Vsi se rodimo s posluhom

Slovenci veljamo za izredno pevski narod. V Sloveniji je namreč zgolj registriranih pevskih zborov okoli 150, vsi osnovnošolski, srednješolski ter pevski zborih takšnih in drugačnih zasedb pa sploh niso všteti v to številko. Verjetno gre razlog za tako obširno pevsko zanimanje iskati v naši ruralni preteklosti, ki namiguje na to, da so naši predniki našli čas za druženje tudi ob kmečkih opravilih, ki jih je skoraj vedno spremljalo petje. Takrat ni bilo pomembno, ali nekdo ima posluh ali ne – peli so, da so si krajšali čas in da je bilo vzdušje veselo. Danes pa so stvari nekoliko drugačne. V varnem zavetju doma že pojemo vsi, vendar pa širše občinstvo dosežejo le tisti, ki imajo odličen posluh in prav tako odlično muzikalnost in ritem. Ustavimo se pri posluhu – zakaj ga nekdo ima in drugi ne? Ali se ga je mogoče priučiti?

Aleksandra Lamut

Kaj sploh je posluh? Posluh za glasbo je definiran kot človekov čut za razumevanje glasbe. V to štejemo tudi razločevanje višine in intenzitete posameznega zapetega oziroma zaigranega tona in tudi zmožnost ponovitve le-tega. Absolutni posluh, ki ga doseže le ena od 50.000 oseb, pa je posluh na steroidih – pomeni, da lahko takšne osebe slišijo tone bolje kot ostali. Lahko jim določijo točno določeno tonaliteto brez glasbenih pripomočkov.

Glavno vlogo imajo možgani

Zvok zaznamo v notranjem ušesu in se v možgane prenese kot električni signal, mi pa ga zaznamo in prepoznamo kot zvok, besedo, ime. Razumevanje in delovanje človeških možganov je v veliki meri še vedno neznanka, vendar pa so znanstveniki dognali, kako lahko določene povezave in impulze v možganih vidimo in jih tudi razložimo. Študije so pokazale, da je povezava med desnim čelnim režnjem možganov, kjer je center za globje razmišljanje, in med desnim temporalnim režnjem, kjer prihaja do osnovne obdelave zvoka, pri tistih s posluhom veliko močnejša, kot pri tistih, ki posluha nimajo. Večina procesa se torej zgodi v naših možganih.

Posluh je potrebno negovati

Po drugi strani so znanstveniki mnenja, da se prav vsi rodimo s posluhom, vendar se posamezniki med seboj razlikujemo. Vsekakor je nekaj določeno že z našim genskim zapisom, določene spretnosti pa lahko osvojimo tudi v času našega razvoja. Ni naključje, da so otroci rojeni v izrazito glasbene družine, tudi sami glasbeno nadarjeni. Tako kot sluh sam, ki se z leti razvija, se tudi posluh za glasbo lahko razvije le, če ga negujemo. Tudi nekateri vrhunski športniki niso imeli prirojenih dispozicij za vrhunski šport, vseeno pa so se s treningi in trdim delom razvili v zmagovalce.

Ravno tako je s posluhom. Če začnemo z zgodnjimi »treningi«, se nam bo obrestovalo. Seveda lahko začnemo tudi v odrasli dobi, vendar bo takrat potrebno neprimerno več dela in vztrajnosti. Zagotovo pa pevski talent ni le gola sposobnost peti pravilno višino tona. Je mnogo več – je barva glasu, emocije in interpretacija, pa tudi ritem in muzikalnost.

Nekaj pa je jasno – pojemo lahko vsi. Če je petje in ukvarjanje z glasbo tisto nekaj, kar vam polepša dan in vas sprošča, potem pozabite na sosede in naglas zapojte svojo najljubšo vižo, pa naj odmeva po celi ulici! Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh! 

Ostali članki iz teme psihologija

Sep 09, 2021 237

Brez stresa z dopusta nazaj v realnost

Poletje nam počasi maha v slovo. Morda nas za kak dan še oplazi z repom, potem pa bo…
Sep 09, 2021 1119

Strah pred šolo je resničen!

Veliko je govora o tem, kaj vse moramo postoriti pred začetkom šole, katere zvezke in…
May 15, 2021 386

Kaj navdihuje znane Slovenke in Slovence?

V mesecu maju in juniju poteka vseslovenska akcija Pero navdiha, v kateri se prek…
Apr 15, 2021 355

Voda je vir življenja

Voda. Tako očarljiva in nežna, a obenem mogočna in rušilna. Brez nje ne moremo živeti.…
Mar 20, 2021 1663

Kako najti optimalno ravnovesje v življenju?

Stres, strah in druga čustva nas kot kompas vedno usmerjajo k boljšem delovanju in…