Zdravi, ekološki pridelki

Kot porabniki se vsakodnevno srečujemo z veliko izbiro izdelkov. Tudi trg ponudbe in povpraševanja po ekološko pridelanih živilih se je v zadnjem času spremenil in razvil. Na policah trgovin so se zgodile pomembne spremembe. Hipermarketi, drogerije, specializirane trgovine, zeliščne trgovine, trgovine z zdravo prehrano poskušajo ponuditi čim več ekološko pridelanih ali predelanih izdelkov ...


Marina Vodopivec, Nina Pustotnik
Seveda so njihovi pristopi in strategije različni, zagotovo pa je čutiti, da so se v kratkem času zgodili veliki premiki. Od prvih sramežljivih ponudb ekoloških živil, na začetku, je nastala široka ponudba in posebni kotički v trgovskih centrih, kjer imamo potrošniki na voljo ekološka živila. Čeprav ekološka pridelava podpira tako človeka kot naravo, imamo pogosto občutek, da vse, kar se ponuja pod oznako ekološko ni nujno tudi zdravo.
Prednosti lokalne pridelave
S poudarjanjem ekološke pridelave je svojo veljavo pridobila lokalna pridelava. Ob prevozu, ki traja nekaj dni preden pridejo izdelki do prodajnih mest, hrana izgublja na kakovosti, pa čeprav je pridelana na ekološki način. Pridelki pridelani lokalno se zaradi kratkega transporta obirajo zreli, kar vpliva na okus, vonj in količino varovanih snovi. Slovenski proizvajalci večino pridelkov še vedno vzgojijo v zemlji in ne v rastlinjakih, kjer rastlina nima možnosti, da se poveže z zemljo, sama izbere in predela svoja hranila ter ob soncu in vetru zraste v naravnem ritmu ...
Dodatna prednost lokalnih živil je, da pri njih za ohranjanje svežine praviloma ne uporabljajo kemičnih dodatkov ali varovalne atmosfere. To sicer pomeni, da imajo krajši rok uporabe, vendar nas na drugi strani ne goljufajo z navidezno svežino.
Lokalna zelenjava in sadje rastejo v enakem okolju kot mi, zato morajo razviti varovalne snovi, s katerimi lahko kljubujejo enakim težavam, ki smo jim izpostavljeni tudi mi. Iz tega sledi, da bodo naše zdravje vedno najbolje podpirala živila, ki so nam tudi ozemeljsko najbližja.
Čeprav v Sloveniji še vedno pridelamo v povprečju manj kot tretjino vse potrebne zelenjave, nam pregled trga kaže, da se ponudba ekološko pridelanih živil povečuje. Ob velikih proizvajalcih in kmetijskih zadrugah je razveseljivo, da se pojavlja vse več manjših proizvajalcev. Gre za butične izdelke, kot so, denimo, gorički jogurt iz mleka krav, ki se prosto pasejo, ali tatarska ajda, druga zanimiva žita in vrtnine ter mesni izdelki. Tudi vse več turističnih kmetij vključuje v svojo ponudbo izdelke, ki jih pridelajo na kmetiji in kjer se obiskovalci lahko sami prepričajo, kako ta pridelava poteka. Vse to predstavlja za izdelke dodano vrednost in je garancija za nas potrošnike, da se zdravo prehranjujemo.
Vse več zanimanja za eko izdelke
Če na eni strani narašča pridelava ekoloških izdelkov, beležimo v Sloveniji zelo veliko rast tudi v povpraševanju. K temu je prispevalo povečano zaupanje potrošnikov do ekoloških živil, ki je posledica strogih zahtev evropske in nacionalne zakonodaje glede ekološke pridelave in predelave. Čeprav potrošniki bolj zaupajo v ekološka živila, pa raziskave kažejo, da je njihovo poznavanje oznak, ki ta živila označujejo, še vedno relativno slabo.
Ekološka živila so celovita, saj so pridelana in predelana na naraven način, brez uporabe pesticidov, konzervansov, umetnih arom, barvil in gensko spremenjenih organizmov. Rastline rastejo na zdravih tleh, ki niso izčrpana zaradi intenzivne pridelave ter niso onesnažena s pesticidi in umetnimi gnojili. Pridelava in predelava potekata brez dodatkov kemičnih sestavin, ki uničijo večino vitaminov, mineralov in vsega ostalega, kar nam je narava namenila za zadovoljitev naših potreb.