Zanimiva dejstva o plastenkah

 

Vemo, da je odpadne plastenke PET mogoče predelati in iz njih izdelati nove plastenke z enakim namenom uporabe. Z doslednim in pravilnim ločevanjem vedno in povsod poskrbimo, da ne bodo obremenjevale okolja, pač pa bodo vir surovine za nove izdelke.

Katja Udovič, Dinos d.d.
Obseg proizvodnje in potrošnje v Evropski uniji resno presega zmogljivosti naravnega okolja, da zagotovi ustrezne količine virov in da zmanjšuje posledice našega ravnanja. Zato vse pogosteje slišimo pojem krožno gospodarstvo. Gre za tako imenovano zapiranje snovnih tokov, pri katerem surovine iz odpadnih materialov uporabimo za izdelavo novih izdelkov. Prvi tak primer v Sloveniji je projekt Plastenka za plastenko, v katerem partnersko sodelujejo tri slovenska podjetja: Dinos, Gastro PET in Fructal. Ni pa več edini.
Pri izdelavi nove plastenke iz 50-odstotnega reciklata – to pomeni, da je kar polovica nove plastenke izdelana iz predelane surovine odpadne plastenke – je njen ogljični odtis nižji za 60 odstotkov. Zakaj? Zato, ker s tem ohranjamo naravne vire, zmanjšujemo porabo energije in optimiziramo transportne poti odpadnih plastenk.
Poglejmo nekaj dejstev o plastenkah:
• V Ameriki prodajo 28 milijard plastenk na leto. V Sloveniji na trg vsako leto pride okoli 6.000 ton plastenk s pokrovčkom.
• Za izdelavo ene plastenke se porabi tri litre vode.
• Približno osem od desetih plastenk konča na odlagališču in samo 13 odstotkov plastenk je recikliranih.
• Plastenke PET za razgradnjo potrebujejo več sto let.
• Z reciklažo tone plastike prihranimo dve toni nafte in toliko energije, da 60 W žarnica sveti celih šest ur.

V Dinosu zberemo in za nadaljnjo predelavo pripravimo približno 20.000 ton odpadne plastike na leto.

Prav vsako plastenko dosledno izprazni in pravilno odvrzi v rumeno vrečo ali zabojnik za odpadno plastično in kovinsko embalažo. Tako ne pristane v naravi ali na odlagališču odpadkov, ampak gre v predelavo.