Narava počasi odpušča storjene napake

 

Septembra obeležujemo mednarodni dan zaščite ozonske plasti, zato smo Tanjo Cegnar iz Agencije RS za okolje prosili, da nam podrobneje pojasni lastnosti ozona, visoko reaktivnega plina. Le-ta je lahko koristen ali pa našemu zdravju škodljiv, odvisno od tega, kako visoko v ozračju se nahaja.

Sara Sočan

Čemu smo zavezani Slovenci, ker sodimo med podpisnike Montrealskega protokola?
Slovenija je pogodbenica Montrealskega protokola in je ratificirala tudi vsa dopolnila. Kot članica Evropske Unije vestno izpolnjuje zaveze Montrealskega protokola in njegovih dopolnitev in prilagoditev, saj je področje ravnanja z ozonu škodljivimi snovmi v celoti uskladila z zakonodajo EU. Bistvo zakonodaje je, da so proizvodnja, uvoz in izvoz predvsem CFC ter izdelkov, ki jih vsebujejo, prepovedani. Nadomestili smo jih z drugimi spojinami, ki razpadajo v nižjih plasteh ozračja in ne vsebujejo atomov klora in broma, zato ne reagirajo s stratosferskim ozonom.
Kakšna je funkcija ozona, kje točno se nahaja?
Ozon je naravna sestavina ozračja, z nadmorsko višino njegova raven narašča. Delež ozona v zemeljskem ozračju je manjši od tisočinke. Če bi vsega zbrali na nivoju morske gladine in ga ohladili na 0° C bi ga bilo le za 2 do 5, morda 6 mm debelo plast. Kljub temu ima zelo pomembno vlogo, saj nas ščiti pred UVC in večjim delom UVB žarkov.
V zemeljskem ozračju ločimo več plasti, za razumevanje nastajanja in izginjanja ozona sta pomembni dve; prva, troposfera, je spodnja plast, v kateri nastaja tudi vreme in v našem zemljepisnem pasu sega 11 do 12 km visoko. Nad njo je plast, ki ji pravimo stratosfera in sega do okoli 50 km visoko.
Razporeditev ozona v ozračju je odvisna od nadmorske višine, zemljepisne širine in letnega časa, nekoliko pa tudi od trenutnega vremenskega tipa. Največ ozona nastane v stratosferi v pasu okoli ekvatorja, gibanje zraka pa ga nato razporedi nad preostale kraje in ga počasi zbira nad poloma.
V stratosferi nad poloma pozimi nastane polarni vrtinec – rahlo valovito kroženje zraka, ki je nad južnim polom bolj izrazito kot nad severnim. Polarni vrtinec preprečuje oz. ovira mešanje zraka nad polom z zrakom, ki je bližje ekvatorju, zato nad polom pozimi nastanejo posebne temperaturne in vlažnostne razmere. Ker polov pozimi več mesecev ne obsije sonce, temperatura v stratosferi pade celo pod -80 stopinj Celzija. Ko prvi UV sončni žarki padejo na drobne ledene kristalčke, se ob temperaturi pod -80° C ob prisotnosti klorovih in bromovih atomov začne proces razgradnje ozona.
Ozon najdemo tudi v spodnjih plasteh ozračja v zelo spremenljivih koncentracijah – v povišanih koncentracijah je ta je predvsem sestavni del fotokemičnega smoga in škoduje zdravju, če je koncentracija povišana. S takimi razmerami se pogosto srečamo ob vročem in sončnem poletnem vremenu na prometnih ali industrijsko intenzivnih območjih.
Večini nam je znano, kot ste omenili, da nas varuje pred UV žarki ...
To je bil tudi razlog, da je svetovna politika tako hitro sprejela učinkovite ukrepe za zmanjšanje izpustov ozonu škodljivih plinov v ozračje. Seveda je pri tem potrebno poudariti, da so bile za učinkovito ukrepanje razpoložljive tudi ustrezne tehnološke rešitve.
Sončno sevanje sestavljajo vidna svetloba, infrardeče in ultravijolično sevanje. Slednje ima valovno dolžino pod 400 nm; je nevidno in ga ne čutimo, ga pa opazimo po učinkih. Ultravijolično sončno sevanje delimo na tri območja. Valovne dolžine med 315 in 400 nm spadajo v tako imenovano območje A; ta del sevanja vzpodbuja tvorbo kožnega pigmenta, torej porjavelost kože, žal pa povzroča izgubljanje prožnosti kože in prispeva k prezgodnjemu staranju. Območje B, z valovnimi dolžinami od 280 do 315 nm, spodbudno vpliva na veliko življenjsko pomembnih procesov, v prevelikih dozah pa škoduje očem, povzroča opekline in kožnega raka ter slabi imunski sistem. Večji del tega sevanja vpije zaščitni ozonski plašč že na višini med 12 in 40 km visoko v ozračju in do tal prodre le manjšina teh žarkov. V območju C so energijsko najmočnejši žarki valovne dolžine pod 280 nm. Škodijo živim bitjem, na srečo pa ga ozračje vpije, še preden doseže zemeljsko površje.
Geografska širina, letni čas, nadmorska višina in ura določajo, koliko UV sevanja prodre do tal. Odločilno vpliva tudi vrsta in količina oblakov, seveda pa tudi debelina zaščitnega ozonskega plašča. Ta je nekoliko tanjši v območjih visokega zračnega tlaka, nekoliko debelejši pa v območjih nizkega zračnega tlaka. V odvisnosti od vremenskega tipa tako zaščitni ozonski plašč nudi nekoliko boljšo zaščito pred UV žarki v območju, kjer je večja verjetnost za oblačno vreme, nekoliko slabšo pa v krajih z večjo verjetnostjo jasnega vremena.
Če ga ne bi bilo, bi bilo življenje popolnoma drugače, kajne?
Brez te zaščite na zemeljskem površju ne bi obstajale ne rastline ne živali, in tudi ne človek. Prevelika količina UV sevanja je namreč škodljiva za zdravje ljudi in živih bitij sploh. UV sevanju pripisujemo opekline kože, pojav kožnega raka, zlasti najnevarnejše oblike melanoma, poškodbe oči ter zaviranje delovanja imunskega sistema. Prav tako povzroča upočasnjeno rast rastlin, zaradi česar je lahko manj pridelka, pripelje do propadanja občutljivih organizmov v vodah, npr. fitoplanktona, kar prizadene prehranski splet, propadanja različnih materialov itd. Predvsem del UV sevanja, ki se vpije v ozračju in ne dospe do tal, škodi dedni zasnovi celic. Mednarodna agencija za raziskovanje raka je sončno sevanje označila kot »kancerogeno za ljudi«. Izpostavljanje UV sevanju lahko poslabša določene kožne bolezni in v kombinaciji z nekaterimi pogosto uporabljenimi zdravili in kemikalijami lahko povzroči neobičajne reakcije kože na svetlobo.
Ampak UV sevanje je lahko v manjši meri tudi koristno. Recimo, doda nam vitamin D, ki nam ga telo ne more samo proizvesti.
Seveda, vendar le v primernih količinah. Vsako prekomerno izpostavljanje pa ima neželene posledice. UV sevanje poleg tega, da vpliva na tvorjenje vitamina D, pozitivno vpliva tudi na več drugi procesov v telesu. Večini ljudi je sončno sevanje v neškodljivih dozah prijetno in poročajo o pozitivnem vplivu na razpoloženje. Ob ustreznem doziranju ima UV sončno sevanje pozitivne učinke na nekatere kožne bolezni.
Poleg tega UV žarki škodijo in uničujejo viruse in bakterije, marsikje v zdravstvu in kozmetičnih salonih UV žarnice namensko uporabljajo za dezinfekcijo in sterilizacijo.

Zakaj se ozonska plast tanjša? Kaj delamo narobe?
Sprva so mislili, da stratosfero onesnažujejo predvsem reaktivna letala, ki med drugim proizvajajo ozonu škodljive dušikove okside. Kasneje so ugotovili, da so glavni krivci za razpad ozona atomi klora. V polarnem vrtincu ob prisotnosti stratosferskih oblakov pri temperaturah okoli −80 °C lahko en sam atom klora uniči več tisoč molekul ozona. Danes je splošno privzeta razlaga, da so za izginjanje ozonskega plašča krivi plini, ki smo jih proizvajali ljudje. Najpogosteje so to ogljikovodiki, ki vsebujejo klor. Uporabljali smo jih za potisne pline v sprejih, v hladilnikih, plastičnih masah, topilih, za gašenje požarov ipd.
Ljudje torej motimo ravnotežje in spreminjamo kemično sestavo ozračja. Politiki so zato konec leta 1987 sprejeli Montrealski protokol, s katerim so predpisali stopnjo omejevanja proizvodnje in uporabe ozonu nevarnih snovi. Kasneje so konvencijo dopolnili in ukrepe še poostrili.
Kje je ozonska luknja največja?
Ozonska luknja je prostorsko in časovno omejen pojav. Ozonska luknja se razvija nad Antarktiko, kjer se zgodi, da ob koncu zime in na začetku pomladi ozon na višini med 14 in 21 km skoraj povsem izgine. Tako se nad Antarktiko ozonska luknja začne razvijati avgusta in izzveni novembra. Tudi nad severno poloblo se marca in aprila ozonska plast nad severnim polom stanjša, vendar bistveno manj kot nad južnim polom. Na območju okoli ekvatorja je trend upadanja koncentracije ozona zelo majhen ali povsem odsoten.
Zmanjšanje ozona v ozračju nad Antarktiko so opazili že leta 1975, vendar so podatke o tem prvič javno objavili šele leta 1985, ko so ugotovili, da se oktobra in novembra količina ozona nad Antarktiko iz leta v leto bolj znižuje. Satelitske meritve so pokazale, da je območje izrazitega redčenja ostro omejeno, zato so pojav poimenovali ozonska luknja.
Dolgo smo bili veliko bolj zaskrbljeni zaradi ozonske luknje nad Antarktiko kot nad manj izrazitim pojavom tanjšanja ozonske plasti nad Arktiko. Pojav izrazitega upada ozona nad severnim polom spomladi 2011 je bil zato še toliko večje presenečenje. Zaščitna ozonska plast se je opazno stanjšala konec marca in aprila tudi nad Evropo. V Sloveniji je bil ob koncu marca in aprila UV indeks višji kot v preteklosti. K sreči je ozonska luknja sezonski pojav in v drugi polovici aprila smo že opazovali ponovno obnavljanje zaščitne ozonske plasti. Opazno se je zaščitna ozonska plast nad Evropo stanjšala tudi marca 2013.
Ali smo s pomočjo osveščanja in skrbi, ki jo temu problemu namenjamo, uspeli ustaviti zmanjševanje ozona?
Ker je vsebnost ozonu škodljivih snovi v ozračju dosegla višek okoli leta 1994, pričakujemo, da si bo ozonska plast v naslednjih letih in desetletjih povsem opomogla. Ozonska luknja se bo kljub ukrepom najverjetneje še kar nekaj desetletij pojavljala, saj imajo freoni dolgo življenjsko dobo, nekateri celo daljšo od sto let. Razlike v razvoju ozonske luknje v posameznih letih so posledica različnih meteoroloških razmer.
Kaj še lahko storimo posamezniki in kaj bi bilo treba urediti še na globalni ravni, da bi ohranili ozon?
Pri zaščiti in ohranjanju zaščitne ozonske plasti je potrebno povsod po svetu dosledno spoštovati mednarodno sprejete zaveze. Ozonska luknja je vzorčen primer, ki nas opozarja, da se lahko tudi dobronamerni razvoj s časom pokaže za škodljivega. Ozonu škodljivi plini so bili namreč razviti za potrebe industrije; ob njihovem razvoju so bili prepričani, da so okolju neškodljivi. Kar je tudi res, če upoštevamo le razmere na zemeljskem površju. S časom pa so se ti plini razširili tudi v višje plasti ozračja in v povsem drugačnih razmerah, kot jih imamo na zemeljskem površju, izkazali za škodljive zaščitni ozonski plasti. Z ozonsko luknjo nas narava tudi opozarja, da le počasi odpušča storjene napake, saj imajo mnogi ozonu škodljivi plini dolgo življenjsko dobo.
Konvencija o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč, je primer, kako je globalna skupnost lahko resnično uspešna pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Zasluge za ta izjemen uspeh v medvladnem sodelovanju in okoljskem upravljanju gredo trdemu delu in predanosti številnih posameznikov, tako v vladi, zasebnem sektorju, akademskih krogih kot tudi civilni družbi. Njihova prizadevanja so pomagala rešiti zaščitni ozonski plašč. Znanstveniki se tudi vedno bolj zavedajo povezav med tanjšanjem ozonske plasti in podnebnimi spremembami, saj spadajo tako ozonu škodljivi plini kot tudi ozon med toplogredne pline.
TRIJE POUDARKI
- Ozonska luknja se bo kljub ukrepom najverjetneje še kar nekaj desetletij pojavljala, saj imajo freoni dolgo življenjsko dobo, nekateri celo daljšo od sto let.
- Z ozonsko luknjo nas narava tudi opozarja, da le počasi odpušča storjene napake.
- Ljudje motimo ravnotežje in spreminjamo kemično sestavo ozračja. Politiki so zato konec leta 1987 sprejeli Montrealski protokol, s katerim so predpisali stopnjo omejevanja proizvodnje in uporabe ozonu nevarnih snovi. Kasneje so konvencijo dopolnili in ukrepe še poostrili.

Zadnji članki: Eko in bio

Narava počasi odpušča storjene napake

Kategorija: Eko in bio
September 07, 2018
Septembra obeležujemo mednarodni dan zaščite ozonske plasti, zato smo Tanjo Cegnar iz Agencije RS za okolje prosili, da nam podrobneje pojasni lastnosti ozona, visoko reaktivnega plina. Le-ta je lahko koristen ali pa našemu zdravju škodljiv, odvisno od tega,…

Ravnanje z odpadki na dopustu

Kategorija: Eko in bio
Avgust 26, 2018
Na dopustu in na potovanjih ohranimo dobre navade ločevanja odpadkov, pa čeprav imamo s tem več dela kot doma, kjer so pravila ustreznega ravnanja že utečena. Dober zgled so nam lahko japonski navijači, ki so na svetovnem nogometnem prvenstvu pred štirimi…

Ekološki izdelki in oblačila

Kategorija: Eko in bio
Februar 18, 2018
Nova trgovina La Passage na mestni tržnici v Celju s svojo široko in izbrano ponudbo najnovejših modnih trendov, oblačil za ženske, moške in najmlajše, priznanih svetovnih modnih blagovnih znamk v prijetnem okolju ustvarja zadovoljstvo kupcev. V trgovini…

Dosledno ločujmo tudi na dopustu

Kategorija: Eko in bio
Julij 12, 2017
Poleti si vzamemo čas zase in se sprostimo. A to ne pomeni, da opustimo pravilno in dosledno ločevanje odpadkov in odpadne embalaže. V naravnem okolju ni poletnih počitnic, zato moramo za ohranjanje njegove čistoče in naravnih virov skrbeti vsak dan na vseh…

Za manj plastičnih vrečk

Kategorija: Eko in bio
Junij 22, 2017
Ste kdaj prešteli, koliko plastičnih vrečk ste prinesli domov po večjem nakupu živil? Nekaj ste jih uporabili pri sadju in zelenjavi, kakšno ste dobili pri mesarju, pri blagajni pa še eno ali dve, da ste vanje pospravili zamrznjene stvari ali plastično posodo…

Tudi poleti ločujmo dosledno in kupujmo premišljeno

Kategorija: Eko in bio
Junij 22, 2017
Pred nami so topli, poletni dnevi, ko si vzamemo čas za daljši oddih. Lepe sončne dni izkoristimo za druženja in piknike, uživamo na morju, v gorah, ob rekah, na potovanjih. Veliko časa preživimo na poti z avtomobili, avtodomi, avtobusni, vlaki, letali ...…

Pravilno je ločevanje po posameznih materialih

Kategorija: Eko in bio
Junij 22, 2017
Embalaža je postala del našega vsakdana. Prav tako njeno pravilno ločevanje. A pogosto naletimo na embalažo, ki ni izdelana zgolj iz enega materiala, pač pa iz več materialov in to celo takih, ki ne spadajo v isti zabojnik ali vrečo. Kaj naredimo v tem…

Kupujmo in odlagajmo z glavo

Kategorija: Eko in bio
Junij 20, 2017
Izdelki so danes drugače pakirani kot pred desetimi leti. Enote so manjše in embalaža je bolj všečna. Predvsem pa je je veliko več. Odgovornost nas kupcev je, da najprej premislimo, kaj kupujemo. In naš skupni cilj je, da je odpadkov čim manj. Če pa ti…

Dom brez odpadkov

Kategorija: Eko in bio
May 12, 2017
Pogovor s Katjo Sreš iz društva Ekologi brez meja nas je še dodatno opomnil, kaj vse še lahko, poleg recikliranja odpadkov, naredimo za našo naravo. Drobni koraki prinašajo velike spremembe in njim nasproti stopami vsakič, ko se odrečemo nepotrebni embalaži,…

Lasten vrtiček ni le modna muha, je nuja

Kategorija: Eko in bio
April 11, 2017
Hrana postaja strateška dobrina, saj zajema tako varovanje zdravja ljudi kot tudi varovanje okolja. V osnutku Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva je zapisano, da postaja zagotavljanje nacionalne in globalne…

Pozor(!)ni na okolje

Kategorija: Eko in bio
Marec 06, 2017
Namen akcije Pozor(!)ni na okolje je osveščati partnerji o pravilnem ravnanju z okoljem, opozarjati na nepravilnosti pri vsakdanjem odnosu do okolja in spodbujati k razmisleku o tem, kaj lahko za okolje stori vsak posameznik. Ambasador kampanje, Boštjan…

Zdravi, ekološki pridelki

Kategorija: Eko in bio
Januar 23, 2017
Kot porabniki se vsakodnevno srečujemo z veliko izbiro izdelkov. Tudi trg ponudbe in povpraševanja po ekološko pridelanih živilih se je v zadnjem času spremenil in razvil. Na policah trgovin so se zgodile pomembne spremembe. Hipermarketi, drogerije,…

Zakaj je pomembno, da odpadke oddajamo ločeno?

Kategorija: Eko in bio
Januar 13, 2017
Zelo pomembno je, da s pravilnim ločevanjem omogočimo reciklažo čim več odpadkov, saj lahko le na ta način ponovno uporabimo nastale surovine. Napačno odlaganje odpadkov med drugim lahko predstavlja veliko nevarnost za okolje in zdravje ljudi. Odpadna…

Reciklirajmo odpadne materiale, ohranjajmo naravne vire

Kategorija: Eko in bio
Januar 11, 2017
Na Zemlji od nekdaj vse kroži. Vse ima svoje mesto in svoj namen. Vse je v naravnem ravnovesju. No, bilo je v ravnovesju, dokler človek ni začel pretirano izkoriščati naravne vire, ki se ne morejo dovolj hitro obnavljati v tolikšnih količinah, kot jih mi…

Kreativnost okoljsko osveščenih dijakov: stare kravate za rock in EKOsveče za praznične dni

Kategorija: Eko in bio
December 22, 2016
Okoljska odgovornost na slovenskih srednjih šolah, ki sodelujejo v Goodyearovi kampanji Pozor(!)ni za okolje, narašča. To kaže Anketa o okoljskih aktivnostih šol*, ki v letošnjem šolskem letu sodelujejo v projektu. Glas letošnje kampanje Boštjan Gorenc –…

Zanimiva dejstva o plastenkah

Kategorija: Eko in bio
September 26, 2016
Vemo, da je odpadne plastenke PET mogoče predelati in iz njih izdelati nove plastenke z enakim namenom uporabe. Z doslednim in pravilnim ločevanjem vedno in povsod poskrbimo, da ne bodo obremenjevale okolja, pač pa bodo vir surovine za nove izdelke. Katja…

Spodnje perilo iz bambusa

Kategorija: Eko in bio
Junij 26, 2016
Med ekološko osveščenimi potrošniki, ki zavestno skrbijo za svoje dobro počutje in zdravje, postaja perilo iz bambusa vse bolj iskano. Bambus navdušuje s svojimi odličnimi lastnostmi, perilo iz bambusa je zdravo, prijetno za nošenje ter okolju in uporabniku…

Kmetje in čebelarji – naši partnerji

Kategorija: Eko in bio
Februar 15, 2016
Ni prijetno spremljati novice po različnih medijih, kako je ta ali ona hrana takšna ali drugačna, kaj vse se nahaja v medu in v propolisu, kaj najdemo v mesnih izdelkih in še in še. Dobiš občutek, da so se vsi zarotili proti tebi, da komaj čakajo, da te…

Ekološko obnašanje tudi na cesti

Kategorija: Eko in bio
Januar 21, 2016
Potrebujemo vozila z učinkovito porabo goriva, vlaganje v sistem javnega prevoza in reciklažo že uporabljenih delov Dobra večina slovenskih predstavnikov milenijske generacije (62,1 %) je prepričana, da bi morala biti v središču trajnostnih prizadevanj…

Skrb za okolje tudi na cesti

Kategorija: Eko in bio
Januar 15, 2016
Pritiski na gumarsko in avtomobilsko industrijo so vse večji. Raziskava "ThinkGoodMobility", ki jo je med bodočimi slovenskimi znanstveniki, inženirji in industrijskimi oblikovalci izvedlo podjetje Goodyear Dunlop Tires Europe v sodelovanju z inštitutom…
Dec 09, 2015 1794

Novoletne zaobljube za manj odpadkov

Katja Udovič, Unirec, d. o. o. Pred vrati so božično-novoletni prazniki, ki jih ponavadi…
Default Image
Dec 09, 2015 1757

Krožno gospodarjenje in veseli december

Vedno znova krasimo drevesce, jelko ali smrečico. In če so si drevesca vsako leto bolj…
Oct 25, 2015 1829

Trgovska pogajanja

Nekaj več kot leto je tega, kar so slovensko in evropsko javnost vznemirile informacije o…
Oct 13, 2015 1973

Stara plastenka za nov inkubator

To jesen se že drugič začenja vseslovenski ozaveščevalno-humanitarni projekt Jaz, ti mi,…
Sep 19, 2015 1722

Ločujmo odpadke tudi v novem šolskem letu

Ločujmo odpadke tudi v novem šolskem letu Septembra so vrata ponovno odprle osnovne in…
Aug 29, 2015 2097

Zelena arhitektura

Besedna zveza zelena arhitektura se nam zdi samoumevna, saj arhitekturo razumemo kot…
Aug 25, 2015 1978

Na prvem mestu je skrb za človeka in naravo

Katarina Kimovec Kako poskrbeti za čisto perilo, a ne ogrožati lastnega zdravja in…
Aug 20, 2015 1793

Pritiski na gumarsko in avtomobilsko industrijo

Raziskava "ThinkGoodMobility", ki jo je med bodočimi slovenskimi znanstveniki, inženirji…
Jul 14, 2015 1789

Ločujmo odpadke tudi na piknikih in dopustu!

Katja Udovič, Unirec d.o.o. Vsako leto težko pričakujemo sproščene počitniške dni, ko se…
May 13, 2015 2333

Upihni lučko – in želja se ti bo izpolnila!

Nekoč, ko otroci še nismo imeli pametnih telefonov in elektronskih tablic, smo se igrali…
May 13, 2015 2102

Barbio's, vrhunski zelenjavni in zeliščni eko izdelki

Z Barbaro Meža, ustanoviteljico podjetja Barbio's, smo se pogovarjali o njihovih…
Default Image
Apr 08, 2015 2233

Biološka čistilna naprava

Odstranjevanje odpadnih voda je na področjih, kjer se ne bo gradilo javno omrežje, zaradi…
Apr 08, 2015 2297

Kam gredo naša zdravila?

Farmakološko aktivne snovi (FAS) so heterogena skupina snovi, sestavljena predvsem iz…
Apr 08, 2015 2577

Medovite rastline

Spominjam se, kako smo v rosni mladosti brez televizorja in računalnikov z odprtimi usti…
Mar 14, 2015 2041

Živimo zaradi ekosistemskih storitev

Naravno okolje ustvarja vire, ki omogočajo naše življenje, torej hrano, vodo, zrak,…
Mar 10, 2015 2497

Lokalno in ekološko je bolj zdravo

Kot porabniki se vsakodnevno srečujemo z veliko izbiro izdelkov. Tudi trg ponudbe in…
Feb 17, 2015 2714

Darila z dodano vrednostjo

Bojana Zmazek Mesec, voditeljica in ustanoviteljica centra Znanje iz narave SOWELU je s…
Nov 11, 2014 2335

Globalizacija oblikovanja

Zadnje čase je moderno, da študentje želimo pobegniti v tujino. Poznam jih veliko, ki se…
Oct 13, 2014 2445

Prednosti, ki jih nudi les

Drevesa so na zemlji že milijone let in so bistveno starejša od človeka. To pomeni, da je…
Sep 15, 2014 2398

Čiščenje odpadnih voda na naraven način

Rastlinske čistilne naprave so...Ustrezne so za vikend hiše in turistične objekte, kjer…
Jul 10, 2014 3403

Ekosistemske storitve

Človek se uči vse življenje. Tako sem ne dolgo tega izvedel za »ekosistemske storitve«.…
Jun 25, 2014 2474

Razvoj EKO potrošnje

Družba GfK Slovenija spremlja trende na področju razvoja kupcev in ker v zadnjem času EKO…
Apr 11, 2014 2927

Sonce greje ... najceneje!

Koliko bolj srečne se počutimo, če sije sonce, če je le malo oblačkov na nebu, če je vse…
Mar 20, 2014 4076

Naravna oblačila

Oblačila za nežno otrokovo kožoZaradi zavedanja o vse večjem onesnaževanju in uporabi…
Feb 12, 2014 4120

Strup, ki ga oblečemo

Veliko je že bilo prelitega črnila o tem, kako strupena so naša oblačila. Večina jih naj…
Dec 05, 2013 5813

Naravni čistili - kis in limona

Naravni čistili – kis in limonaKis je vsestransko in povsem naravno čistilo. Vse kar…
Nov 29, 2013 2808

Ekovrtovi

Že tretje leto zapored je Inštitut za trajnostni razvoj izvedel program Šolski ekovrtovi,…
Nov 18, 2013 4271

Najmočnejša rastlinska vlakna

NAJMOČNEJŠA RASTLINSKA VLAKNA Star slovenski rek dokazuje, da je bila v časih naših…
Nov 01, 2013 3415

Živeti čisto in zdravo

S tem, da vzdržujemo lastno čistočo, našega okolja v katerem živimo in naših oblačil s…
Sep 20, 2013 3711

Eko hiše

Živeti z naravoEko hiše so način življenja Izraz »eko« naj bi označeval nekaj okolju…
May 13, 2013 2624

Neprecenljiva pomembnost ekoloških živil

Zdravje, ki je osnova vsega dobrega v življenju, se začne pri prehrani. Kalček v svojih…
Mar 22, 2013 1337

22. marec - svetovni dan voda!

Svetovni dan voda, letos v znamenju mednarodnega leta sodelovanja na področju voda…
Jun 19, 2012 1317

Na poti »zelenega« slehernika

Glavna tema letošnjega svetovnega dneva varstva okolja je Zeleno gospodarstvo. Izkušnje…
May 31, 2012 5442

Varuhi semen skrbijo, da stare, avtohtone in udomačene sorte ne bodo odšle v pozabo

Eko Vila O pomenu pestrosti in vrednosti starih sort kulturnih rastlin za lokalno…
Apr 10, 2012 1553

Trnova, a zadovoljna pot do samooskrbe

S težavami zagotavljanja prehranske varnosti se v Sloveniji in v svetu v zadnjem času…
Feb 27, 2012 1268

Z ekološko pridelanim ječmenom do boljšega imunskega sistema

Dr. Yoshihide Hagiwara, znanstvenik, inovator in ustanovitelj enega največjih…
Jun 23, 2011 2257

Varovanje pred svetlobnim onesnaževanjem v Sloveniji

Andrej Mohar in Erika Pogačnik Zemlja iz dneva v dan postaja svetlejša. Ko se znoči,…
Jun 02, 2011 2299

Ekološka živila: edini odgovor je DA

Bojan Petkovšek Vse, kar potrebujemo, najdemo v živilih, ki so pridelana in predelana…