Čiščenje odpadnih voda na naraven način

Rastlinske čistilne naprave so...
Ustrezne so za vikend hiše in turistične objekte, kjer ni stalnega dotoka odpadne vode, posamezne hiše, skupino hiš, manjše zaselke ter manjša oziroma večja naselja. RČN so prilagodljive različnim tipom odpadnih voda (komunalne, industrijske, meteorne vode, izcedne vode iz deponij ipd.) ter na nihanje v količini in obremenjenosti odpadne vode. Gradbinci in vzdrževalci RČN lahko prihajajo iz lokalnega okolja, kar prispeva k razvoju podeželja. RČN posnemajo delovanje narave in zagotavljajo učinkovito čiščenje

Glavne prednosti RČN so: dolgoročno najugodnejša investicija, nizki vzdrževalni stroški, ne potrebujejo električne energije (voda teče gravitacijsko), ne potrebuje strojnih (črpalka, različna puhala ...) in električnih komponent (krmilne naprave, električnega priključka), ne potrebuje rednih servisov mehanske opreme, vključitev v okolje in nov biotop za organizme.

Odpadna voda se zbira v primarnem usedalniku (greznica), ki je vsaj dvoprekatna in vodotesna. Dalje teče voda preko dveh do štirih gred –izoliranih z nepropustno folijo. Grede so napolnjene s substratom – različne frakcije drobljenca ali prodca in zasajene z vlagoljubnimi rastlinami (navadni trst, šaš, ločje). Voda se med zadrževanjem in pretakanjem skozi substrat zaradi delovanja mikroorganizmov očisti do stopnje, kot jo zahtevajo predpisi. Dobro delujejo tudi pozimi in dosegajo zahtevane normativne vrednosti.

Mulj/blato, ki v usedalniku nastaja, je potrebno odstranjevati na približno 2-3 leta. To opravlja komunalno podjetje, če ima objekt, kjer RČN stoji, prijavljeno kmetijsko dejavnost, lahko prečrpano blato odloži za 6 mesecev v gnojno jamo ter jo kasneje razprši po kmetijskih zemljiščih. Količino izčrpane gošče se prijavi komunalni službi, ki vodi evidenco. Prečiščeno vodo lahko odvajamo v ponikovalnico ali v bližnji odvodnik.

Površina RČN je pohodna, saj voda teče med 10 in 15 cm pod površino, zato ne prihaja do smradu in razvoja nezaželenih insektov. Za učinkovito delovanje RČN potrebujemo 2,5 m2 površine na 1 PE (PE – populacijski ekvivalent, ki pomeni onesnaženje, ki ga povzroči človek v enem dnevu). RČN za enodružinsko hišo s 4 člani zahteva 10 m2 neto površine. Do sedaj je bila v Sloveniji največja izgrajena RČN za naselje Sodinci v občini Ormož, in sicer za 1.000 PE.

Pri RČN so kapacitete do 50 PE potrebne prve meritve, s katerimi se dokazuje njihovo delovanje, medtem ko imajo vse ostale biološke čistilne naprave certifikat o svojem delovanju in se njihovega delovanja nikoli niti ne preverja. Vse čistilne naprave, večje od 50 PE pa morajo imeti redne meritve; večja kot je čistilna naprava, bolj pogosto se meritve izvaja.