Ekosistemske storitve

Človek se uči vse življenje. Tako sem ne dolgo tega izvedel za »ekosistemske storitve«. Dal sem se podučiti, da gre za koristi in storitve, ki jih človeku nudijo ekosistemi oziroma po domače, naše okolje. Hrana, voda, les, čiščenje zraka, nastajanje prsti in opraševanje so najpomembnejše med njimi.

Gorazd Marinček

Takoj se vidimo v zrcalu: od pridelane hrane je zavržemo eno tretjino, od vse načrpane zdrave pitne vode je v prehranske namene uporabimo samo 6 odstotkov, umazanijo spuščamo v zrak ljudje s svojimi dejavnostmi, pomena lesa se šele pričenjamo zavedati, o izginevanju prsti zaradi intenzivnega kmetovanja niti ne vemo kaj dosti, za opraševanje pa nam je prav malo mar. Saj gremo v cerkev sodobnega potrošništva, v hiper, super ali mega market, in tam na policah zraste vse, kar si srce poželi, samo denar je potrebno imeti. Pa zadeve niso tako enostavne in enoznačne.

Pomembne storitve žuželk
Znameniti mislec Einstein je človeštvu pripisal le štiri leta življenja po izginotju čebel. Opraševanje rastlin, ki je osnova za nastajanje semen in plodov, za razmnoževanje osnovne hrane živali in ljudi, je namreč v največji meri delo – ekosistemska storitev žuželk in med njimi so v absolutno največjem številu ravno čebele. Tista brenčeča bitja, ki pičijo, če stopimo na njih, ali če posežemo v njihov panj – bivališče in skladišče medu za zarod in hude čase.

Zanesljivo ste se srečali z vestmi o množičnih poginih čebel, ki jih pripisujejo nespametni rabi škropiv v kmetijstvu. Res je, v pohlepnem hlastanju za čim večjimi dobički farmacevtska in kemijska industrija, povezana v nadnacionalnih korporacijah, ustvarjata vtis, da brez strupov v kmetijstvu ni življenja. Zares strupen nesmisel – miselni preobrat: »brez strupov ni življenja«, ki mu potrošniki praviloma brez premisleka nasedamo.

Oprašijo in poginejo
Med, cvetlični prah, matični mleček, propolis, medica in še kaj, so pridelki in izdelki čebel in čebelarjev, ki jih vsakodnevno srečujemo in si z njimi izboljšujemo zdravje in odpornost telesa in duha. Najpomembnejša storitev čebel pa je že omenjeno opraševanje, ki je v osnovi njihovo naravno poslanstvo, vse ostalo je rezultat človekove spretnosti za izkoriščanje naravnih priložnosti.

Pri slednjem so se pokazale tudi samouničevalne težnje. Kako bi sicer pojasnili primere iz severne Italije in Združenih držav Amerike in še od kod, kjer gojijo panje čebel za prodajo za namene opraševanja. Namreč, intenzivno sadjarstvo v omenjenih deželah izvajajo z obilo strupov v obliki škropiv – herbicidov, pesticidov itd.,- ki dobesedno pomorijo vse živo s ciljno izjemo – sadnega drevja in plodov. Plodov pa ne bo brez opraševalcev. Torej, ko drevje zacveti, nabavijo ustrezno število panjev s čebelami, ki s poletom v zastrupljene sadovnjake opravijo svoje poslanstvo, oprašijo cvetove in ...poginejo. Plodove iz teh sadovnjakov, ki so kot iz pravljice o Sneguljčici, čudoviti na pogled, o okusu že dvomim, pozneje »nabiramo« s polic v potrošniških templjih.

Kot v Sneguljčici
Seveda nas »tolažijo«, da nobena količina strupa ne presega dovoljene količine. Past je v besedici, ki manjka, namreč, nobena količina posamičnega strupa. Škropiva so mešanica strupenih kemikalij, ali pa uporabljajo več različnih. Posamične količine so znotraj dovoljenih meja. Ampak seštevek več manjših količin? Kaj pa medsebojna sinergija s povečanim učinkom? Pa postopno slabljenje imunskega sistema, ko na koncu že kapljica čez rob zadostuje za nepopravljive posledice.

Spoštujmo čebele in čebelarje. Sadimo medonosne rastline in jih gojimo z naravi prijaznimi sredstvi. Voda z namočenimi koprivami odganja uši itd. Pikapolonice so jim naravni sovražniki – tudi naravno ravnovesje je ekosistemska storitev, ki jo človek s svojimi posegi izničuje. Ni čudno, da panji v mestu Ljubljana dajo več medu kot marsikateri na podeželju v okoljih z intenzivnim kmetijstvom.

Bodite pozorni na izvor in način pridelave hrane. Morda jo celo sami pridelajte po ekoloških načelih. Povežite se z ekološkim kmetom v sistem partnerskega kmetovanja. Obiskujte ekološke izletniške kmetije in se prepričajte na lastne oči in lasten okus o kakovosti tako pridelanih živil.

Ko opazujemo na policah v potrošniških templjih sijoče pridelke, se spomnimo na zlobno čarovnico, zastrupljeno jabolko čudovitih barv in Sneguljčico. Kako le sta brata Grimm že pred toliko časa zmogla tako slikovito opisati sodobne farmacevtske multinacionalke in naivnega potrošnika? Samo da v današnjih časih princ na belem konju praviloma umanjka.

Zato: le kdo bo kaj storil za naše zdravje, če ne mi sami, tukaj in takoj ?

Na spletni strani
www.preklopinasonce.si

so vsak dan objavljeni osveženi podatki, kolikšen delež
elektrike in toplote za lastno porabo bi lahko štiričlansko
gospodinjstvo pridobilo s pomočjo sonca. V preteklem
mesecu bi v Mariboru potrebe po elektriki pokrili 44 odstotno,
po toploti pa 36 odstotno. V Ljubljani so vrednosti
nižje; za elektriko 35 odstotkov in za toploto 24 odstotkov.

Preklopite na sonce!