Poskrbimo za barve v jeseni življenja

V svetu, ki ga ve veliki meri poganja le še pehanje za zaslužkom, hote ali nehote prevečkrat pozabljamo na odnose z najranljivejšimi skupinami, četudi so te še kako številčne. Tokrat bomo nekaj pozornosti namenili starostnikom, najbolj modrim in najizkušenejšim članom naše družbe, ki se nemalokrat v revščini in pomanjkanju ter pozabljeni od sveta in ljudi prebijajo iz dneva v dan, upajoč na boljši jutri. Vsak starostnik si zasluži dostojno starost in včasih je zares potrebno tako malo, da v stiski prav mi postanemo svetloba v njihovem turobnem vsakdanu.

Tia Kemperle

Revščina med starostniki je pojav, ki je vse bolj pogost, tudi v Sloveniji. Trenutno je kar približno petina slovenskega prebivalstva starejšega od 65 let, v revščini pa jih po podatkih živi okoli 60.000. Pogosto revščino spremlja še bolezen, oboje pa je v mnogih primerih prepleteno s stigmo, zaradi česar mnogi taki starostniki živijo tiho in odmaknjeno, ne da bi okolica sploh vedela za njihovo vse večjo stisko.

Projekt Vida

Najglasneje na to problematiko v zadnjem času opozarja društvo Humanitarček, ki je pred letom dni zagnalo projekt Vida. Kot je ob predstavitvi projekta pojasnila predsednica društva, zdravnica Ninna Kozorog, sama nikoli ni mogla preboleti zgodbe stare ženičke Vide, ki je nekega dne prenehala prihajati v trgovino, kjer so jo pred tem redno videvali. Gospo so iskali več dni, saj je ni nihče zares poznal ali vedel, kje živi. Ko so jo naposled le našli, je bila že obnemogla in je kljub takojšnji pomoči čez nekaj dni umrla v bolnišnici. Projekt, v okviru katerega s pomočjo prostovoljcev odkrivajo žalostne zgodbe starostnikov in jim na najrazličnejše načine pomagajo, so zagnali prav v spomin na gospo Vido in v opomin na problematiko, ki je med nami še kako prisotna.

Pandemija je razmere poslabšala

Tudi trenutna pandemija korona virusa je položaj starostnikov le še dodatno poslabšala. Prav starejši so namreč najranljivejša skupina, vsi ukrepi za zajezitev virusa pa so dodatno omejili tudi socialne stike. Poleg revščine tako vse večji problem postaja tudi osamljenost oz. socialna izključenost, ki pa tako ali drugače rezultira na poslabšanju tako duševnega kot tudi fizičnega zdravja. Poleg tega osamljenost vedno znova še posebej pride do izraza v prazničnem času ob koncu leta, ki se nezadržno približuje.

Potrebne so sistemske rešitve

Prav je torej, da smo na vso omenjeno problematiko pozorni, saj lahko z drobno in nevsiljivo pozornostjo ali dobrim delom veliko naredimo sami. Dejstvo pa je, da kot starajoča se družba za celovito reševanje te problematike nujno potrebujemo sistemske rešitve, ki pa jih, vsaj za zdaj, ni na vidiku. Prav na to je že v prejšnji številki Bogastva zdravja, ko je bilo govora o revščini, opozorila tudi naša sogovornica Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Moste-Polje.

»Kot v boju z mlini na veter se počutim ob nenehnem predlaganju sistemskih sprememb, za katere pa ni in ni posluha. Smo humanitarna in obenem organizacija civilne družbe, ki je dnevno v stiku z ljudmi, ki bijejo bitko z revščino. Niso sami krivi in brezno revščine jih grabi globlje in globlje prav zato, ker ni sistemskih rešitev, ki bi bile usmerjene v reševanje težave,« je v pogovoru za našo revijo povedala Ogulinova.

Problematika celotne Evrope

Seveda pa revščina in socialna izključenost med starejšimi nista le slovenska težava. Celotna Evropa se namreč sooča s staranjem prebivalstva, pri čemer se države z omenjeno problematiko soočajo na najrazličnejše načine. A dejstvo je, da je stopnja tveganja revščine med starejšimi znotraj Evropske unije med najvišjimi prav v Sloveniji. In kljub temu, da veljamo za državo z eno najmanjših dohodkovnih neenakosti (med spoloma) v svetovnem merilu, je pri nas med upokojenci, ki živijo pod pragom tveganja revščine, kar dve tretjini žensk.

Pomagajmo po svojih močeh

Jesen življenja je tako nekaj, kar nas zagotovo čaka prav vse. Prav zato je pomembno, da v aktivnem obdobju življenja znamo ceniti tiste, ki so svoj delež družbi že dali v preteklosti, na nas pa je, da jim to v njihovi starosti vračamo. Če bomo zares pozorni, bomo v svoji okolici verjetno kaj hitro našli starostnika, ki potrebuje našo pomoč, četudi nam tega ne bo povedal. Mogoče bodo prihajajoči praznični dnevi kot nalašč za to, da jim z dobrim delom, morda le z nasmehom, pogovorom, ali pa s kako drugo lepo gesto pričaramo nekaj prazničnega vzdušja. Če bomo s tem dosegli, da bodo vsaj za nekaj časa pozabili na sovje vsakdanje tegobe, je prvi korak že uspešno opravljen.

Vsem tistim, ki bi radi pomagali še na druge načine, pa svetujemo, da se povežete s katerim izmed humanitarnih društev, kjer bodo vašo pripravljenost na pomoč sočloveku zagotovo znali še kako ceniti.

Ostali članki iz teme uspešno staranje

Oct 22, 2020

Na starost žanješ tisto, kar si v mladosti sejal

Nekje sem prebrala tole misel: »Resnično bogat je tisti starš, ki ga otroci objamejo,…
Sep 14, 2017

Sprejmimo spreminjajoče se telo

Menopavza je obdobje v življenju žensk in označuje konec njenega rodnega obdobja.…
Jun 30, 2017

5 stvari, ki vam bodo zagotovile srečno starost

Jejte zdravo Po 30 letu starosti se metabolizem začne počasi upočasnjevati, kar pomeni,…
Jun 20, 2017

Kako povečati pokojnino?

Od leta 2016 dalje lahko izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja ponudimo…
Dec 07, 2016

V čem je skrivnost dolgega življenja?

Odgovor na to pogosto zastavljeno vprašanje je skupina znanstvenikov pod vodstvom Dr. P.…