Dom brez odpadkov

Pogovor s Katjo Sreš iz društva Ekologi brez meja nas je še dodatno opomnil, kaj vse še lahko, poleg recikliranja odpadkov, naredimo za našo naravo. Drobni koraki prinašajo velike spremembe in njim nasproti stopami vsakič, ko se odrečemo nepotrebni embalaži, ne kupujemo tistega, česar ne potrebujemo in si priskrbimo vrečko za večkratno uporabo.
TIA KEMPERLE

Potrošnja je v naši družbi precejšnja. Vse več je z njo povezanih tudi odpadkov, kajne?
Oglasi nas spremljajo na vsakem koraku, nakupovalni centri pa so postali prostor za preživljanje prostega časa. Kupujemo stvari, ki jih želimo, a ne potrebujemo ter z njimi smetimo svoj dom in planet. In še več, veliko delamo, zato da lahko kupujemo in čutimo občutek manjvrednosti, če si vseh stvari ne moremo privoščiti.
Povečini smo se navadili, da ločujemo odpadke, toda zdaj je čas, da stopimo še korak dlje, kajne?
Čase, ko je bilo recikliranje dovolj, smo že davno pustili za sabo. Treba se je usmeriti v preventivo in zmanjšati količine odpadkov. Pogosto prihaja do enačenja koncepta Zero Waste z recikliranjem, a slednje je le izhod v sili in ni odgovor na okoljsko krizo.
S kakšnimi posledicami na dolgi rok se bomo soočali, če ne bomo skrbeli za čim manj odpadkov?
V odpadkih se bomo zadušili na vsakem koraku. Če ne bomo spremenili svojih navad v tem trenutku, bo med drugimi do leta 2050 v morju več plastike kot rib. Seveda ne gre samo za odpadke. Ozreti se moramo tudi na naravne vire, ki jih izkoriščamo za to, da proizvajamo izdelke za enkratno uporabo. Naravnih virov je vse manj, mi pa kupujemo reči, narejene iz nafte, ki jih po le nekaj minutah uporabe zavržemo.
Kako naj začnemo? Kako naj se lotimo tega načina življenja?
Počasi in z zmernimi koraki. Če želimo, da dom brez odpadkov deluje dolgoročno, ga moramo oblikovati tako, da bo deloval in bo v skladu z realnostjo. Zadamo si enega ali več korakov, ki jih vpletemo v svoj vsakdan. Začnemo lahko na primer s preprostim zavračanjem plastičnih vrečk in uporabo pralnih vrečk.
Zero waste se nanaša tako na čistila, obleke in vse druge izdelke, ki nam jo trgovci vztrajno ponujajo prek prodajnih katalogov, reklam ... Kako se torej upreti navadi, da kupimo nekaj, kar nam je všeč, čeprav tega resnično ne potrebujemo?
Prvi korak je, da se skušamo umakniti promocijskim kanalom trgovcev. Na poštni nabiralnik nalepimo nalepko, da ne želimo reklamnih letakov, izogibamo se televizijskim oglasom. Ko kupujemo, izbiramo kakovostne izdelke z daljšo življenjsko dobo, ki jih je tudi lažje popraviti. Oblačila kupujemo iz druge roke ali si jih izmenjamo na izmenjavah oblačil. Preden odpremo denarnico pomislimo, če izdelek resnično potrebujemo in ali obstaja možnost, da si ga kje izposodimo.
Tudi če teorijo poznamo, to še ni razlog za dosego cilja ... Treba je zadeve spraviti tudi v prakso, kar pa je nekoliko težje. Se strinjate?
Dom brez odpadkov ni nikakršna znanost, ki bi zahtevala veliko znanja in teorije. Začne se z zavedanjem, da je odpadkov okrog nas preveč in da moramo ukrepati. Seveda ta pot na začetku ni lahka, a iz napak se učimo, na koncu pa smo nagrajeni. V srži Zero Waste načina življenja je preprosta logika: če smo obdani z manj stvarmi, imamo več časa za uživanje. Poleg ohranjanja narave, pozitivnim vplivom na zdravje pa je tak način življenja tudi balzam za naše denarnice.
Začeti moramo vsak pri sebi, šele nato se bo ideja razširila po naši okolici, kraju, državi ... Dober zgled vedno pritegne, kajne?
Zagotovo moramo začeti pri sebi, vendar pa dom brez odpadkov ni mogoč, če ne vključimo sorodnikov in prijateljev. Prične se s tem, kar počnemo zunaj doma. Opažamo, da tak slog življenja motivira tudi druge - vedno več je posameznikov, ki se trudijo živeti brez odpadkov in ozaveščajo tudi ostale, pri večini trgovcev je t.i. vrečkanje (nakupovanje s pralnimi vrečkami) in kozarčkanje (nakupovanje živil z lastno embalažo) sprejeto zelo pozitivno itd.
Vse več je tudi zero waste trgovin. Se torej počasi premika osveščanje na pozitivno, ampak še vedno ne dovolj ...
Žal v Sloveniji še ni Zero Waste trgovine. Smo pa Ekologi brez meja na posebnem zemljevidu zabeležili trgovce, kjer je že mogoče kupiti določene izdelke brez embalaže — prineseš svojo ali pa je ta vračljiva. Trend ozaveščanja je vsekakor pozitiven, vendar pa za to še vedno skrbimo bolj ali manj okoljske nevladne organizacije, ki smo odvisne od projektnih razpisov. Če teh ni, trpi tudi ozaveščanje.
Zero waste ima pet načel. Nam jih lahko na kratko opišete?
Zero Waste hierarhijo sestavljajo načela: zavrni, zmanjšaj, ponovno uporabi, recikliraj in kompostiraj. Da bi zmanjšali količine odpadkov, moramo delovati prav v tem vrstnem redu. Zavrniti moramo, česar ne potrebujemo - plastiko za enkratno uporabo, zastonjkarske drobnarije in netrajnostne prakse. Sledi zmanjšanje uporabe tistega, kar potrebujemo in ponovna uporaba. Za vsak predmet za enkratno uporabo namreč obstaja različica za večkratno uporabo. Šele na koncu sta recikliranje in kompostiranje.
Kako pomembno je pri vsem tem povezava z lokalnimi pridelovalci hrane, na primer?
Ta povezava je zelo pomembna, saj lokalni pridelovalci hrane ne zavijajo v kupe nepotrebne embalaže, ki mora živilo ohranjati sveže na tudi do več tisoč kilometrov dolgih poteh. Praviloma zdrave hrane tudi količinsko manj zaužijemo, ker je bolj hranljiva. S sosednjim kmetom ali branjevko na tržnici se tudi bolj enostavno dogovorimo za kupovanje živil z lastno embalažo.
Menite, da bi tudi v šolah morali dati večji poudarek na zero waste načela? Vsekakor pa ne gre zanemariti vpliv staršev na vzgojo otrok in njihovo spoštovanje narave ...
Dandanes so otroci tisti, ki izobražujejo starše o varovanju okolja. Šole so pri tem zelo aktivne, a se na žalost bolj redko premaknejo dlje od pravil za ločevanje odpadkov. Zato bi bilo ozaveščanje o preprečevanju nastajanja odpadkov in ponovni uporabi kot povsod drugje potrebno tudi v šolskih klopeh.
Kje lahko tisti, ki so v tem začetniki, dobijo več informacij?
Zgledovanje po dobrih praksah in učenje iz napak drugih je vsekakor koristno za lažji začetek. Svoje izkušnje o vpeljavi doma brez odpadkov je v poučen priročnik zapisala Zero Waste gurujka iz Amerike, Bea Johnson. Knjiga Dom brez odpadkov je prevedena tudi v slovenski jezik. Posameznikom bo v pomoč tudi že prej omenjeni zemljevid trgovin z določenimi izdelki brez embalaže in spletna stran Zero Waste Slovenija - Ekologi brez meja smo namreč nacionalna Zero Waste organizacija za Slovenijo (vodimo nacionalno mrežo Zero Waste občin, ki jo širijo na mrežo hotelov in organizatorjev prireditev ter promovirajo koncept na nivoju gospodinjstev). Predvsem pa je potrebno zapreti oči in ušesa pred oglasi in mamljivimi ponudbami trgovcev ter dopustiti, da ozaveščevalne vsebine najdejo svoje mesto v naših možganih.