Varuhi semen skrbijo, da stare, avtohtone in udomačene sorte ne bodo odšle v pozabo

Eko Vila


O pomenu pestrosti in vrednosti starih sort kulturnih rastlin za lokalno samooskrbo s hrano, semenski knjižnici in varuhih semen, digitalnem herbariju in gensko spremenjenih semenih smo se pogovarjali z Matejo Koler in Tino Ternjak iz društva Varuhi semen.

Kakšen je vaš pogled na seme kot vir življenja in biotsko pestrost?
Semena so osnova vsega kar raste okoli nas, so nekaj kar nam je dala narava in do česar bi vsak moral imeti pravico brezplačno dostopati. Slovenija s svojo raznolikostjo skriva bogastvo starih, avtohtonih in udomačenih sort kulturnih rastlin. Te so del naše tradicije in se že desetletja ohranjajo na naših tleh, ter so del vsakodnevne prehrane.

Kdaj in s kakšnim poslanstvom je bilo ustanovljeno društvo Varuhi semen?
Društvo Varuhi semen je mlado društvo, ustanovljeno lani. Nastalo je z namenom ohranjanja starih, lokalno prilagojenih sort kulturnih rastlin, ki v zadnjem času izginjajo iz naših njiv in vrtov in kot del naše tradicije tonejo v pozabo.
Eno izmed naših pomembnejših poslanstev je ozaveščanje širše javnosti o pomenu pestrosti in vrednosti starih sort kulturnih rastlin za lokalno samooskrbo s hrano. Zavedamo se, da je pri tem še posebej pomembno izobraževanje otrok in mladine prek interaktivnih in zabavnih izobraževalnih delavnic.

Kaj je semenska knjižnica?
Semenska knjižnica je alternativen pristop k ohranjanju raznolikosti kulturnih rastlin. Temelji na medsebojnem povezovanju varovanja pestrosti rastlin in ljudi. Njeno najosnovnejše poslanstvo se tako skriva v varovanju, ohranjanju in spodbujanju ponovne pridelave starih, lokalno prilagojenih sort rastlin, namenjenih za prehrano ljudi. Model knjižnice sestavljata dva osnova elementa – prostori in mreža varuhov. V prostorih semenske knjižnice sta semenski arhiv in laboratorij. V arhivu se tako hranijo vsi zbrani vzorci semen pod pogoji, ki omogočajo dolgoživost semena. Ker je pa zdrav in kakovosten semenski material osnova zdrave rastline, se v laboratoriju izvaja tudi razkuževanje semen z vročo vodo, testiranje kaljivosti, merjenje vlage v zrnu in še marsikaj. Seme, hranjeno v prostorih semenske knjižnice, pa ne ostaja skrito za zidovi, temveč vsako leto potuje v roke posameznikov, ki prevzamejo skrb za ohranjanje določene sorte. Ti posamezniki se imenujejo varuhi in predstavljajo hrbtenico semenske knjižnice. Ti s setvijo, pridelavo semena, vračanjem semena v knjižnico in nenazadnje z medsebojno menjavo razmnoževalnega materiala ohranjajo in širijo stare slovenske sorte vrtnin, žit, vinske trte in sadnih rastlin po naših vrtovih in poljih.

Kdo lahko postane Varuh semen in kako?
Varuh lahko postane čisto vsak, ki ima veselje do vrtnarjenja in semenarjenja in ki prostovoljno izpolni in poda pristopno izjavo v društvo Varuhi semen, ter plača letno članarino.
Ves semenski material, ki je na voljo za izposojo v semenski knjižnici najdete v digitalnem herbariju, ki je na voljo širši javnosti, ne glede na to ali ste član našega društva.
Trenutno digitalni herbarij vsebuje 22 rastlinskih vrst in znotraj tega 60 različnih sort kulturnih rastlin. Opis vsake rastlinske vrste, ki so razvrščene glede na rabo, zajema botanično klasifikacijo s kratkim opisom in sliko semen posameznih sort, tako da lahko vedno preverite, ali je vaša sorta že v naši zbirki. Če pa ste v dilemi, pa nas lahko kadarkoli kontaktirate in poskušali vam bomo pomagati po najboljših močeh. Naše zbiranje se še nadaljuje, tako da boste lahko v prihodnjih mesecih spremljali redno posodabljanje digitalnega herbarija.

Kako zagotovimo visoko kakovost semen?
Če želimo kakovosten semenski material, se naše delo začne že pri skrbi za posevek in rastline. Pomembno je, da za semenski material odberemo le najlepše in najbolj zdrave rastline, saj je to predpogoj za zdrav semenski material. Nato semenski material skrbno prečistimo, posušimo in pregledamo. Zelo pomembna pa je tudi sama hramba semena, ki se mora izvajati pod čim bolj stalnimi pogoji, katerih osnova je suh, temen in primerno hladen prostor.

Si kar ješ! Ali se ljudje danes sploh še zavedamo pomena semen in njihove raznovrstnosti, ki posredno vpliva tudi na kakovost življenja in biotsko pestrost okolja v katerem bivamo?
Pri našem delu srečujemo veliko ljudi različnih starostnih skupin, različnih interesov, iz različnih krajev, in kljub temu, da še je vedno veliko takih, ki o tej problematiki ne razmišljajo veliko, lahko rečeva, da se stvari obračajo na bolje. Vedno več je tistih, ki se zavedajo pomena zdrave prehrane in njenega vpliva na zdravje in na to, da naše telo dobi potrebno energijo za vsakodnevne izzive. Del tega je zagotovo uživanje raznolike hrane, ki si jo v čim večji meri pridelamo sami, ali pa vsaj poskušamo kupiti čim bolj kakovostno pridelano lokalno hrano.
V našem društvu se tudi zavedamo, da mogoče nekateri še nimajo znanja na tem področju, zato smo na naši spletni strani (www.semenska.org), ki je začela delovati aprila, poseben kotiček namenili prav temu.

Kakšen je vaš pogled na gensko spremenjena semena, na hibride? Kam nas tovrstno spremenjena semena vodijo?
Gensko modificirane rastline ne prinašajo ničesar dobrega v naša življenja in predstavljajo veliko grožnjo biotski pestrosti. Študije kažejo, da ne le, da ogrožajo naravne ekosisteme, negativno vplivajo tudi na zdravje ljudi. Takšnim posegom v naravo bi morali odločno nasprotovati. Kar se tiče sodobnih hibridov, je situacija seveda drugačna. Sodobni hibridi so produkt dela človeka, namenjen za masovni trg. To pomeni, da lahko iste sorte načeloma pridelujemo tako v Mehiki kot v Sloveniji - kljub temu da za pridelavo na naših tleh niso nujno najbolj prilagojene. Brez sposobnosti prilagajanja, ki je evolucijsko že dana starim, lokalno razvitim sortam, je tako gojenje hibridnih sort velikokrat povezano z uporabo kemičnih sredstev. Če pa pogledamo s stališča semenarjenja, je od teh sort tudi veliko težje pridelati seme. Slovenija ima tako bogato zbirko starih sort, da so lahko le-te osnova vsakega vrta. Seveda pa ob tem ne smemo zanemariti ekološkega gnojenja in skrbi za uravnoteženo sestavo prsti. Seveda brez vsakršnih dodanih kemikalij in strupov.

Koliko je dejansko v Sloveniji še starih lokalnih semenskih sort?
To je nekoliko težje opredeliti. Podatki kažejo, da smo globalno gledano izgubili kar 75 odstotkov tradicionalnih rastlin. V Sloveniji je ta delež še višji. Kljub temu, nas pri terenskem zbiranju semen vedno znova preseneti število še vedno ohranjenih in gojenih starih sort. Ko si enkrat med ljudmi, se šele začne razprostirati razsežnost naše naravne dediščine. V semenski knjižnici je tako svoje mesto do sedaj našlo kar lepo število starih sort.

Katere so najbolj ogrožene in redke sorte pri nas? Ali imamo podatke o tem katere sorte so izumrle?
Za vedno smo izgubili veliko starih sort, tako pri poljščinah in vrtninah kot sadnih rastlinah. Za nekatere pa verjetno sploh ne vemo, da še obstajajo. Veliko starih sort nikoli ni bilo vključenih v prodajne kataloge ali sortne liste. O njih je tako znanih le malo informacij, a jih ljudje še vedno ohranjajo zaradi njihovega okusa, konsistence, tradicije. Ene izmed redkih in iskanih starih sort so denimo Beltinske pšenice.

Imam svoj vrt, ki ga obdelujem po permakulturnih načelih. Vanj bi želela letos zasaditi stare sorte rastlin. Kje in kako jih lahko dobim?
Nekatere stare in avtohtone sorte se da kupiti tudi v semenarnah, vendar je takšnih le peščica. Največje bogastvo raznolikosti semen kulturnih rastlin se še vedno skriva pri ljudeh doma. Lahko povprašate svoje starše, stare starše, sosede, tete, strice in presenečeni boste, da kljub temu, da večina ljudi semena drago plačuje, nekateri še vedno prisegajo na svoja semen, ki jih vsako leto pridelujejo s trudom in željo po ohranjanju. Lahko pa si semena seveda kot varuh in član društva Varuhi semen tudi brezplačno izposodite in postanete tudi vi del ohranjanja biotske pestrosti in naše tradicije.

Ali nam lahko predlagate kakšno preprosto zasaditev s starimi semeni za naš balkon ali korita? S katero rastlino lahko zamenjamo rože v loncih, da bodo obrodile in še lepo krasile naše bivalno kolje?
Izbira je velika in odvisna želja posameznika. Na balkonu lahko lepo uspevajo stare sorte jagod, recimo ananasovke ali pa kaka tradicionalna slovenska zelišča kot je denimo hermelika.

Nam lahko malo opišete Kalinčkove delavnice? Kje se trenutno izvajajo, kako lahko pristopijo ostale šole, vrtci?
Pri Društvu Varuhi semen se zavedamo, da so otroci tisti, ki bodo v prihodnosti s svojim znanjem in ozaveščenostjo vplivali na okolje, zato se aktivno vključujemo v izobraževanje mladih. Tako so nastale Kalinčkove delavnice, kjer smo v letošnjem šolskem letu z učenci petih razredov zbirali semena in se učili o pomembnosti ohranjanja starih, lokalno prilagojenih vrst in sort kulturnih rastlin. V letošnjem šolskem letu se je v Kalinčkove delavnice vključilo sedem osnovnih šol iz Maribora in okolice z več kot 220 otroki. V naslednjem letu si želimo, da bi lahko v njih vključili še več šol in otrok, da bi razširili tudi starostne skupine ter delavnice vsebinsko še nadgradili. Veliko pa je seveda odvisno od denarnih sredstev, ki bodo na voljo, saj je naše društvo neprofitno. Tiste šole, ki jih zanima sodelovanje in ki želijo svojim učencem ponuditi nekaj več, pa seveda naprošamo, da nas kontaktirajo.

Kaj je digitalni herbarij semen? Kako lahko pokukamo vanj?
Digitalni herbarij Semenske knjižnice je sistematično urejena zbirka nekaterih avtohtonih, domačih in tradicionalnih vrst in sort kulturnih rastlin, ki si jih kot člani društva Varuhi semen lahko brezplačno izposodite.
Zbrana semena v knjižnici so produkt vestnega dela in truda varuhov, ki so do sedaj ohranjali te sorte. Tako semena zbrana v knjižnici prihajajo iz rok različnih ljudi ter iz različnih pridelovalnih praks. Vsa pa izvirajo iz domače pridelave.
Digitalni herbarij je trenutno dostopen na spletni strani Poslovnega centra Halo (www.halo.si/aktualno?id=000027765) in na spletni strani Društva Varuhi semen (www.semenska.org). Lahko pa nam tudi pišete na ( This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it. ) ali ( This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it. ).