Spletni izziv zaradi katerega otroci umirajo

Slovenka Nina Jelen je sodelovala v kampanji #SaferInternet4EU, v okviru katere je Evropska komisija pripravila nagradni natečaj najboljših praks spletne varnosti za organizacije, učitelje in mladostnike. V kategoriji učiteljev je Nina med tremi finalisti zasedli prvo mesto.

Sara Sočan

Kakšen je bil namen kampanje?
Namen kampanje je bilo ozavestiti učence, starše, učitelje, pedagoge in praktično vse uporabnike spleta, da postanemo odgovorni uporabniki le-tega. Da se znamo na spletu obnašati, da prepoznamo nevarnosti, lažne novice, spletno nadlegovanje, da kritično razmišljamo in da skrbimo za spletno higieno in svojo spletno identiteto, saj je tudi ta del nas.

Zakaj ste se je udeležili?
Udeležila sem se je, ker sem v šoli veliko delala, razmišljala in ustvarjala na to temo, saj se mi zdi zelo pomembna.
Predstavili ste projekt Travelling around the world. Kako ste se ga lotili?
Projekt je bil resnično raznolik. Najprej sem jim brala svojo knjigo Ženičke in strički za daljnimi grički, ki opisuje življenje preprostih ljudi, ki so zelo prijazni, dobrodušni in srčni, vendar ima vsak od njih kakšno smešno navado (povsem človeško). Eden ves čas prdi, drugi si vrta po ušesih, plesalka kar naprej pada ... V vasici živi tudi Fotko, ki vse to posname in objavi na spletu. Strašno, kajne?
Našo učilnico sem nato spremenila v virtualni svet, kjer sem ustvarila različne klepetalnice. Učenci so za vstop potrebovali svoj vzdevek (kartico okrog vratu). Izpolniti so morali tudi osebno izkaznico - podatke, ki bi jih delili na spletu (ime, priimek, geslo elektronske pošte, služba staršev ...). Potem pa so klepetali s svinčniki, govor je bil prepovedan. Po razredu so bile različne slike (videti so bile kot strani na Facebooku), otroci so spodaj lahko pisali komentarje - pod svojim vzdevkom, seveda. Včasih so si kar dali druška, včasih so bili prijazni.
Komentarje smo nato prebrali (in nič raziskovali, kdo je kaj napisal). O vsem skupaj smo se seveda pogovorili. Pokazala sem jim filmčke o spletnem nadlegovanju, o tem, kako se moraš obnašati na spletu, koliko podatkov in kakšne fotografije lahko deliš ...
Napisala sem tudi zgodbico Rožnati otroci, ki govori o otrocih, ki so dobili nove telefone in potem se niso odlepili od njih. Njihova vasica je osivela, rože so ovenele, nihče več se ni igral ... Še dobro, da jih je rešil super Sejfko.
O Sejfku sem napisala pesmico, ki smo se jo naučili, šivali smo lutke - Sejfkote in uporabnike spleta, naredili stripe, z višješolkami sem posnela videospot Dobro jutro, dragi ljudje ( https://www.youtube.com/watch?reload=9&v=R1hwo6G8hz4) in še in še ...
Upam, da se jih je kaj dotaknilo in da se bodo spomnili na vse to, ko bodo enkrat prijavljeni v družabna omrežja.

Menite, da se otroci, starši in učitelji v dovolj veliki meri zavedajo digitalnih priložnosti in izzivov?
Malo že vemo, da lahko na spletu naletimo na super priložnosti in hkrati nevarnosti. V resnici pa se najbrž ne zavedamo, kako zelo širok spekter vsega je na spletu. V Bruslju, kjer je bila podelitev nagrad, je potekal tudi forum. Na tem forumu sem se res naučila ogromno. Čeprav sama precej razmišljam o varnosti na spletu, je bilo vseeno par stvari, ki so se me resnično dotaknile. Recimo, govor očeta Geert Reyndersa me je resnično šokiral. Pripovedoval nam je o sinu, ki je naredil samomor pri 14. letih. Ko so raziskovali okoliščine, so ugotovili, da ni delal samomora, ampak je na spletu igral online challenge (izziv na spletu) - choking challenge. Izziv, ki zahteva, da se oseba duši, za trenutek izgubi zavest, ob tem se snema in vse skupaj objavi na spletu. Ste vedeli za to? Jaz ne. Očitno pa veliko otrok to počne. Mlada gospodična, s katero sem se družila na seminarju, mi je povedala, da so to počeli vsi njeni sošolci in da je prepričana, da ne učitelji in ne starši niso vedeli za to. Ko so raziskovali, kako je otrok prišel do te ideje, so ugotovili, da je velika možnosti, da je fant gledal filmčke na youtubu in da mu je youtube vsebino sam izbral.

Precejšen izziv je vsekakor zagotoviti varnost na spletu. Še posebej otroci se lahko znajdejo v krempljih spletnih prevar. Kako jih lahko starši obvarujemo?
Pogovor, pogovor, pogovor. Na forumu so večkrat poudarili, da ni rešitev, da otroku vzamemo telefon. V bistvu mu moramo dati vedeti, da vemo, da je telefon pomemben del njega. Splet dejansko je pomemben in brez njega si skoraj ne predstavljamo več sveta. Prinaša veliko pozitivnega.
Odrasli moramo dobro poznati splet, ga raziskovati, se prijavljati na družabna omrežja, da sploh vemo, s čim imamo opravka.
Naučiti moramo otroke, da lahko rečejo ne in da jim ni treba storiti vsega. Pa to, da poslušajo svoj notranji občutek - če čutijo, da je nekaj nevarno, najbrž tudi je.
Včasih lahko pri otroku prepoznamo, da nekaj ni v redu, že samo s tem, da se fizično počuti slabše - da ne je, da ne spi dobro...
Z otroki se moramo res čim več pogovarjati in jih izobraziti na tem področju. Da bodo vedeli, kakšne so posledice njihovih dejanj, včasih samo enega samega klika ali komentarja.

Kakšno vlogo ima šola, imate učitelji, glede osveščanja o morebitnih pasteh spleta?
Glede na to, da je šola vzgojno-izobraževalna enota, mislim, da mora tudi šola izobraževati otroke o uporabi spleta. Otroke pripravljamo na realni svet, na to, kako se morajo obnašati do učiteljev, kaj narediti, če se skregajo s prijateljem, kdo so pomembne osebe v njihovih življenjih ... Vse kar je bilo prej v realnem življenju, zdaj šteje popolnoma enako tudi življenje na spletu.
Otrok na družabnih omrežjih išče svojo identiteto, potrditev. S tem, ko objavi svojo sliko, si želi biti sprejet. In število všečkov se mu zdi pomembno. Saj je že nam odraslim tako, kajne? Treba jih je učiti o tem, da so prijazni drug do drugega, o spletnem nadlegovanju, o komentarjih, o pasteh spleta, o škodljivih objavah ... Seveda pa tudi o pozitivnih plateh. Kaj vse lahko poiščejo, se naučijo, uporabijo.
Mislim, da se je z otroki treba začeti pogovarjati o tem čim prej. Večina otrok se do 4. leta že sreča s spletom. Tako da moramo začeti že pri majhnih, da bodo postali odgovorni uporabniki, ko bodo res aktivni.

Kaj pomeni izraz spletna higiena?
Spletna higiena pomeni podobno kot telesna. Tako kot skrbimo za telo, da je čisto, moramo tudi na spletu poskrbeti, da so naši podatki dobro zavarovani, da varno brskamo po spletu, da izbiramo dobra gesla.

Kaj vam pomeni zmaga, ki ste jo dosegli?
Predvsem je to neka potrditev, da sem naredila nekaj dobrega. Res je lepo biti nagrajen za svoje delo. Od več kot 600 prispevkov, ki so se prijavili na tekmovanje, je zmagala majhna Slovenija. Mislim, da je tudi pri nas ogromno učiteljev, ki se trudimo, da smo dobri učitelji, inovativni, da so učenci del nas in da jih imamo resnično radi.

Ostali članki iz teme otroci

May 17, 2019 192

Kam z otroki v nedeljo, 2. junija?

Na Čarobni dan v Tivoliju, Ljubljana! Prestolnico bo v nedeljo, 2. junija 2019, zopet…
Apr 08, 2019 186

Z igro do razvoja kognitivnih sposobnosti

Raziskave s področja nevrološkega razvoja možganov se pokazale, da se slednji najbolj…
Feb 25, 2019 232

Kdaj izpade prvi zobek?

Mnogi se dobro spominjamo fotografij iz rane mladosti. Skoraj vsakdo izmed nas ima…
Feb 10, 2019 284

Spletni izziv zaradi katerega otroci umirajo

Slovenka Nina Jelen je sodelovala v kampanji #SaferInternet4EU, v okviru katere je…
Dec 06, 2018 228

Dvojezičnost pri otrocih za boljše sposobnosti reševanja problemov

Vzgajanje otroka v dvojezičnem okolju ne prinaša zgolj komunikacijskih prednosti,…