Premišljen skok v vegetarijanstvo

 

Vegetarijanstvo ni le način prehranjevanja, je način življenja, pri katerem človek ne je mesa. Vegetarijanstvo prihaja iz latinske besede vegus, ki pomeni zdrav.

Alja Dimic, nutricionistka

Obstajajo različne vrste vegetarijanstva, najbolj poznani obliki sta lakto – ovo - vegetarijanstvo, pri katerem ljudje uživajo vse razen mesa  (tudi mlečne izdelke in jajca) in veganstvo, pri katerem ljudje ne uživajo niti mlečnih izdelkov, jajc, medu niti mesa.

Poznamo tudi še bolj stroge diete, kot so presnojedstvo, ko ljudje jedo le nekuhano, organsko zelenjavo, sadje in stročnice ter nekatera žita, prav tako obstaja frutarijanstvo, ko ljudje jedo le sadje.

Na splošno pa izraz vegetarijanstvo opisuje ljudi, ki ne uživajo mesa in rib.

Vedno več ljudi se odloča za eno smer prehranjevanja in opažamo, da se smernice prehranjevanja, ki izključujejo živalske izdelke poslužujejo najpogosteje osebe srednjega in višjega socialnega razreda, prav tako so to ljudje med 25. in 55. letom ter določeni bolniki.

Vedno večja ozaveščenost in želja po zdravju posameznika je pripomogla k temu, da se o prednostih brezmesne in brezmlečne prehrane vedno več govori tudi v vrtcih in šolah. Vse več zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev se je pridružilo stališču, da je brezmesna in celo brezmlečna prehrana zdrava in primerna za vse starostne skupine.

Tudi pri nas opažam, da sicer počasi, pa vseeno, korakamo v skladu s svetovnimi prehranskimi dognanji in smernicami, kjer vplivni zdravniki in drugi strokovni delavci opozarjajo, da prehrana, ki temelji na živalskih produktih ni zdrava in ne prinaša potencialnih koristi, kot so mnogo let mislili.

Prehrana neživalskega izvora na splošno na naš organizem deluje bolj bazično in ob presnovi ne povzroča toliko kislih in strupenih presnovnikov, kot to počne hrana živalskega izvora. Ljudje, ki ne jedo živalske hrane imajo manj prebavnih težav, manj pojavnosti raka, kroničnih obolenj in so na splošno bolj vitki. V prid vegetarijanski hrani govori dejstvo, da vegetarijanci pojedo več vlaknin, vitaminov in mineralov in manj predelanih ter v naprej pripravljenih izdelkov. Prav tako je pri vegetarijancih zaznati manjše število kardiovaskularnih bolezni, diabetesa, težav z jetri, žolčnih in ledvičnih kamnov ter manj depresije in nihanja razpoloženja. Tudi med otroci, ki so vegetarijanci oz. so otroci staršev vegetarijancev, je zaznati manj debelosti.Prav tako živalska prehrana vsebuje številne hormone in antibiotike, ki so za zdravje ljudi škodljivi.

Seveda samo dejstvo, da se odločimo za vegetarijanstvo, še ne pomeni, da se bomo zdravo prehranjevali.

Marsikdo na začetku, ko prestopi z vsejedstva na vegetarijansko različico, začne uživati v velikih količinah ogljikove hidrate, kar spet ni zdravo. Tudi pri nas opažam, da ljudje, ki izključijo meso ali ki izključijo tudi mlečne izdelke, dajejo  poudarek na žitarice, ki jih jedo za zajtrk, kosilo, večerjo, pa tudi za malico. Prav tako pretiravajo s sadjem in sadnimi smoothiji, ki so daleč stran od zdravja, saj velike količine fruktoze vodijo v inzulinsko rezistenco in odpornost na inzulin ter nas redijo. Tudi pretiravanje z žiti vodi v nihanje inzulina, ki je vnetni hormon, ki zaklepa maščobe in povzroča neravnovesja v hormonskem sistemu. Tudi razne čokoladice, piškoti in krekerji že samo zato, ker ne vsebujejo živalskih produktov, ne pomeni, da so zdravi in koristni za zdravje.

Prav tako, kot če jemo vse, ravno tako, tudi če izključujemo živalske produkte, namenimo svojemu izboru prehrane nekaj pozornosti.

Marsikdo, tako vsejedci kot vegetarijanci, zaužijejo premalo zdravih maščob in preveč ogljikovih hidratov. Premalo maščob vodi v težave s hormoni, v slabo absorbcijo določenih vitaminov, v prezgodnjo menopavzo, suho kožo in izpadanje las.

Še posebno opažam pomanjkanje pomembnih EPA in DHA maščobnih kislin pri veganih, saj uživajo le rastlinska olja, ki ju ne vsebujejo. Npr. laneno seme vsebuje ALA maščobno kislino, ki se mora nato v jetrih pretvoriti v EPA in DHA. Pri nevegetarijancih pa so vir EPA in DHA ribe in morski sadeži.

Pomanjkanja beljakovin pri veganih in vegetarijancih ne opažamo, saj vegetarcijaci zaužijejo veliko več žitaric, oreščkov, stročnic in semenk, ki jih veliko vsebujejo.

Veliko se govori o pomanjkanju vitamina B12, ki katerega glavni vir je hrana živalskega izvora, mlečni izdelki in meso. Žival B12 dobi iz zemlje, ko se prehranjuje. Pa vendar do pomanjkanja B12 prihaja v veliki večini tudi pri vsejedih, saj je črevesje vsejedcev na splošno bolj obremenjeno in vsebuje več strupenih presnovnikov in zastajanih ostankov hrane, kar vse onemogoča absorbcijo B12.

Tudi anemija, ki je bolj pogosta pri veganih in vegetarijancih ni zanemarljiva, pa vseeno se ji lahko izognete, če uživate v zeleni listnati zelenjavi, oreščkih in stročnicah.

Tudi pomanjkanje vitamina D zaznavamo v enaki količini pri vsejedih ljudeh kot pri vegetarijancih.

Kalcij se v veliki večini nahaja v zeleni listnati zelenjavi, ki telesa ob uživanju ne zakisa, tako, kot to storijo mlečni izdelki in zaradi česar začne telo za svojo nevtralizacijo samo iz sebe črpati kalcij iz kosti in zob. Zato mlečni izdelki niso najboljša izbira, kadar si želimo v telo vnesti več kalcija.

Na kaj moramo biti pozorni pri vegetarijanstvu?

Izbirajte sezonska, raznolika živila, ekološke pridelave, saj ravno enolično prehranjevanje privede do pomanjkanja pomembnih hranil. Pa vendar to velja tudi za vsejede ljudi, ki večinoma jedo še bolj enolično prehrano.

Ne pozabite uživati v čičeriki, leči, grahu, fižolu, bobu, proseni in ajdovi kaši, industrijski konoplji, kvinoji, rižu, amarantu, krompirju, lešnikih, mandljih, kalčkih, špinači, blitvi, peteršilju, pesi, korenju, bučah in bučkah, kolerabi, cvetači, brokoliju, poru, česnu, čebuli, papriki, kumarah, pastinaku, brstičnemu ohrovtu, zelju, repi, jabolkih, hruškah, marelicah, jagodičevju, olivnemu, bučnemu, lanenemu olju, bučnih in sezamovih semenih ...

Vegetarijanski način je povsem zdrava izbira, če se ga lotimo s preudarnostjo in znanjem. Pa vendar povsem enako velja tudi za vsejedstvo. Če jemo meso in uživamo mlečne izdelke še ne pomeni, da jemo zdravo. Ravno tako, kot ne pomeni, da uživamo v zdravem prehranjevanju, če ne uživamo živalskih produktov.

Za naše telo so osnova vitamini, minerali, maščobe in encimi, ki jih v svoje telo z vegetarijanskim načinom lahko vnesemo, le ne pozabimo na raznolikost pri nakupu in pripravi.

Ostali članki iz teme prehrana

07.11.2019

Poznate koristi rdeče pese?

Rdeča pesa deluje pozitivno za zdravje, zato bi se morala pogosteje znajti na našem…
07.11.2019

Matcha čaj - zdrava alternativa kavi

Večina izmed nas jutra začenja z nekim ritualom. Verjetno je del njega tudi skodelica…
29.10.2019

V objemu zlatih gričev ...

Slovenija ponuja ogromno možnosti za izlet na dlani in med slednje se zagotovo uvršča…
14.10.2019

Skrbite za svoje črevesje?

Včasih moramo telesu pomagati, da lahko optimalno deluje in da naši organi čim bolje…
14.10.2019

Se vam zdi, da se redite brez razloga?

Včasih so ljudje bežali pred napadi zveri, danes bežimo pred stresom Vsi ga poznamo in…