Želijo, da so sprejeti in slišani


Ksenija Lekić, iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, natančneje iz Območne enote Celje, je vodja programa za duševno zdravje mladih - To sem jaz. V pogovoru nam je zaupala precej zanimivih informacij povezanih s problematiko mladostnikov in izpostavila dejstvo, da mnogi izmed njih ne le potrebujejo, ampak si želijo strokovno pomoč pri reševanju svojih težav.

Veronika Bilban

Mladostniki so precej občutljivi, še posebej adolescenti. Posledično se mnogi soočajo s stresom, negativnimi občutki, nizko samopodobo. Se vam zdi, da so ti problemi iz leta v leto večji?
Težave, povezane z duševnim zdravjem, so med mladostniki v zadnjih letih v porastu. Tako kažejo podatki: celovita slika duševnega zdravja otrok in mladostnikov je opisana v monografiji Nacionalnega inštituta za javno zdravje Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji. Pri zdravnikih v osnovnem zdravstvenem varstvu so bili mladostniki, stari od 15 do 19 let, v obdobju od leta 2008 do 2015 najpogosteje obravnavani zaradi stresnih in prilagoditvenih motenj. V tem obdobju se je število obiskov mladostnikov, ki so v ambulantah na primarni zdravstveni ravni prvič poiskali pomoč zaradi duševne ali vedenjske motnje, povečalo za približno 25 odstotkov. Znatno se je povečalo tudi število receptov, izdanih za zdravljenje duševnih motenj otrok in mladostnikov. Po ugotovitvah strokovnjakov se skoraj polovica duševnih težav, ki so prisotne v odraslosti, prvič pojavi do štirinajstega leta starosti. Tudi zato mnogi strokovnjaki opozarjajo, da je število otrok in mladostnikov, ki imajo duševne težave, zaskrbljujoče.

Zakaj menite, da je projekt To sem jaz tako zelo pomemben?
Preprosto zato, ker mladostnike podpira pri reševanju vsakdanjih težav in pri krepitvi duševnega zdravja. Želeli bi si, da je zanje neke vrste navdih pri razvijanju zdrave osebnosti. V svojem temelju je program usmerjen v podporo mladim pri razvijanju psihične odpornosti oziroma osebnostne čvrstosti. Sega na področje univerzalne preventive, kar pomeni, da naslavlja vse mladostnike. Tovrstni programi se najlažje odvijejo v šolskem prostoru, kjer otroci in mladostniki preživijo večino dni v letu.

Česa vse se mladostniki naučijo v okviru preventivnih delavnic?
V desetih preventivnih delavnicah, ki so zajete v celostnem modelu, lahko razvijajo čustvene in socialne veščine, sčasoma pridobivajo nove življenjske kompetence. Delavnice naslavljajo področje spoštovanja, sprejemanje sebe in drugih, postavljanje in uresničevanje ciljev, pomen sodelovanja in prijateljskih odnosov, reševanje problemov, področje soočanja s stresom, pozitivne življenjske naravnanosti, zavedanja o lastni posebnosti (unikatnosti), asertivnost in ravnanje s čustvi (prepoznavanje, sprejemanje ter izražanje čustev). Socialne in čustvene kompetence so zaščitni dejavniki razvoja zdrave osebnosti ter gradniki realne in stabilne samopodobe. S temi veščinami in kompetencami postajajo mladi bolje opremljeni za spoprijemanje z vsakdanjimi izzivi in vzpostavljanje kakovostnejših odnosov. To hkrati pomeni, da se bodo v življenju v najrazličnejših situacijah, povezanih z medosebnimi odnosi, bolj verjetno lažje znašli, torej tudi manj zapletali.

Projekt Vaš pristop pa ne uči samo mlade, temveč tudi učitelje, saj imajo tudi oni veliko vlogo pri usmerjanju mladih na pravo pot, kajne?
Vloga učitelja je izjemna - predvsem zaradi vpliva, ki ga ima lahko na oblikovanje mladostnikove osebnosti. Učitelj je močno na očeh svojih učencev – predstavlja jim vzor. Lahko jih navdušuje, motivira, lahko pa povečuje njihovo negotovost ali strah ... Pomembno je, kakšen odnos bo zgradil z mladostniki. Verjetno bi bila prava pot, da je ta odnos spoštljiv in sprejemajoč ter s primernimi omejitvami. Naš novi priročnik Zorenje skozi To sem jaz, ki ga to jesen dajemo vsem osnovnim in srednjim šolam v javno in brezplačno uporabo, razgrinja model za preventivno delo z mladostniki, izvajalci delavnic pa so lahko učitelji – ne glede na strokovni profil ali predmet, ki ga poučujejo. Cilj programa je, da bi učitelj (po možnosti razrednik) v svojem razredu izpeljal celostni model 10 preventivnih delavnic v šolskem letu ali dveh. Nekateri učitelji pravijo, da v teh delavnicah mladostnike uzrejo v drugi luči, se z njimi povežejo, gradijo zaupanje in izboljšujejo razredno klimo. Vse to drži. Celostni model preventivnih delavnic je namreč dokazano učinkovit – evalviran v raziskavi Centra za psihodiagnostična sredstva – in predstavlja za učitelje dragoceno orodje za načrtno preventivno delo. Spomnim se učiteljice, ki je dejala, da so ji delavnice pri srcu zato, ker zbujajo v mladostnikih zavedanje, aktivnost in osebno rast. Številni učitelji opažajo, da so učenci po ciklusu 10 delavnic postali bolj strpni in sočutni, da so se začeli bolje poslušati, povečala se je njihova pripravljenost za reševanje težav in medsebojno zaupanje je naraslo.

Kako naj poskrbimo za dobro samopodobo in kako nam le-ta koristi v vsakdanjem delovanju, doseganju zastavljenih ciljev in podobno?
V mislih imamo razvijanje samopodobe, ki naj bo realna, to moram posebej poudariti. Pozitivna samopodoba v vsakdanjem življenju vsekakor predstavlja zaščitni dejavnik pred razvojem različnih težav v duševnem zdravju (na primer tesnobe, depresije) ter nekaterih tveganih vedenj pri mladostnikih (tudi na primer nasilja). Samopodoba na nek način določa našo srečo in varovalno vpliva na telesno in duševno zdravje. Oblikujemo in gradimo jo skozi celo življenje, v dobi otroštva pa so za njeno oblikovanje odločilni otrokovi najbližji (največkrat starši, skrbniki, sorojenci). Seveda tudi vzgojitelji in učitelji. Otrok si ustvarja lastno sliko o tem, kako ga vidijo in vrednotijo drugi. V vsakdanjem življenju naša samopodoba vpliva na aktualne odnose z drugimi, na naše čustvovanje in vedenje. Človek, ki ima pozitivno samopodobo, se lažje prilagaja spremembam in tudi lažje prebrodi krizne situacije ter zatike v medosebnih odnosih.

Katere socialne veščine dandanes najbolj pogrešate pri mladih?
Ne bi rada izpostavljala svojega stališča, skušam pa lahko pogledati skozi oči mladih, in sicer skozi to, kar sami povedo o sebi v spletni svetovalnici. Sporočajo nam tudi o tem, kaj pogrešajo pri sebi in vrstnikih ter v družinskih odnosih – na kakšne težave naletijo in kaj skušajo razreševati. V ospredju njihovih dilem so velikokrat medosebni odnosi, vsako peto vprašanje mladih je povezano s temi temami. Sporočajo o zapletih v prijateljstvih, o težavah s starši in drugimi pomembnimi drugimi, pri tem pa pogrešajo smerokaz oziroma veščine, kako bi v nekem odnosu ali situaciji lahko skomunicirali svoje mnenje, stališča in čustva. Radi bi bili sprejeti in slišani. Razumljeni v svojih potrebah. Večkrat navajajo tudi občutek, da se ne znajo postaviti zase, pa bi se morali. Tako mladim kot odraslim lahko koristi, da se znamo postaviti v čevlje drugih. Kot sporočamo v delavnicah mladim, in kot to potrjuje življenje samo, terjajo odnosi v najrazličnejših pojavnih oblikah sodelovanje, prilagajanje, dogovarjanje in sklepanje kompromisov. Koristita nam lahko empatija in sočutje, zmožnost, da skušamo poleg svojih potreb upoštevati tudi potrebe in želje drugih. V redu je videti sebe, a obenem tudi drugega.

V koliko šolah se program že izvaja in kako je sprejet?
Program preventivnih delavnic To sem jaz izvajajo posamezni učitelji in šolski svetovalni delavci v osnovnih in srednjih šolah od leta 2011, ko je izšel priročnik za preventivno delo z razredom 10 korakov do boljše samopodobe po konceptu psihologinje Alenke Tacol. V minulih sedmih letih so pedagoški delavci izvedli več kot 6.000 preventivnih delavnic po tem pristopu in vanje vključili približno 8.000 otrok in mladostnikov na leto. Povratne informacije od učiteljev, ki so izvajali program, so bile zelo pozitivne. In ker smo želeli v šolski prostor program pospremiti z dokazi o učinkovitosti – torej, kako učinkovite so delavnice za posameznika in za razred – smo izvedli še celostno evalvacijo programa s Centrom za psihodiagnostična sredstva. Rezultati kažejo, da je model 10 preventivnih delavnic dejansko učinkovit in koristen (mladostniki razvijajo in krepijo socialne in čustvene veščine ter se opolnomočijo za življenje). Obstoječi priročnik iz leta 2011 smo tako v letu 2019 nadgradili: obogatili z rezultati merjenja učinkovitosti, dopolnili s programsko teorijo o socialnih in čustvenih veščinah ter duševnem zdravju in dodanimi idejami za izvedbo delavnic. Tako dajemo letošnjo jesen novi priročnik za preventivno delo z mladostniki Zorenje skozi To sem jaz v javno in brezplačno uporabo vsem osnovnim in srednjim šolam. Želimo spodbuditi vodstva šol in učitelje – razrednike k bolj načrtnemu in poglobljenemu izvajanju celotnega modela 10 preventivnih delavnic za učence enega razreda predvidoma v dobi dveh šolskih let. Dolgoročno želimo spodbuditi pozitivne premike v smeri izboljševanja sistemske skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov. To pomeni, da naj bi bili programi za krepitev duševnega zdravja enako dostopni vsem mladostnikom.

V kolikšni meri se mladi poslužujejo spletne svetovalnice?
Spletna svetovalnica na naslovu www.tosemjaz.net je med mladimi precej priljubljena. Že polnih 18 let jim omogoča preprost, hiter in anonimen dostop do strokovnega nasveta. Danes je uveljavljena kot uporaben dopolnilni vir pomoči za mlade pri reševanju težav. Od leta 2001 do danes smo mladim odgovorili na več kot 43.000 vprašanj, povezanih z dilemami in težavami odraščanja. Naši prvi uporabniki pa so danes že tudi sami starši ... Predvsem je pomembno je, da imajo mladi na voljo različne vire opore med odraščanjem in spletna svetovalnica je ena razpoložljivih možnosti - enostavno dostopna in daje jim možnost za preprost dostop do strokovnega nasveta.

S kakšnimi vprašanji se največkrat obračajo na vas, kaj jih najpogosteje »žuli«?
Njihova vprašanja se najpogosteje nanašajo na telesno dozorevanje in telesno zdravje, medosebne odnose, zaljubljenost, prijateljstvo, spolnost in spolno zdravje. V povezavi z duševnim zdravjem najpogosteje odpirajo teme o težavah v komunikaciji, stresu, čustvenih stiskah in težavah s samopodobo. V spletni svetovalnici pa so najzahtevnejša tista vprašanja, ki jih mladostniki sporočajo v kriznih osebnih situacijah: nanašajo se na motnje hranjenja, samopoškodbeno vedenje, samomorilnost, depresijo, medvrstniško nasilje. Ta segment vprašanj zavzame približno 10 odstotkov v celotni spletni bazi. Približno 60 odstotkov vprašanj zastavijo mladostniki, stari od 14 do 17 let. Seveda so med našimi uporabniki tudi starejši. Spletne svetovalnice pa se poslužujejo tudi zelo zelo mladi, med našimi uporabniki so že tudi na primer enajstletniki. Če pa pogledamo uporabnike po spolu, vidimo, da večino vprašanj zastavijo dekleta. Torej dekleta v dilemah in težavah hitreje in večkrat poiščejo nasvet strokovnjaka.

Strokovnjaki iz katerih področij so jim na voljo?
V naši svetovalni mreži je mladim na voljo trenutno 55 strokovnjakov – med njimi so zdravniki različnih specializacij (ginekologinja, šolski in družinski zdravniki ter drugi specialisti). Imamo tudi močno skupino psihologov. Potem so v ekipi še socialni pedagogi, športni pedagogi in socialni delavci. Posebnost naše mreže strokovnjakov je, da so vsi prostovoljci. To je posebno dragoceno in neprecenljivo za obstoj in dolgoletno stabilno delovanje programa. Tega smo še posebej veseli. Temelj solidarnosti je v današnjem času redkost in posebna vrednost.

Ostali članki iz teme psihologija

Sep 10, 2019 99

Navade, ki nas motijo

Ljudje smo bitja navad. Zakaj pa se oblikujejo navade, se verjetno sprašujete? Navada je…
Aug 26, 2019 67

Nerganje ali hvaležnost

Vsak od nas se je že soočil z ljudmi, ki jim je pritoževanje in nerganje najpomembnejši…
Jul 21, 2019 120

Ne bojmo se sprememb

A sem edina, ki ponoči ne spi zaradi skrbi? Odgovor je nikalen. Sprašujem se, ali je…
Jul 16, 2019 165

Čustva so barve življenja

Tudi vi spadate med zelo čustvene ljudi? To ni nujno slabo, saj so čustva so barve…
Jun 05, 2019 147

Kaj se lahko naučimo od Muhammada Alija?

Če naša dejanja spremljajo pozitivno nastrojene misli, potem je uspeh zagotovljen. Rekov,…