Varuhi semen skrbijo, da stare, avtohtone in udomačene sorte ne bodo odšle v pozabo

Eko Vila


O pomenu pestrosti in vrednosti starih sort kulturnih rastlin za lokalno samooskrbo s hrano, semenski knjižnici in varuhih semen, digitalnem herbariju in gensko spremenjenih semenih smo se pogovarjali z Matejo Koler in Tino Ternjak iz društva Varuhi semen.

Kakšen je vaš pogled na seme kot vir življenja in biotsko pestrost?
Semena so osnova vsega kar raste okoli nas, so nekaj kar nam je dala narava in do česar bi vsak moral imeti pravico brezplačno dostopati. Slovenija s svojo raznolikostjo skriva bogastvo starih, avtohtonih in udomačenih sort kulturnih rastlin. Te so del naše tradicije in se že desetletja ohranjajo na naših tleh, ter so del vsakodnevne prehrane.

Kdaj in s kakšnim poslanstvom je bilo ustanovljeno društvo Varuhi semen?
Društvo Varuhi semen je mlado društvo, ustanovljeno lani. Nastalo je z namenom ohranjanja starih, lokalno prilagojenih sort kulturnih rastlin, ki v zadnjem času izginjajo iz naših njiv in vrtov in kot del naše tradicije tonejo v pozabo.
Eno izmed naših pomembnejših poslanstev je ozaveščanje širše javnosti o pomenu pestrosti in vrednosti starih sort kulturnih rastlin za lokalno samooskrbo s hrano. Zavedamo se, da je pri tem še posebej pomembno izobraževanje otrok in mladine prek interaktivnih in zabavnih izobraževalnih delavnic.

Kaj je semenska knjižnica?
Semenska knjižnica je alternativen pristop k ohranjanju raznolikosti kulturnih rastlin. Temelji na medsebojnem povezovanju varovanja pestrosti rastlin in ljudi. Njeno najosnovnejše poslanstvo se tako skriva v varovanju, ohranjanju in spodbujanju ponovne pridelave starih, lokalno prilagojenih sort rastlin, namenjenih za prehrano ljudi. Model knjižnice sestavljata dva osnova elementa – prostori in mreža varuhov. V prostorih semenske knjižnice sta semenski arhiv in laboratorij. V arhivu se tako hranijo vsi zbrani vzorci semen pod pogoji, ki omogočajo dolgoživost semena. Ker je pa zdrav in kakovosten semenski material osnova zdrave rastline, se v laboratoriju izvaja tudi razkuževanje semen z vročo vodo, testiranje kaljivosti, merjenje vlage v zrnu in še marsikaj. Seme, hranjeno v prostorih semenske knjižnice, pa ne ostaja skrito za zidovi, temveč vsako leto potuje v roke posameznikov, ki prevzamejo skrb za ohranjanje določene sorte. Ti posamezniki se imenujejo varuhi in predstavljajo hrbtenico semenske knjižnice. Ti s setvijo, pridelavo semena, vračanjem semena v knjižnico in nenazadnje z medsebojno menjavo razmnoževalnega materiala ohranjajo in širijo stare slovenske sorte vrtnin, žit, vinske trte in sadnih rastlin po naših vrtovih in poljih.

Kdo lahko postane Varuh semen in kako?
Varuh lahko postane čisto vsak, ki ima veselje do vrtnarjenja in semenarjenja in ki prostovoljno izpolni in poda pristopno izjavo v društvo Varuhi semen, ter plača letno članarino.
Ves semenski material, ki je na voljo za izposojo v semenski knjižnici najdete v digitalnem herbariju, ki je na voljo širši javnosti, ne glede na to ali ste član našega društva.
Trenutno digitalni herbarij vsebuje 22 rastlinskih vrst in znotraj tega 60 različnih sort kulturnih rastlin. Opis vsake rastlinske vrste, ki so razvrščene glede na rabo, zajema botanično klasifikacijo s kratkim opisom in sliko semen posameznih sort, tako da lahko vedno preverite, ali je vaša sorta že v naši zbirki. Če pa ste v dilemi, pa nas lahko kadarkoli kontaktirate in poskušali vam bomo pomagati po najboljših močeh. Naše zbiranje se še nadaljuje, tako da boste lahko v prihodnjih mesecih spremljali redno posodabljanje digitalnega herbarija.

Kako zagotovimo visoko kakovost semen?
Če želimo kakovosten semenski material, se naše delo začne že pri skrbi za posevek in rastline. Pomembno je, da za semenski material odberemo le najlepše in najbolj zdrave rastline, saj je to predpogoj za zdrav semenski material. Nato semenski material skrbno prečistimo, posušimo in pregledamo. Zelo pomembna pa je tudi sama hramba semena, ki se mora izvajati pod čim bolj stalnimi pogoji, katerih osnova je suh, temen in primerno hladen prostor.

Si kar ješ! Ali se ljudje danes sploh še zavedamo pomena semen in njihove raznovrstnosti, ki posredno vpliva tudi na kakovost življenja in biotsko pestrost okolja v katerem bivamo?
Pri našem delu srečujemo veliko ljudi različnih starostnih skupin, različnih interesov, iz različnih krajev, in kljub temu, da še je vedno veliko takih, ki o tej problematiki ne razmišljajo veliko, lahko rečeva, da se stvari obračajo na bolje. Vedno več je tistih, ki se zavedajo pomena zdrave prehrane in njenega vpliva na zdravje in na to, da naše telo dobi potrebno energijo za vsakodnevne izzive. Del tega je zagotovo uživanje raznolike hrane, ki si jo v čim večji meri pridelamo sami, ali pa vsaj poskušamo kupiti čim bolj kakovostno pridelano lokalno hrano.
V našem društvu se tudi zavedamo, da mogoče nekateri še nimajo znanja na tem področju, zato smo na naši spletni strani (www.semenska.org), ki je začela delovati aprila, poseben kotiček namenili prav temu.

Kakšen je vaš pogled na gensko spremenjena semena, na hibride? Kam nas tovrstno spremenjena semena vodijo?
Gensko modificirane rastline ne prinašajo ničesar dobrega v naša življenja in predstavljajo veliko grožnjo biotski pestrosti. Študije kažejo, da ne le, da ogrožajo naravne ekosisteme, negativno vplivajo tudi na zdravje ljudi. Takšnim posegom v naravo bi morali odločno nasprotovati. Kar se tiče sodobnih hibridov, je situacija seveda drugačna. Sodobni hibridi so produkt dela človeka, namenjen za masovni trg. To pomeni, da lahko iste sorte načeloma pridelujemo tako v Mehiki kot v Sloveniji - kljub temu da za pridelavo na naših tleh niso nujno najbolj prilagojene. Brez sposobnosti prilagajanja, ki je evolucijsko že dana starim, lokalno razvitim sortam, je tako gojenje hibridnih sort velikokrat povezano z uporabo kemičnih sredstev. Če pa pogledamo s stališča semenarjenja, je od teh sort tudi veliko težje pridelati seme. Slovenija ima tako bogato zbirko starih sort, da so lahko le-te osnova vsakega vrta. Seveda pa ob tem ne smemo zanemariti ekološkega gnojenja in skrbi za uravnoteženo sestavo prsti. Seveda brez vsakršnih dodanih kemikalij in strupov.

Koliko je dejansko v Sloveniji še starih lokalnih semenskih sort?
To je nekoliko težje opredeliti. Podatki kažejo, da smo globalno gledano izgubili kar 75 odstotkov tradicionalnih rastlin. V Sloveniji je ta delež še višji. Kljub temu, nas pri terenskem zbiranju semen vedno znova preseneti število še vedno ohranjenih in gojenih starih sort. Ko si enkrat med ljudmi, se šele začne razprostirati razsežnost naše naravne dediščine. V semenski knjižnici je tako svoje mesto do sedaj našlo kar lepo število starih sort.

Katere so najbolj ogrožene in redke sorte pri nas? Ali imamo podatke o tem katere sorte so izumrle?
Za vedno smo izgubili veliko starih sort, tako pri poljščinah in vrtninah kot sadnih rastlinah. Za nekatere pa verjetno sploh ne vemo, da še obstajajo. Veliko starih sort nikoli ni bilo vključenih v prodajne kataloge ali sortne liste. O njih je tako znanih le malo informacij, a jih ljudje še vedno ohranjajo zaradi njihovega okusa, konsistence, tradicije. Ene izmed redkih in iskanih starih sort so denimo Beltinske pšenice.

Imam svoj vrt, ki ga obdelujem po permakulturnih načelih. Vanj bi želela letos zasaditi stare sorte rastlin. Kje in kako jih lahko dobim?
Nekatere stare in avtohtone sorte se da kupiti tudi v semenarnah, vendar je takšnih le peščica. Največje bogastvo raznolikosti semen kulturnih rastlin se še vedno skriva pri ljudeh doma. Lahko povprašate svoje starše, stare starše, sosede, tete, strice in presenečeni boste, da kljub temu, da večina ljudi semena drago plačuje, nekateri še vedno prisegajo na svoja semen, ki jih vsako leto pridelujejo s trudom in željo po ohranjanju. Lahko pa si semena seveda kot varuh in član društva Varuhi semen tudi brezplačno izposodite in postanete tudi vi del ohranjanja biotske pestrosti in naše tradicije.

Ali nam lahko predlagate kakšno preprosto zasaditev s starimi semeni za naš balkon ali korita? S katero rastlino lahko zamenjamo rože v loncih, da bodo obrodile in še lepo krasile naše bivalno kolje?
Izbira je velika in odvisna želja posameznika. Na balkonu lahko lepo uspevajo stare sorte jagod, recimo ananasovke ali pa kaka tradicionalna slovenska zelišča kot je denimo hermelika.

Nam lahko malo opišete Kalinčkove delavnice? Kje se trenutno izvajajo, kako lahko pristopijo ostale šole, vrtci?
Pri Društvu Varuhi semen se zavedamo, da so otroci tisti, ki bodo v prihodnosti s svojim znanjem in ozaveščenostjo vplivali na okolje, zato se aktivno vključujemo v izobraževanje mladih. Tako so nastale Kalinčkove delavnice, kjer smo v letošnjem šolskem letu z učenci petih razredov zbirali semena in se učili o pomembnosti ohranjanja starih, lokalno prilagojenih vrst in sort kulturnih rastlin. V letošnjem šolskem letu se je v Kalinčkove delavnice vključilo sedem osnovnih šol iz Maribora in okolice z več kot 220 otroki. V naslednjem letu si želimo, da bi lahko v njih vključili še več šol in otrok, da bi razširili tudi starostne skupine ter delavnice vsebinsko še nadgradili. Veliko pa je seveda odvisno od denarnih sredstev, ki bodo na voljo, saj je naše društvo neprofitno. Tiste šole, ki jih zanima sodelovanje in ki želijo svojim učencem ponuditi nekaj več, pa seveda naprošamo, da nas kontaktirajo.

Kaj je digitalni herbarij semen? Kako lahko pokukamo vanj?
Digitalni herbarij Semenske knjižnice je sistematično urejena zbirka nekaterih avtohtonih, domačih in tradicionalnih vrst in sort kulturnih rastlin, ki si jih kot člani društva Varuhi semen lahko brezplačno izposodite.
Zbrana semena v knjižnici so produkt vestnega dela in truda varuhov, ki so do sedaj ohranjali te sorte. Tako semena zbrana v knjižnici prihajajo iz rok različnih ljudi ter iz različnih pridelovalnih praks. Vsa pa izvirajo iz domače pridelave.
Digitalni herbarij je trenutno dostopen na spletni strani Poslovnega centra Halo (www.halo.si/aktualno?id=000027765) in na spletni strani Društva Varuhi semen (www.semenska.org). Lahko pa nam tudi pišete na ( This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it. ) ali ( This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it. ).

Zadnji članki: Eko in bio

Narava počasi odpušča storjene napake

Kategorija: Eko in bio
September 07, 2018
Septembra obeležujemo mednarodni dan zaščite ozonske plasti, zato smo Tanjo Cegnar iz Agencije RS za okolje prosili, da nam podrobneje pojasni lastnosti ozona, visoko reaktivnega plina. Le-ta je lahko koristen ali pa našemu zdravju škodljiv, odvisno od tega,…

Ravnanje z odpadki na dopustu

Kategorija: Eko in bio
Avgust 26, 2018
Na dopustu in na potovanjih ohranimo dobre navade ločevanja odpadkov, pa čeprav imamo s tem več dela kot doma, kjer so pravila ustreznega ravnanja že utečena. Dober zgled so nam lahko japonski navijači, ki so na svetovnem nogometnem prvenstvu pred štirimi…

Ekološki izdelki in oblačila

Kategorija: Eko in bio
Februar 18, 2018
Nova trgovina La Passage na mestni tržnici v Celju s svojo široko in izbrano ponudbo najnovejših modnih trendov, oblačil za ženske, moške in najmlajše, priznanih svetovnih modnih blagovnih znamk v prijetnem okolju ustvarja zadovoljstvo kupcev. V trgovini…

Dosledno ločujmo tudi na dopustu

Kategorija: Eko in bio
Julij 12, 2017
Poleti si vzamemo čas zase in se sprostimo. A to ne pomeni, da opustimo pravilno in dosledno ločevanje odpadkov in odpadne embalaže. V naravnem okolju ni poletnih počitnic, zato moramo za ohranjanje njegove čistoče in naravnih virov skrbeti vsak dan na vseh…

Za manj plastičnih vrečk

Kategorija: Eko in bio
Junij 22, 2017
Ste kdaj prešteli, koliko plastičnih vrečk ste prinesli domov po večjem nakupu živil? Nekaj ste jih uporabili pri sadju in zelenjavi, kakšno ste dobili pri mesarju, pri blagajni pa še eno ali dve, da ste vanje pospravili zamrznjene stvari ali plastično posodo…

Tudi poleti ločujmo dosledno in kupujmo premišljeno

Kategorija: Eko in bio
Junij 22, 2017
Pred nami so topli, poletni dnevi, ko si vzamemo čas za daljši oddih. Lepe sončne dni izkoristimo za druženja in piknike, uživamo na morju, v gorah, ob rekah, na potovanjih. Veliko časa preživimo na poti z avtomobili, avtodomi, avtobusni, vlaki, letali ...…

Pravilno je ločevanje po posameznih materialih

Kategorija: Eko in bio
Junij 22, 2017
Embalaža je postala del našega vsakdana. Prav tako njeno pravilno ločevanje. A pogosto naletimo na embalažo, ki ni izdelana zgolj iz enega materiala, pač pa iz več materialov in to celo takih, ki ne spadajo v isti zabojnik ali vrečo. Kaj naredimo v tem…

Kupujmo in odlagajmo z glavo

Kategorija: Eko in bio
Junij 20, 2017
Izdelki so danes drugače pakirani kot pred desetimi leti. Enote so manjše in embalaža je bolj všečna. Predvsem pa je je veliko več. Odgovornost nas kupcev je, da najprej premislimo, kaj kupujemo. In naš skupni cilj je, da je odpadkov čim manj. Če pa ti…

Dom brez odpadkov

Kategorija: Eko in bio
May 12, 2017
Pogovor s Katjo Sreš iz društva Ekologi brez meja nas je še dodatno opomnil, kaj vse še lahko, poleg recikliranja odpadkov, naredimo za našo naravo. Drobni koraki prinašajo velike spremembe in njim nasproti stopami vsakič, ko se odrečemo nepotrebni embalaži,…

Lasten vrtiček ni le modna muha, je nuja

Kategorija: Eko in bio
April 11, 2017
Hrana postaja strateška dobrina, saj zajema tako varovanje zdravja ljudi kot tudi varovanje okolja. V osnutku Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva je zapisano, da postaja zagotavljanje nacionalne in globalne…

Pozor(!)ni na okolje

Kategorija: Eko in bio
Marec 06, 2017
Namen akcije Pozor(!)ni na okolje je osveščati partnerji o pravilnem ravnanju z okoljem, opozarjati na nepravilnosti pri vsakdanjem odnosu do okolja in spodbujati k razmisleku o tem, kaj lahko za okolje stori vsak posameznik. Ambasador kampanje, Boštjan…

Zdravi, ekološki pridelki

Kategorija: Eko in bio
Januar 23, 2017
Kot porabniki se vsakodnevno srečujemo z veliko izbiro izdelkov. Tudi trg ponudbe in povpraševanja po ekološko pridelanih živilih se je v zadnjem času spremenil in razvil. Na policah trgovin so se zgodile pomembne spremembe. Hipermarketi, drogerije,…

Zakaj je pomembno, da odpadke oddajamo ločeno?

Kategorija: Eko in bio
Januar 13, 2017
Zelo pomembno je, da s pravilnim ločevanjem omogočimo reciklažo čim več odpadkov, saj lahko le na ta način ponovno uporabimo nastale surovine. Napačno odlaganje odpadkov med drugim lahko predstavlja veliko nevarnost za okolje in zdravje ljudi. Odpadna…

Reciklirajmo odpadne materiale, ohranjajmo naravne vire

Kategorija: Eko in bio
Januar 11, 2017
Na Zemlji od nekdaj vse kroži. Vse ima svoje mesto in svoj namen. Vse je v naravnem ravnovesju. No, bilo je v ravnovesju, dokler človek ni začel pretirano izkoriščati naravne vire, ki se ne morejo dovolj hitro obnavljati v tolikšnih količinah, kot jih mi…

Kreativnost okoljsko osveščenih dijakov: stare kravate za rock in EKOsveče za praznične dni

Kategorija: Eko in bio
December 22, 2016
Okoljska odgovornost na slovenskih srednjih šolah, ki sodelujejo v Goodyearovi kampanji Pozor(!)ni za okolje, narašča. To kaže Anketa o okoljskih aktivnostih šol*, ki v letošnjem šolskem letu sodelujejo v projektu. Glas letošnje kampanje Boštjan Gorenc –…

Zanimiva dejstva o plastenkah

Kategorija: Eko in bio
September 26, 2016
Vemo, da je odpadne plastenke PET mogoče predelati in iz njih izdelati nove plastenke z enakim namenom uporabe. Z doslednim in pravilnim ločevanjem vedno in povsod poskrbimo, da ne bodo obremenjevale okolja, pač pa bodo vir surovine za nove izdelke. Katja…

Spodnje perilo iz bambusa

Kategorija: Eko in bio
Junij 26, 2016
Med ekološko osveščenimi potrošniki, ki zavestno skrbijo za svoje dobro počutje in zdravje, postaja perilo iz bambusa vse bolj iskano. Bambus navdušuje s svojimi odličnimi lastnostmi, perilo iz bambusa je zdravo, prijetno za nošenje ter okolju in uporabniku…

Kmetje in čebelarji – naši partnerji

Kategorija: Eko in bio
Februar 15, 2016
Ni prijetno spremljati novice po različnih medijih, kako je ta ali ona hrana takšna ali drugačna, kaj vse se nahaja v medu in v propolisu, kaj najdemo v mesnih izdelkih in še in še. Dobiš občutek, da so se vsi zarotili proti tebi, da komaj čakajo, da te…

Ekološko obnašanje tudi na cesti

Kategorija: Eko in bio
Januar 21, 2016
Potrebujemo vozila z učinkovito porabo goriva, vlaganje v sistem javnega prevoza in reciklažo že uporabljenih delov Dobra večina slovenskih predstavnikov milenijske generacije (62,1 %) je prepričana, da bi morala biti v središču trajnostnih prizadevanj…

Skrb za okolje tudi na cesti

Kategorija: Eko in bio
Januar 15, 2016
Pritiski na gumarsko in avtomobilsko industrijo so vse večji. Raziskava "ThinkGoodMobility", ki jo je med bodočimi slovenskimi znanstveniki, inženirji in industrijskimi oblikovalci izvedlo podjetje Goodyear Dunlop Tires Europe v sodelovanju z inštitutom…
Dec 09, 2015 1810

Novoletne zaobljube za manj odpadkov

Katja Udovič, Unirec, d. o. o. Pred vrati so božično-novoletni prazniki, ki jih ponavadi…
Default Image
Dec 09, 2015 1782

Krožno gospodarjenje in veseli december

Vedno znova krasimo drevesce, jelko ali smrečico. In če so si drevesca vsako leto bolj…
Oct 25, 2015 1853

Trgovska pogajanja

Nekaj več kot leto je tega, kar so slovensko in evropsko javnost vznemirile informacije o…
Oct 13, 2015 1995

Stara plastenka za nov inkubator

To jesen se že drugič začenja vseslovenski ozaveščevalno-humanitarni projekt Jaz, ti mi,…
Sep 19, 2015 1746

Ločujmo odpadke tudi v novem šolskem letu

Ločujmo odpadke tudi v novem šolskem letu Septembra so vrata ponovno odprle osnovne in…
Aug 29, 2015 2122

Zelena arhitektura

Besedna zveza zelena arhitektura se nam zdi samoumevna, saj arhitekturo razumemo kot…
Aug 25, 2015 1998

Na prvem mestu je skrb za človeka in naravo

Katarina Kimovec Kako poskrbeti za čisto perilo, a ne ogrožati lastnega zdravja in…
Aug 20, 2015 1815

Pritiski na gumarsko in avtomobilsko industrijo

Raziskava "ThinkGoodMobility", ki jo je med bodočimi slovenskimi znanstveniki, inženirji…
Jul 14, 2015 1810

Ločujmo odpadke tudi na piknikih in dopustu!

Katja Udovič, Unirec d.o.o. Vsako leto težko pričakujemo sproščene počitniške dni, ko se…
May 13, 2015 2357

Upihni lučko – in želja se ti bo izpolnila!

Nekoč, ko otroci še nismo imeli pametnih telefonov in elektronskih tablic, smo se igrali…
May 13, 2015 2124

Barbio's, vrhunski zelenjavni in zeliščni eko izdelki

Z Barbaro Meža, ustanoviteljico podjetja Barbio's, smo se pogovarjali o njihovih…
Default Image
Apr 08, 2015 2257

Biološka čistilna naprava

Odstranjevanje odpadnih voda je na področjih, kjer se ne bo gradilo javno omrežje, zaradi…
Apr 08, 2015 2320

Kam gredo naša zdravila?

Farmakološko aktivne snovi (FAS) so heterogena skupina snovi, sestavljena predvsem iz…
Apr 08, 2015 2599

Medovite rastline

Spominjam se, kako smo v rosni mladosti brez televizorja in računalnikov z odprtimi usti…
Mar 14, 2015 2059

Živimo zaradi ekosistemskih storitev

Naravno okolje ustvarja vire, ki omogočajo naše življenje, torej hrano, vodo, zrak,…
Mar 10, 2015 2513

Lokalno in ekološko je bolj zdravo

Kot porabniki se vsakodnevno srečujemo z veliko izbiro izdelkov. Tudi trg ponudbe in…
Feb 17, 2015 2732

Darila z dodano vrednostjo

Bojana Zmazek Mesec, voditeljica in ustanoviteljica centra Znanje iz narave SOWELU je s…
Nov 11, 2014 2363

Globalizacija oblikovanja

Zadnje čase je moderno, da študentje želimo pobegniti v tujino. Poznam jih veliko, ki se…
Oct 13, 2014 2463

Prednosti, ki jih nudi les

Drevesa so na zemlji že milijone let in so bistveno starejša od človeka. To pomeni, da je…
Sep 15, 2014 2418

Čiščenje odpadnih voda na naraven način

Rastlinske čistilne naprave so...Ustrezne so za vikend hiše in turistične objekte, kjer…
Jul 10, 2014 3431

Ekosistemske storitve

Človek se uči vse življenje. Tako sem ne dolgo tega izvedel za »ekosistemske storitve«.…
Jun 25, 2014 2493

Razvoj EKO potrošnje

Družba GfK Slovenija spremlja trende na področju razvoja kupcev in ker v zadnjem času EKO…
Apr 11, 2014 2947

Sonce greje ... najceneje!

Koliko bolj srečne se počutimo, če sije sonce, če je le malo oblačkov na nebu, če je vse…
Mar 20, 2014 4108

Naravna oblačila

Oblačila za nežno otrokovo kožoZaradi zavedanja o vse večjem onesnaževanju in uporabi…
Feb 12, 2014 4148

Strup, ki ga oblečemo

Veliko je že bilo prelitega črnila o tem, kako strupena so naša oblačila. Večina jih naj…
Dec 05, 2013 5839

Naravni čistili - kis in limona

Naravni čistili – kis in limonaKis je vsestransko in povsem naravno čistilo. Vse kar…
Nov 29, 2013 2831

Ekovrtovi

Že tretje leto zapored je Inštitut za trajnostni razvoj izvedel program Šolski ekovrtovi,…
Nov 18, 2013 4292

Najmočnejša rastlinska vlakna

NAJMOČNEJŠA RASTLINSKA VLAKNA Star slovenski rek dokazuje, da je bila v časih naših…
Nov 01, 2013 3439

Živeti čisto in zdravo

S tem, da vzdržujemo lastno čistočo, našega okolja v katerem živimo in naših oblačil s…
Sep 20, 2013 3731

Eko hiše

Živeti z naravoEko hiše so način življenja Izraz »eko« naj bi označeval nekaj okolju…
May 13, 2013 2642

Neprecenljiva pomembnost ekoloških živil

Zdravje, ki je osnova vsega dobrega v življenju, se začne pri prehrani. Kalček v svojih…
Mar 22, 2013 1356

22. marec - svetovni dan voda!

Svetovni dan voda, letos v znamenju mednarodnega leta sodelovanja na področju voda…
Jun 19, 2012 1337

Na poti »zelenega« slehernika

Glavna tema letošnjega svetovnega dneva varstva okolja je Zeleno gospodarstvo. Izkušnje…
May 31, 2012 5462

Varuhi semen skrbijo, da stare, avtohtone in udomačene sorte ne bodo odšle v pozabo

Eko Vila O pomenu pestrosti in vrednosti starih sort kulturnih rastlin za lokalno…
Apr 10, 2012 1575

Trnova, a zadovoljna pot do samooskrbe

S težavami zagotavljanja prehranske varnosti se v Sloveniji in v svetu v zadnjem času…
Feb 27, 2012 1334

Z ekološko pridelanim ječmenom do boljšega imunskega sistema

Dr. Yoshihide Hagiwara, znanstvenik, inovator in ustanovitelj enega največjih…
Jun 23, 2011 2278

Varovanje pred svetlobnim onesnaževanjem v Sloveniji

Andrej Mohar in Erika Pogačnik Zemlja iz dneva v dan postaja svetlejša. Ko se znoči,…
Jun 02, 2011 2313

Ekološka živila: edini odgovor je DA

Bojan Petkovšek Vse, kar potrebujemo, najdemo v živilih, ki so pridelana in predelana…