Krožno gospodarjenje in veseli december

 

Vedno znova krasimo drevesce, jelko ali smrečico. In če so si drevesca vsako leto bolj ali manj zelo podobna, lahko poskrbimo, da so vsaj okraski vsakič nekoliko drugačni. Premislimo, ali ne bi morda namesto njih porabili kaj od tistega, kar bi sicer zavrgli. Hopla, poglej, nekaj smo dali v kroženje, z nečim smo krožno zagospodarili.
Gorazd Marinček
Naprave, ki jih kupimo, so velikokrat obdane s stiroporom različnih oblik in debeline. Vzemimo primeren pribor – nož olfa ali rezila za usnje – in izrežimo primerne okraske. Zvezdice, snežinke, medvedke, zajčke, ptičke in še kakšne druge figurice. Pobarvajmo jih z odsevnimi barvami, da se bodo lesketale in odsevale svetlobo utripajočih lučk na trakovih, s katerimi bomo čisto na koncu opremili drevesce.

Podobne figurice, ampak veliko bolj slastne in poželenja vredne, lahko spečemo iz nekoliko bolj čvrstega testa za piškote. Lahko pa so preproste okrogle ploščice, na katerih z raznobarvno okrasno in užitno maso sprostimo našo domišljijo in oblikujemo času primerna sporočila tistim, v rokah katerih in kasneje ustih bo končal okusni okrasek. Pri peki moramo vnaprej domisliti, kako bomo piškotke obesili na veje drevesca. Jih bomo zavili v okrasni papir in potem opremili z vrvico in pentljo, ali pa bomo zvrtali luknjico za nitko ali tanko žico? Za način pritrjevanja se moramo odločiti, preden izberemo vrsto testa za piškote. Bolj krhke bomo zavijali v papirčke in raznobarvne kovinske lističe od čokoladnih bombonov, tiste bolj čvrste pa bomo obešali.

Možnosti pa je seveda veliko več. Čudoviti in zelo sporočilni so v zlato obarvani orehi.
Pazljivo razdelimo oreh na polovički in še vedno s skrbjo za naše prste izdolbemo jedrce. Polovički lupine pazljivo zlepimo in ne pozabimo namestiti žičke ali vrvice za obešanje. V deželah vzhodne Azije pozlačeni orehi sporočajo dobre želje za srečo, zdravje in splošno blagostanje. Zakaj takih želja ne bi sporočali tudi sami našim najbližjim ali pa kar vsem na sploh?

Čudovite naravne okraske lahko s pomočjo barvic in domišljije naredimo iz storžkov cipres in ruševja, nizkega planinskega borovega grmičja. Tudi smrekovi storži, ne preveliki, pridejo prav. Enako velja za želod in plodove divjega kostanja. Iz slednjih lahko s pomočjo zobotrebcev in domiselnosti izdelamo celo vrsto figuric. Znova zavihtimo čopiče in na pobarvane okraske navežemo vrvice.

Vmesna stopnja tovrstnega krožnega gospodarjenja je dogovor, da slastnih piškotnih okraskov ne bomo plenili do 2. januarja (ki se ga bolj, občasno pa malo manj, načeloma držimo). Na koncu, ko pospravimo drevesce, poskrbimo tudi za okraske. Nekateri si bodo »odpočili« do prihodnjega leta,
nekatere bomo pospravili k počitku v naše želodčke. In krog bo zaključen.