Treningi, vizualizacija, samohipnoza

Boris Stojaković je včasih treniral atletiko po šest do sedem ur dnevno, skoraj vse dni v tednu. Poleg tega je precej časa posvetil mentalnemu treningu, samohipnozi in vizualizaciji. Le ob nedeljah si je privoščil sprostitev oziroma počitek. To je bilo premalo. Sčasoma je namreč prišel do spoznanja, da ravno zaradi prevelike želje, pretiranega truda in napora njegovi rezultati pešajo. Bil je preutrujen, izgorel.

Veronika Bilban

Kakšne prednosti prinaša šport?
Šport prinaša veliko pozitivnih stvari. Od organizacije časa (usklajevanje šolskih obveznosti, druženje s prijatelji), dokazovanja na tekmovanjih (zdrava mera EGA), zdravega načina življenja (zdrav duh v zdravem telesu), večjo socializacijo in druženje z vrstniki, ki trenirajo skupaj.

Zakaj ste se vi začeli ukvarjati z njim?

S športom sem se začel ukvarjati zaradi druženja in dokazovanja samemu sebi, da lahko nekaj naredim iz sebe v šprintu na 100 m.

Kako ste stopnjevali vaše treninge?

Na začetku smo trenirali petkrat na teden. Potem, ko so se začeli kazati rezultati, sva se s trenerjem dogovorila, da bi poizkusila s treningi dvakrat dnevno, skoraj vse dni v tednu. Nedelja je bila dan za sprostitev, se pravi branje knjig, obisk savn, sprehodi ...

Kako pogosto, koliko časa na dan ste največ posvetili športu?

Največ časa sem športu posvetil zadnja tri leta preden sem prenehal trenirati. Trenirali smo veliko. Od tri do štiri ure dnevno, kakšen dan tudi od šest do sedem ur. Poleg tega sem čas posvetil mentalnemu treningu dvakrat dnevno - zvečer in zjutraj, po 10 minut samohipnoze. Po treningu pa vizualizacija, ki je trajala 10-15 minut.

Kaj je bilo tisto, kar vas je opomnilo, da gre za pretiravanje, da je to preveč za vaše telo in psiho?

Da gre za pretiravanje in da so treningi preveč za moje telo je bil pokazatelj znatno pomanjkanje motivacije in volje za trening. Posledično temu so bili rezultati slabi. Nakar me je privedlo do odločitve, da sem prenehal trenirati.

Ste vedeli, da gre za izgorelost ali ste najprej mislili, da gre le za pretirano utrujenost?

Mislil sem, da gre za pretirano utrujenost, ampak potem čez nekaj časa sem videl, da gre za izgorelost. Po napornem treningu sem se ponoči zbujal, nisem mogel spati. Spanec sem nadoknadil tekom dneva med treningi. Motivacija mi je pešala, en dan sem bil motiviran, drugi dan pa je bila motivacija na dnu. In sem se začel spraševati, kaj je narobe. Vikende pa sem običajno prespal.

Kaj ste sklenili po tem, ko ste videli, da tako ne bo šlo več naprej?

Sklenil sem, da bom moral nehati trenirati in se posvetiti iskanju službe.

Ali kdaj obžalujete svojo odločitev, da ste se tako intenzivno podali v šport?

Svoje odločitve glede ukvarjanja s športom ne obžalujem. Ker sem užival v tem, kar sem delal. Šport mi je dal veliko, od discipline do spoštovanja tekmovalnih kolegov, organizacije časa in še bi lahko našteval.

Sedaj ste trener in imate individualne treninge v Sport-fitu. Spet v telovadnici preživite veliko časa, tudi sobote in nedelje. Kako skrbite sedaj, da se vam zgodba z izgorelostjo ne ponovi? Kaj delate drugače?

Da se zgodba ne ponovi, si več časa vzamem zase. Berem knjige, grem na sprehod v naravo, si privoščim savno.

Na kaj naj bodo predvsem mladi pozorni, kadar gre za intenzivne, pogoste vsakodnevne treninge in tudi tekmovanja ... Kako naj si postavijo mejo?

Mladi naj bodo pozorni na to, da imajo dosti spanca. Da se prehranjujejo zdravo, tukaj predvsem mislim na uravnoteženo prehrano - vsega po malem.
Dodatki k prehrani pridejo v poštev, ko imamo dovolj hranil iz »naravne hrane« in šele potem jih dodajamo, vendar le po potrebi. Glede dodatkov k prehrani se je najboljše posvetovati s prehranskimi svetovalci, dietetiki.

Ali bi morali biti na pretirano tekmovalnost, pretirane treninge pozorni tudi trener, starši? Ali so morda ravno oni tisti, ki otroka preveč ženejo in imajo (pre)velika pričakovanja do rezultatov?

Starši ponavadi svojo tekmovalnost in pretirane treninge doživljajo tako, da svoje otroke ženejo preko meja. Kar lahko vodi do tega, da otrok pusti šport in se ne odloči več zanj. S tem želijo nekateri starši udejanjiti svoje neuresničene sanje, ki so povezane s športom, vendar je to za mladega športnika običajno prevelika obremenitev.

Še kakšen nasvet mladim, ki se s športom ukvarjajo bolj resno?

Naj trenirajo tisto, kar jih veseli in kar imajo radi. Na žalost, samo redka peščica pride do vrhunskih rezultatov. In vemo, da vrhunski šport ni za zdravje najboljši (poškodbe, pretreniranost, izgorelost). Predvsem naj uživajo na poti do cilja. In naj jim šport pomaga v vsakdanjem življenju.

Ostali članki iz teme rekreacija

Dec 03, 2019 97

Izboljšajte vaše treninge

Na trgu je veliko športnih zapestnih in pametnih ur, zanje se najpogosteje odločajo…
Nov 12, 2019 188

Ura, ki na novo definira klasično obliko

Pametne od tradicionalnih ur ločijo razširjene zmogljivosti, ki preoblikujejo definicijo…
Oct 14, 2019 95

Kako moški začnejo dan?

Ne vem, ali tudi vi spadate v skupino upokojencev, ki se ne morejo odpovedati jutranjemu…
Sep 24, 2019 97

Huawei Watch GT 2: Več avtonomije, več beleženja in klicanje

Huawei je v Münchnu predstavil naslednjo generacijo pametnih ur Watch GT 2 s čipom Kirin…
Sep 17, 2019 251

Eksotična zima - "Nor" razgled z visokega Burj Khalifa, poležavanje na rajskem Phuketu in vroča samba na karnevalu v Rio de Janeiru!

Kaj ko bi bila letošnja zima sončna, topla, razburljiva, polna doživetij? Južna Amerika,…