Kobilje mleko

Dr. Manca Knap iz podjetja LacMar, d.o.o. nam je zaupala nekaj zanimivih informacij o kobiljem mleku, katerega priljubljenost tudi pri nas iz leta v leto narašča.

Kako to, da ste se osredotočili na kobilje mleko? Kako vas je pot zanesla v to dejavnost?
Ideja o molži kobil se je že pred časom porodila Klemenu, ki je od otroštva povezan s konji in se s tem tudi poklicno ukvarja, med drugim je na Biotehniški fakulteti tudi nosilec predmeta konjereja. Tako da je bil seznanjen o učinkih kobiljega mleka in njegovi uporabi v tujini še predno sva pričela s to zgodbo v Sloveniji. Ko je meni na Kmetijskem inštitutu Slovenije potekla delovna pogodba in to ravno v času, ko je bilo na trgu dela najti novo službo precej težko, sem sprejela Klemenovo idejo kot svoj poslovni izziv in tako sedaj skupaj oblikujeva zgodbo o kobiljem mleku.

Zakaj ravno kobilje mleko?

Ker je nekaj posebnega in ker sva iz strokovne literature in tujih virov izvedela veliko pozitivnih lastnosti kobiljega mleka.

Njegova uporaba pravzaprav sega že daleč v preteklost, kajne?
Zgodovina govori, da so le tega v kitajski medicini uporabljali že pred več kot 3000 leti in so ga poimenovali čudež medicine. Egipčanska kraljica Kleopatra ga je uporabljala za kopeli in s tem ohranjala lepoto (po nekaterih virih naj bi bilo mleko osličje, ki je po sestavi zelo podobno kobiljem). Za kopeli je kobilje mleko uporabljala tudi avstrijska cesarica in madžarska kraljica Elizabeta Bavarska - Sisi. Danes podobne kopeli ponujajo prestižni 'Spa' centri po Evropi.
Grof Lev Nikolajevič Tolstoj je opeval kobilje mleko o katerem je zapisal: »Kobilje mleko krepi moje telo in spodžiga mojega duha«. Iz zgodovine so poznani primeri, ko so po prvi svetovni vojni hranili dojenčke v Italiji in Franciji neposredno pod oslicami in kobilami. Kot najboljši nadomestek materinemu mleku, je v nekaterih porodnišnicah po Evropi v uporabi tudi danes. Na Finskem, v Helsinški porodnišnici, so v 40 tih letih prejšnjega stoletja, ob izbruhu epidemije driske s kobiljim mleko rešili celo generacijo dojenčkov. Na področju južne Rusije so bila v sredini prejšnjega stoletja ustanovljena številna zdravilišča, kjer zdravijo s kobiljim mlekom. Še dan danes deluje nekaj takih zdravilišč v stepskem delu Azije.

Zakaj je kobilje mleko precej manj znano na primer od kravjega?
Za to je več razlogov, eden je tradicija. V stepski Aziji je bolj poznan od kravjega. V Evropi je bilo kobilje mleko le redko v uporabi. Najpogosteje se je pričelo z uporabo kobiljega mleka v Evropi, ko so posamezniki spoznali učinke oz. dietetsko vrednost kobiljega mleka na popotovanjih oz. raziskovanjih področji, kjer se kobilje mleko uporablja tradicionalno. Drugi razlog je zagotovo metodologija prireje. Le-ta se precej razlikuje od metodologije prireje kravjega mleka. Osnovna posledica te razlike je, d se mleka kobil ne more prirejati v tako velikem obsegu, lahko bi rekli, da ne poznamo možnosti za t.i. industrijsko prirejo. Pri kobili mora biti celotno obdobje, ko kobilo molzemo prisotno žrebe. To zahteva več dela, osebni stik s kobilo in žrebetom in relativno majhno količino namolzenega mleka.


Kakšne sestavine so v kobiljem mleku in kako le-te blagodejno vplivajo na naš organizem?
Kobilje mleko je znano po pozitivnem učinku na človeka. Pozitivni učinki se kažejo tako pri topični (kozmetični in dermatološki pripravki) kot pri sistemski (zauživanje) uporabi. Pri kožnih obolenjih se priporoča kombinacija obeh načinov uporabe. Nekaj študij učinkov kobiljega mleka na zdravje človeka je bilo narejenih na univerzi v Jeni (Nemčija). Proučili so vpliv na kakovost življenja pacientov z Morbus-Chronovo boleznijo, z ulceroznim colitisom in atopičnim dermatitisom. Rezultati so bili zelo vzpodbudni. Pri večini se je že v 8 tednih bistveno izboljšalo stanje, prav vsem pa se je izboljšala kakovost življenja. Podobnih kliničnih študij je zaenkrat zelo malo. Obstaja pa kar nekaj zapisov o pozitivnih izkušnjah uporabnikov kobiljega mleka. Ena bolj znanih terapevtk (Maike Hoeffken), ki deluje v Nemčiji in med drugim pri svojem delu uporablja tudi kobilje mleko opisuje primere, ko je bila uspešna terapija s kobiljim mlekom pri kroničnih vnetjih prebavnega trakta, različnih dermatitisih, cirozi jeter, arteriosklerozi, srčno žilnih boleznih, zdravljenju kandide, sklerozi multipleks, pomanjkanju koncentracije, živčnih motnjah...pa celo pri zdravljenju kroničnih stanj hišnih ljubljenčkov (psov in mačk).
Glavne prednosti kobiljega mleka se kažejo v visokem deležu večkrat nenasičenih maščobnih kislin in od teh jih je kar polovica omega 3. Hkrati je zelo ugodno razmerje med omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami. Kobilje mleko vsebuje pretežno albumine, in številne proteine, ki ščitijo organizem pred okužbami, ključna sta lizocim in laktoferin. Makro in mikro elementov je nekoliko manj v primerjavi z vsebnostjo mleka prežvekovalcev, vendar so v skoraj idealnem razmerju za potrebe človeka in so v obliki, ki jo človeški organizem dobro izkorišča – absorbira. Posebnost je tudi velika vsebnost mlečnega sladkorja – laktoze, ki ima nekoliko drugačno kemijsko zgradbo kot laktoza mleka prežvekovalcev. V eni od raziskav so ugotovili, da ravno taka oblika laktoze omogoča razvoj bifidus bakterij v črevesju. Kot vemo, le-te prispevajo k zaščiti sluznice črevesa in posledično h krepitvi imunskega sistema.

Na splošno velja, da kobilje mleko okrepi imunski sistem in posledično odpravi vzroke kroničnih bolezni. Te se najpogosteje kažejo kot kronična vnetja epitelov (sluznice, koža, lasje, nohti) ali druge avtoimune bolezni.

Kako je mleko priporočljivo za uživanje, kako ga moramo pripravljati? Se »obnaša« tako kot drugo mleko?
Mleko se uživa surovo, vsaj 250 ml na dan. Zaradi praktičnosti tržimo zamrznjenega. Plastenko odtajamo neposredno pred uporabo v hladni ali mlačni vodi in ga še hladnega zaužijemo. V mleko lahko vmešamo različno sadje, kokosovo moko oziroma dodatek po svojem okusu. Pomembno je, da mleka ne pregrejemo nad 40°C.


Katere mlečne izdelke izdelujete oz. po katerih je največ povpraševanja?
Sestava kobiljega mleka ne omogoča sirjenja, zato ni mogoče narediti skute ali sira. Se pa lahko pripravi fermentirano kobilje mleko, poznano kot kumis, katerega bomo kmalu ponudili tudi na trgu. Zaenkrat pa na trgu ponujamo le surovo zamrznjeno kobilje mleko.


Izdelujete pa tudi kozmetiko ...
Ker ima kobilje mleko pozitiven vpliv na kožo tudi ob topični uporabi, smo ga pri nas spravili v kozmetične izdelke. Zaenkrat imamo v ponudbi milo, šampon in vlažilno kremo. Pri izdelavi kozmetike se držimo pravila, da kobilje mleko dodajamo v čim večjem deležu in na način, da ohrani svoje pozitivne lastnosti. Ostale komponente pa skrbno izbiramo. Vsi postopki izdelave so ročni in v majhnih serijah, da lahko zagotavljamo visoko kakovost.


Koliko kobil imate in ali potrebujejo posebno skrb?
Kobilje mleko dobimo od kooperantov, ki za molžo in postopke z mlekom uporabljajo našo tehnologijo in so pod stalnim našim nadzorom. To je ključ do kakovosti za katero stojimo. Seveda je potrebno več nege in oskrbe kobil in žrebet. Molznik mora namreč vzpostaviti dober odnos s kobilo in žrebetom, da je molža sploh možna, saj je vez med žrebetom in kobilo bistveno močnejša, kot to poznamo pri govedu.


Kakšni so vaši dolgoročni oz. kratkoročni načrti v prihodnosti glede vaše dejavnosti?
Naš glavni cilj je, da čim večje število Slovencev izve, da kobilje mleko sploh obstaja, da ga je možno dobiti v Sloveniji, da je prirejen od slovenskih kobil in da ima številne pozitivne učinke na človeka. Skušamo se povezati z razvojno naravnanimi podjetji in organizacijami, ki so pripravljene podpreti našo idejo. Cilj je razvoj novih izdelkov, širitev znanja in tehnologije. Raziskovalni duh nas žene v nove in nove raziskave s katerimi želimo proučiti učinke kobiljega mleka na človeka. Končni cilj je proučiti mehanizme delovanja.
Na praktičnem področju si želimo, da bi v sodelovanju s strokovnjaki medicinske stroke sodelovali in omogočili uživanje kobiljega mleka širši populaciji, ki trpi zaradi številnih avtoimunih stanj. V kolikor v Sloveniji ne bomo naleteli na več drznosti in poguma, bomo pokukali tudi čez mejo.
Že od začetka pa za molžo uporabljamo le slovenske avtohtone pasme kobil. S tem vzpodbujamo ohranjanje naših avtohtonih pasem in sodelujemo pri ohranjanju genetske pestrosti.

Ostali članki iz teme prehrana

14.10.2019

Skrbite za svoje črevesje?

Včasih moramo telesu pomagati, da lahko optimalno deluje in da naši organi čim bolje…
14.10.2019

Se vam zdi, da se redite brez razloga?

Včasih so ljudje bežali pred napadi zveri, danes bežimo pred stresom Vsi ga poznamo in…
14.10.2019

7 korakov kako naravno pospešiti presnovo

Ali vam zveni znano, da se redite in v bistvu zelo malo pojeste? Ali pa imate…
14.10.2019

Manuka med

Manuka med, unikat ki navdušuje znanstvenike in premaguje najhujše bakterijeLjudje po…
14.10.2019

Izkoristite naravno moč kolagena

Kolagen je najbolj zastopan protein v našem telesu. Najdemo ga v mišicah, kosteh, koži,…