravila, ki delujejo proti zajedavcem, so tudi registrirana kot insekticidi v kmetijstvu (npr.: imidakloprid za zaščito semen in insekticid proti klopom in pasjim bolham).
Večina FAS je v telesu podvržena biotranformaciji, ki spremeni njihovo kemično strukturo. Ta pogosto spremeni tudi njihove fizikalno-kemične in farmakološke značilnosti. Metabolizem FAS je večinoma nepopoln – del FAS (tudi do 90 %) se nespremenjenih izloči v okolje. Uporabljena FAS se torej lahko izloči v okolje kot nespremenjena aktivna substanca, kot konjugat, kot eden glavni metabolit ali kot sestavljena mešanica več metabolitov, kar je pri oceni okoljskega tveganja potrebno upoštevati.
Posledica uporabe FAS v različne namene je njihov izpust v okolje. Zaradi pravil dobre proizvodne prakse in praviloma visoke cene aktivnih substanc so emisije med proizvodnjo, transportom in skladiščenjem FAS minimalne. Večje lokalne emisije običajno nastanejo le v primeru nesreč. Točkasti viri onesnaženja so zato v primeru FAS manj pomembni, prisotnost v okolju je predvsem posledica razpršenih virov, pri čemer so najpogostejši viri FAS v okolju, uporaba FAS v zdravstvenih ustanovah in v domačem okolju. Večina FAS in njihovih metabolitov se po uporabi skupaj z izločki (blato, urin) izloča z odpadnimi vodami v sistem kanalizacije in preko njega v čistilne naprave. Če se FAS ali njihovi metaboliti v čistilni napravi ne razgradijo, lahko vstopijo v vodno okolje in jih posledično najdemo tudi v pitni vodi.
Manj pomemben, vendar ne zanemarljiv vir FAS v okolju je nepravilno odstranjevanje neporabljenih zdravil ali zdravil s preteklim rokom uporabe. Čeprav Evropska zakonodaja že od leta 1994 prepoveduje tovrstno odstranjevanje zdravil, se še vedno veliko zdravil odloži med komunalne odpadke ali se splakne v sistem kanalizacije. Raziskave opravljene v posameznih državah Evropske unije so pokazale, da je bila kar 1/3 celotnega volumna FAS prodanih v Nemčiji (2003) in okoli 25 % prodanih v Avstriji (1999) odstranjena na ta način. Celotna količina FAS se na ta način izloči v okolje nespremenjena, to je kot aktivna substanca. V primeru odlaganja med komunalne odpadke FAS pristanejo na deponiji komunalnih odpadkov in preko izcednih vod tudi v podtalnici in posledično v pitni vodi, v primeru splaknenja v sistem kanalizacije pa preko čistilne naprave v površinskih vodah.
Pomemben vir FAS v okolju je tudi živinoreja. V živinoreji se med FAS največ uporabljajo antimikrobne FAS. Veterinarska zdravila se po uporabi skupaj z izločki (blato, urin) izločijo v gnojevki, ki jo kmetje uporabljajo za gnojenje njiv in s tem pridejo v tla. S spiranjem v primeru dežja, taljenja snega ali ob poplavah lahko dosežejo površinske vode, s pronicanjem v tla pa podtalnico. Tako lahko zaidejo tudi v pitno vodo.

Za FAS je značilno, da imajo specifične lastnosti pomembne za njihovo delovanje, kot so lipofilnost, ki jim omogoča prehod preko celične membrane, in obstojnost kemijske strukture, ki jim omogoči delovanje. Večina FAS je polarnih in visoko bioaktivnih. Specifične lastnosti FAS, ki so nujno potrebne za njihov terapevtski učinek, vplivajo tudi na usodo FAS po izpustu v okolje. Nekatere izjemno lipofilne in obstojne FAS so lahko tudi bioakumulativne in se lahko kopičijo vzdolž prehranjevalne verige, obstojnost pa pomeni tudi obstojnost v okolju.
FAS oziroma njihovi ostanki v okolju so skupina novih onesnaževal okolja (emerging pollutants), ki v zadnjih letih povzročajo zaskrbljenost strokovne in laične javnosti zaradi:
 njihovega stalnega sproščanja v okolje preko iztokov iz čistilnih naprav in iz septičnih sistemov, zaradi česar jih štejemo med pseudo-perzistentne kontaminante, kar pomeni, da se njihova morebitna transformacija in razgradnja v okolju kompenzira s stalnim sproščanjem v okolje
 razviti so z namenom, da sprožijo nek biološki efekt
 pogosto imajo enake fizikalno-kemične značilnosti kot drugi znani škodljivi ksenobiotiki (obstojnost, lipofilnost)
 uporabljajo se v velikih količinah (4).
FAS oziroma njihovi ostanki v okolju so postali zanimivi za strokovnjake in laično javnost že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so ugotovili, da se v okolje sproščajo hormoni uporabljeni za zdravljenje in da je njihova biološka razgradljivost v okolju minimalna. Zanimanje za tovrstne teme je v osemdesetih letih nekoliko popustilo. Zavedanje je ponovno poraslo sredi devetdesetih let s poudarkom na hormonskih motilcih in tudi drugih ne-hormonskih FAS, kot so zdravila za zmanjšanje vsebnosti lipidov v serumu, analgetiki in drugi. Večina raziskav opravljenih do zdaj je bila osredotočena na pojavnost FAS v različnih delih okolja, zlasti vodnega.
Morebitni dolgodobni škodljivi učinki FAS oziroma njihovih ostankov v okolju na delovanje ekosistemov, posamezne živalske vrste, predvsem pa na človeka, so slabo raziskani. Čeprav so ocene tveganja za človeka pokazale, da nizke koncentracije FAS v pitni vodi predstavljajo zanemarljivo tveganje za zdravje človeka, pa dolgotrajne izpostavljenosti še niso bile raziskane, zlasti glede tveganja za oslabele in imunokompromitirane. Protimikrobna zdravila (na primer: antibiotiki) v vodnem ciklu povzročajo potencialno skrb zaradi možnosti razvoja in pospeševanja rezistence bakterij za antibiotike v vodnem okolju, obenem pa so strupeni za enocelične alge in planktonske rakce, ki so zelo pomembni sestavni deli ekosistema. Zavirajo lahko tudi delovanje čistilnih naprav, prav tako tudi dezinfekcijska sredstva. Zdravila, ki vsebujejo hormone (imenujejo jih tudi hormonski motilci), učinkujejo v vodnem okolju zlasti na ribe in dvoživke, pri katerih lahko spremenijo spol, njihovi učinki pa se kažejo že pri izjemno nizkih koncentracijah. Tudi protibolečinska zdravila, ki vsebujejo učinkovino diklofenak, so zelo strupena za organizme v vodnem okolju. Zdravila se zelo počasi razkrajajo, njihovi ostanki pa lahko vstopajo v prehranjevalno verigo. Dolgodobne učinke v vodnih ekosistemih lahko povzročajo tudi zdravila za zdravljenje rakavih obolenj (citostatiki).
Škodljivi učinki v okolju so ugotovljeni tudi pri uporabi veterinarskih zdravil. Veterinarska zdravila, ki so namenjena za odvračanje ali zatiranje notranjih in zunanjih zajedavcev, so zelo strupena za organizme, ki omogočajo rodovitnost tal (deževniki, skakači), za organizme, ki razgrajujejo iztrebke živali na paši (hrošči govnači) ter za ribe, rake in druge organizme, ki živijo v vodi.
Zavedati se je potrebno, da nepravilno ravnanje z zdravili lahko povzroči veliko škode človeku in okolju. Že majhne količine nepravilno odvrženih zdravil lahko v naravi povzročijo škodo. FAS s pronicanjem v podtalnico lahko preidejo v pitno vodo, lahko se kopičijo vzdolž prehrambne verige in tako škodujejo tudi ljudem. Zato jih ne smemo zavreči med običajne gospodinjske odpadke ali jih odplakniti skozi straniščno školjko.
Velika količina zdravil namreč konča med odpadki. Čeprav jih zberemo kot ločene odpadke in poskrbimo za ustrezno uničenje, še vseeno po nepotrebnem obremenjujemo okolje. Hkrati pa bi lahko denar, ki je bil porabljen za ta zdravila, koristneje uporabili za nakup drugih zdravil, potrebnih zdravljenj in preiskav.
Zdravila, ki jim je pretekel rok uporabnosti ali imajo spremenjen videz, kakor tudi zdravila, ki so ostala po zdravljenju neporabljena in jih ne potrebujemo več ter zdravila, ki niso bila ustrezno hranjena (na primer: v vlažnem, vročem prostoru) so odpadna zdravila. K zmanjšanju količine odpadnih zdravil lahko prispevamo tako, da doma ne kopičimo zdravil na zalogo. Če imamo zdravila predpisana na obnovljivi recept, jih gremo iskat v lekarno šele potem, ko smo začeli uporabljati zdravila iz zadnje predhodno predpisane škatlice. Zdravila vedno uporabljamo v skladu z navodili zdravnika in lekarniškega farmacevta. Ne shranjujemo neporabljenih zdravil (na primer: antibiotikov) za »vsak primer« ali »če jih bo morda še kdo potreboval«.
Skladno z Uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili lahko odpadna zdravila oddamo v lekarni, izvajalcu javne službe v zbirnih centrih ali premičnih zbiralnicah, v specializiranih prodajalnah v posebne zabojnike in zbiralcu odpadnih zdravil ob kampanjah. Veterinarska zdravila za male živali bodo sprejeli v veterinarskih ambulantah, za rejne živali pa v zbirnih centrih. Nikakor pa odpadnih zdravil ne smemo zavreči med običajne gospodinjske odpadke ali jih odplakniti skozi straniščno školjko.
VIRI
1. K. Kümmerer. Pharmaceuticals in the Environment: Sources, Fate, Effects and Risks. Spriger – Verlag. 2004.
2. AWWA Research Foundation. Occurrence survey of Pharmaceutically Active Coumpounds. 2005.
3. P. Montague. Drugs in Water. That glass of tap water may contain a dosen different drugs. San diego Earth Times. Oct. 1998. Pridobljeno s spletne strain: http://www.sdearthtimes.com/et1098/et1098s5.html.
4. D. Barcelo. M. Petrovic. Pharmaceuticals and personal care products (PPCPs) in the environment. In: Analytical and Bioanalytical Chemistry. Vol. 387. No. 4. February, 2007. 1141-1142.
5. Odpadna zdravila zbirajmo ločeno! Lekarniška zbornica Slovenije. 2012.

Zadnji članki: Eko in bio

Narava počasi odpušča storjene napake

Kategorija: Eko in bio
September 07, 2018
Septembra obeležujemo mednarodni dan zaščite ozonske plasti, zato smo Tanjo Cegnar iz Agencije RS za okolje prosili, da nam podrobneje pojasni lastnosti ozona, visoko reaktivnega plina. Le-ta je lahko koristen ali pa našemu zdravju škodljiv, odvisno od tega,…

Ravnanje z odpadki na dopustu

Kategorija: Eko in bio
Avgust 26, 2018
Na dopustu in na potovanjih ohranimo dobre navade ločevanja odpadkov, pa čeprav imamo s tem več dela kot doma, kjer so pravila ustreznega ravnanja že utečena. Dober zgled so nam lahko japonski navijači, ki so na svetovnem nogometnem prvenstvu pred štirimi…

Ekološki izdelki in oblačila

Kategorija: Eko in bio
Februar 18, 2018
Nova trgovina La Passage na mestni tržnici v Celju s svojo široko in izbrano ponudbo najnovejših modnih trendov, oblačil za ženske, moške in najmlajše, priznanih svetovnih modnih blagovnih znamk v prijetnem okolju ustvarja zadovoljstvo kupcev. V trgovini…

Dosledno ločujmo tudi na dopustu

Kategorija: Eko in bio
Julij 12, 2017
Poleti si vzamemo čas zase in se sprostimo. A to ne pomeni, da opustimo pravilno in dosledno ločevanje odpadkov in odpadne embalaže. V naravnem okolju ni poletnih počitnic, zato moramo za ohranjanje njegove čistoče in naravnih virov skrbeti vsak dan na vseh…

Za manj plastičnih vrečk

Kategorija: Eko in bio
Junij 22, 2017
Ste kdaj prešteli, koliko plastičnih vrečk ste prinesli domov po večjem nakupu živil? Nekaj ste jih uporabili pri sadju in zelenjavi, kakšno ste dobili pri mesarju, pri blagajni pa še eno ali dve, da ste vanje pospravili zamrznjene stvari ali plastično posodo…

Tudi poleti ločujmo dosledno in kupujmo premišljeno

Kategorija: Eko in bio
Junij 22, 2017
Pred nami so topli, poletni dnevi, ko si vzamemo čas za daljši oddih. Lepe sončne dni izkoristimo za druženja in piknike, uživamo na morju, v gorah, ob rekah, na potovanjih. Veliko časa preživimo na poti z avtomobili, avtodomi, avtobusni, vlaki, letali ...…

Pravilno je ločevanje po posameznih materialih

Kategorija: Eko in bio
Junij 22, 2017
Embalaža je postala del našega vsakdana. Prav tako njeno pravilno ločevanje. A pogosto naletimo na embalažo, ki ni izdelana zgolj iz enega materiala, pač pa iz več materialov in to celo takih, ki ne spadajo v isti zabojnik ali vrečo. Kaj naredimo v tem…

Kupujmo in odlagajmo z glavo

Kategorija: Eko in bio
Junij 20, 2017
Izdelki so danes drugače pakirani kot pred desetimi leti. Enote so manjše in embalaža je bolj všečna. Predvsem pa je je veliko več. Odgovornost nas kupcev je, da najprej premislimo, kaj kupujemo. In naš skupni cilj je, da je odpadkov čim manj. Če pa ti…

Dom brez odpadkov

Kategorija: Eko in bio
May 12, 2017
Pogovor s Katjo Sreš iz društva Ekologi brez meja nas je še dodatno opomnil, kaj vse še lahko, poleg recikliranja odpadkov, naredimo za našo naravo. Drobni koraki prinašajo velike spremembe in njim nasproti stopami vsakič, ko se odrečemo nepotrebni embalaži,…

Lasten vrtiček ni le modna muha, je nuja

Kategorija: Eko in bio
April 11, 2017
Hrana postaja strateška dobrina, saj zajema tako varovanje zdravja ljudi kot tudi varovanje okolja. V osnutku Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva je zapisano, da postaja zagotavljanje nacionalne in globalne…

Pozor(!)ni na okolje

Kategorija: Eko in bio
Marec 06, 2017
Namen akcije Pozor(!)ni na okolje je osveščati partnerji o pravilnem ravnanju z okoljem, opozarjati na nepravilnosti pri vsakdanjem odnosu do okolja in spodbujati k razmisleku o tem, kaj lahko za okolje stori vsak posameznik. Ambasador kampanje, Boštjan…

Zdravi, ekološki pridelki

Kategorija: Eko in bio
Januar 23, 2017
Kot porabniki se vsakodnevno srečujemo z veliko izbiro izdelkov. Tudi trg ponudbe in povpraševanja po ekološko pridelanih živilih se je v zadnjem času spremenil in razvil. Na policah trgovin so se zgodile pomembne spremembe. Hipermarketi, drogerije,…

Zakaj je pomembno, da odpadke oddajamo ločeno?

Kategorija: Eko in bio
Januar 13, 2017
Zelo pomembno je, da s pravilnim ločevanjem omogočimo reciklažo čim več odpadkov, saj lahko le na ta način ponovno uporabimo nastale surovine. Napačno odlaganje odpadkov med drugim lahko predstavlja veliko nevarnost za okolje in zdravje ljudi. Odpadna…

Reciklirajmo odpadne materiale, ohranjajmo naravne vire

Kategorija: Eko in bio
Januar 11, 2017
Na Zemlji od nekdaj vse kroži. Vse ima svoje mesto in svoj namen. Vse je v naravnem ravnovesju. No, bilo je v ravnovesju, dokler človek ni začel pretirano izkoriščati naravne vire, ki se ne morejo dovolj hitro obnavljati v tolikšnih količinah, kot jih mi…

Kreativnost okoljsko osveščenih dijakov: stare kravate za rock in EKOsveče za praznične dni

Kategorija: Eko in bio
December 22, 2016
Okoljska odgovornost na slovenskih srednjih šolah, ki sodelujejo v Goodyearovi kampanji Pozor(!)ni za okolje, narašča. To kaže Anketa o okoljskih aktivnostih šol*, ki v letošnjem šolskem letu sodelujejo v projektu. Glas letošnje kampanje Boštjan Gorenc –…

Zanimiva dejstva o plastenkah

Kategorija: Eko in bio
September 26, 2016
Vemo, da je odpadne plastenke PET mogoče predelati in iz njih izdelati nove plastenke z enakim namenom uporabe. Z doslednim in pravilnim ločevanjem vedno in povsod poskrbimo, da ne bodo obremenjevale okolja, pač pa bodo vir surovine za nove izdelke. Katja…

Spodnje perilo iz bambusa

Kategorija: Eko in bio
Junij 26, 2016
Med ekološko osveščenimi potrošniki, ki zavestno skrbijo za svoje dobro počutje in zdravje, postaja perilo iz bambusa vse bolj iskano. Bambus navdušuje s svojimi odličnimi lastnostmi, perilo iz bambusa je zdravo, prijetno za nošenje ter okolju in uporabniku…

Kmetje in čebelarji – naši partnerji

Kategorija: Eko in bio
Februar 15, 2016
Ni prijetno spremljati novice po različnih medijih, kako je ta ali ona hrana takšna ali drugačna, kaj vse se nahaja v medu in v propolisu, kaj najdemo v mesnih izdelkih in še in še. Dobiš občutek, da so se vsi zarotili proti tebi, da komaj čakajo, da te…

Ekološko obnašanje tudi na cesti

Kategorija: Eko in bio
Januar 21, 2016
Potrebujemo vozila z učinkovito porabo goriva, vlaganje v sistem javnega prevoza in reciklažo že uporabljenih delov Dobra večina slovenskih predstavnikov milenijske generacije (62,1 %) je prepričana, da bi morala biti v središču trajnostnih prizadevanj…

Skrb za okolje tudi na cesti

Kategorija: Eko in bio
Januar 15, 2016
Pritiski na gumarsko in avtomobilsko industrijo so vse večji. Raziskava "ThinkGoodMobility", ki jo je med bodočimi slovenskimi znanstveniki, inženirji in industrijskimi oblikovalci izvedlo podjetje Goodyear Dunlop Tires Europe v sodelovanju z inštitutom…
Dec 09, 2015 1779

Novoletne zaobljube za manj odpadkov

Katja Udovič, Unirec, d. o. o. Pred vrati so božično-novoletni prazniki, ki jih ponavadi…
Default Image
Dec 09, 2015 1744

Krožno gospodarjenje in veseli december

Vedno znova krasimo drevesce, jelko ali smrečico. In če so si drevesca vsako leto bolj…
Oct 25, 2015 1815

Trgovska pogajanja

Nekaj več kot leto je tega, kar so slovensko in evropsko javnost vznemirile informacije o…
Oct 13, 2015 1960

Stara plastenka za nov inkubator

To jesen se že drugič začenja vseslovenski ozaveščevalno-humanitarni projekt Jaz, ti mi,…
Sep 19, 2015 1705

Ločujmo odpadke tudi v novem šolskem letu

Ločujmo odpadke tudi v novem šolskem letu Septembra so vrata ponovno odprle osnovne in…
Aug 29, 2015 2084

Zelena arhitektura

Besedna zveza zelena arhitektura se nam zdi samoumevna, saj arhitekturo razumemo kot…
Aug 25, 2015 1963

Na prvem mestu je skrb za človeka in naravo

Katarina Kimovec Kako poskrbeti za čisto perilo, a ne ogrožati lastnega zdravja in…
Aug 20, 2015 1780

Pritiski na gumarsko in avtomobilsko industrijo

Raziskava "ThinkGoodMobility", ki jo je med bodočimi slovenskimi znanstveniki, inženirji…
Jul 14, 2015 1775

Ločujmo odpadke tudi na piknikih in dopustu!

Katja Udovič, Unirec d.o.o. Vsako leto težko pričakujemo sproščene počitniške dni, ko se…
May 13, 2015 2323

Upihni lučko – in želja se ti bo izpolnila!

Nekoč, ko otroci še nismo imeli pametnih telefonov in elektronskih tablic, smo se igrali…
May 13, 2015 2088

Barbio's, vrhunski zelenjavni in zeliščni eko izdelki

Z Barbaro Meža, ustanoviteljico podjetja Barbio's, smo se pogovarjali o njihovih…
Default Image
Apr 08, 2015 2220

Biološka čistilna naprava

Odstranjevanje odpadnih voda je na področjih, kjer se ne bo gradilo javno omrežje, zaradi…
Apr 08, 2015 2286

Kam gredo naša zdravila?

Farmakološko aktivne snovi (FAS) so heterogena skupina snovi, sestavljena predvsem iz…
Apr 08, 2015 2564

Medovite rastline

Spominjam se, kako smo v rosni mladosti brez televizorja in računalnikov z odprtimi usti…
Mar 14, 2015 2028

Živimo zaradi ekosistemskih storitev

Naravno okolje ustvarja vire, ki omogočajo naše življenje, torej hrano, vodo, zrak,…
Mar 10, 2015 2485

Lokalno in ekološko je bolj zdravo

Kot porabniki se vsakodnevno srečujemo z veliko izbiro izdelkov. Tudi trg ponudbe in…
Feb 17, 2015 2694

Darila z dodano vrednostjo

Bojana Zmazek Mesec, voditeljica in ustanoviteljica centra Znanje iz narave SOWELU je s…
Nov 11, 2014 2321

Globalizacija oblikovanja

Zadnje čase je moderno, da študentje želimo pobegniti v tujino. Poznam jih veliko, ki se…
Oct 13, 2014 2431

Prednosti, ki jih nudi les

Drevesa so na zemlji že milijone let in so bistveno starejša od človeka. To pomeni, da je…
Sep 15, 2014 2385

Čiščenje odpadnih voda na naraven način

Rastlinske čistilne naprave so...Ustrezne so za vikend hiše in turistične objekte, kjer…
Jul 10, 2014 3390

Ekosistemske storitve

Človek se uči vse življenje. Tako sem ne dolgo tega izvedel za »ekosistemske storitve«.…
Jun 25, 2014 2458

Razvoj EKO potrošnje

Družba GfK Slovenija spremlja trende na področju razvoja kupcev in ker v zadnjem času EKO…
Apr 11, 2014 2912

Sonce greje ... najceneje!

Koliko bolj srečne se počutimo, če sije sonce, če je le malo oblačkov na nebu, če je vse…
Mar 20, 2014 4063

Naravna oblačila

Oblačila za nežno otrokovo kožoZaradi zavedanja o vse večjem onesnaževanju in uporabi…
Feb 12, 2014 4107

Strup, ki ga oblečemo

Veliko je že bilo prelitega črnila o tem, kako strupena so naša oblačila. Večina jih naj…
Dec 05, 2013 5798

Naravni čistili - kis in limona

Naravni čistili – kis in limonaKis je vsestransko in povsem naravno čistilo. Vse kar…
Nov 29, 2013 2794

Ekovrtovi

Že tretje leto zapored je Inštitut za trajnostni razvoj izvedel program Šolski ekovrtovi,…
Nov 18, 2013 4254

Najmočnejša rastlinska vlakna

NAJMOČNEJŠA RASTLINSKA VLAKNA Star slovenski rek dokazuje, da je bila v časih naših…
Nov 01, 2013 3404

Živeti čisto in zdravo

S tem, da vzdržujemo lastno čistočo, našega okolja v katerem živimo in naših oblačil s…
Sep 20, 2013 3697

Eko hiše

Živeti z naravoEko hiše so način življenja Izraz »eko« naj bi označeval nekaj okolju…
May 13, 2013 2609

Neprecenljiva pomembnost ekoloških živil

Zdravje, ki je osnova vsega dobrega v življenju, se začne pri prehrani. Kalček v svojih…
Mar 22, 2013 1324

22. marec - svetovni dan voda!

Svetovni dan voda, letos v znamenju mednarodnega leta sodelovanja na področju voda…
Jun 19, 2012 1305

Na poti »zelenega« slehernika

Glavna tema letošnjega svetovnega dneva varstva okolja je Zeleno gospodarstvo. Izkušnje…
May 31, 2012 5429

Varuhi semen skrbijo, da stare, avtohtone in udomačene sorte ne bodo odšle v pozabo

Eko Vila O pomenu pestrosti in vrednosti starih sort kulturnih rastlin za lokalno…
Apr 10, 2012 1541

Trnova, a zadovoljna pot do samooskrbe

S težavami zagotavljanja prehranske varnosti se v Sloveniji in v svetu v zadnjem času…
Feb 27, 2012 1253

Z ekološko pridelanim ječmenom do boljšega imunskega sistema

Dr. Yoshihide Hagiwara, znanstvenik, inovator in ustanovitelj enega največjih…
Jun 23, 2011 2243

Varovanje pred svetlobnim onesnaževanjem v Sloveniji

Andrej Mohar in Erika Pogačnik Zemlja iz dneva v dan postaja svetlejša. Ko se znoči,…
Jun 02, 2011 2285

Ekološka živila: edini odgovor je DA

Bojan Petkovšek Vse, kar potrebujemo, najdemo v živilih, ki so pridelana in predelana…