Soja da ali ne?

Soja je vse bolj priljubljen izdelek sodobnega časa, saj jo čedalje pogosteje uvrščamo v vsakodnevno prehrano. Je beljakovinsko bogato živilo, ki vsebuje vse potrebne esencialne aminokisline. Nekateri izdelki, kot so tempeh in miso, vsebujejo tudi vitamin B12.

Zelena soja na sto gramov izdelka vsebuje okoli 147 kalorij, sedem gramov maščob, 11 gramov ogljikovih hidratov, štiri grame vlaknin, 13 gramov beljakovin, veliko vitaminov C in A ter kalcija in železa. Nutricionistka Mojca Cepuš nam je povedala, da smo včasih poznali le dve obliki sojinih izdelkov: sojine kosmiče in sojina zrna. »Danes je soja prisotna v več oblikah in nam omogoča pestro izbiro uporabe pri kuhanju. Sojina moka izboljšuje okus jedi, sojine napitke pa dodajamo h kuhanju pudingov in žitnih kašic, čedalje bolj pa jih uporabljamo tudi kot samostojne jedi. Vse bolj popularna je tudi uporaba tofuja ali sojinega sira,« poudarja sogovornica in dodaja, da pri fermentaciji sojinega zrna dodatno dobimo še miso in tempeh. Fermetirani izdelki so dober vir encimov in mlečnokislinskih bakterij, ki uravnavajo prebavo. Če sojino mleko, moko ali tofu uporabljamo pri dodajanju k pecivom in drugim obrokom, s tem znižujemo glikemični indeks pripravljene hrane.

Uporabljajte fermentirane izdelke, svetuje strokovnjakinja
Mojca Cepuš pravi: »S sojo je tako, da kot zdrave izdelke iz soje priporočam le fermentirane izdelke, kot je prava sojina omaka, tempeh, miso in nepredelana sojina zrna. Tega pri nas skoraj ni. Ostali izdelki iz soje so večinoma industrijsko precej predelani in se zaradi tega ne uvrščajo med najkakovostnejša živila ... Težava je tudi v fitinski kislini, ki slabša absorpcijo mineralov, pa v fitoestrogenih, ki oponaša estrogen v telesu, kar pa lahko povzroča težave.«

Grožnja genske spremenjenosti
Vedno večja prisotnost gensko spremenjene soje sicer omogoča lažjo in bolj množično pridelavo, vendar pa se ljudje vedno bolj zavedajo škodljivih posledic takšnega načina pridelave. Mojca Cepuš v tem primeru dodaja: »Čedalje več soje na svetu je gensko spremenjene, kar seveda predstavlja problem. Žal še ne vemo, v kolikšni meri nas zadeva. Naj dodam, da v to kategorijo spada tudi banana in koruza, zato mislim, da stvar le ni tako črno-bela. Vseeno tudi sama jem banane in koruzo, sojo pa le naravno, v obliki zrn ali sojine omake, nekajkrat na leto. Svojim strankam običajno odsvetujem izdelke za redno uporabo z izjemo fermentiranih sojinih izdelkov.«

Koliko je že gensko spremenjenih poljščin
Ocenjuje se, da je na svetu četrtina koruze in tretjina soje gensko spremenjene. Glavni razlog uvedbe gensko spremenjene hrane v prehransko verigo naj bi bila odprava lakote oziroma zagotavljanje zadostne količine hrane. Odprta so številna vprašanja o škodljivosti takšne vrste pridelave, v prvi vrsti glede zmanjšane občutljivosti na antibiotike, nepredvidljivih škodljivih učinkov za zdravje in toksičnosti. Največjo zaskrbljenost predstavlja tveganje za alergijske reakcije. Kar 90 odstotkov alergij je moč pripisati specifičnim beljakovinam, proteinom, v mleku, jajcih, ribah, soji, pšenici in oreščkih.

Pridelava soje v Sloveniji
Zakonodaja, ki ureja področje gensko spremenjenih organizmov (GSO) v živilih določa, da se na nivoju Evropske skupnosti za uporabo v proizvodnji in prometu živil, lahko uporabljajo le v ta namen odobreni gensko spremenjeni organizmi. Živila, ki so namenjena končnemu potrošniku in vsebujejo GSO oziroma sestavine, proizvedene iz GSO, morajo biti obvezno označena, v kolikor je vsebnost GSO materiala nad 0,9 odstotka posamične sestavine. To informacijo je potrebno navesti na deklaraciji. V Sloveniji urejata ta segment evropska in nacionalna zakonodaja s področja živil in krme.

Svetla prihodnost v industriji
Sojo v prehrani lahko uporabljamo na zelo različne načine, poleg tega pa jo je moč uporabljati tudi v industriji. Pri Goodyearu so pred kratkim predstavili nov razvojni dosežek, ki bo pomagal potrošnikom in predvsem ohranjanju zelenega okolja. Z uporabo sojinega olja v pnevmatikah namesto olj na naftni osnovi bi lahko zmanjšali porabo nafte za do 26,5 milijonov litrov letno ter podaljšali življenjsko dobo pnevmatike za desetino. V podjetju so prav tako ugotovili, da uporaba soje povečuje učinkovitost proizvodnega obrata ter tako zmanjšuje porabo energije in emisije toplogrednih plinov. Goodyear se tako zavzema za skrb za okolje in skupnost, saj napovedujejo da bodo v primeru pozitivnih pokazateljev prototipnih pnevmatik na testnih progah potrošniki lahko že leta 2015 lahko kupovali pnevmatike, izdelane iz sojinega olja.

Ostali članki iz teme prehrana

07.11.2019

Poznate koristi rdeče pese?

Rdeča pesa deluje pozitivno za zdravje, zato bi se morala pogosteje znajti na našem…
07.11.2019

Matcha čaj - zdrava alternativa kavi

Večina izmed nas jutra začenja z nekim ritualom. Verjetno je del njega tudi skodelica…
29.10.2019

V objemu zlatih gričev ...

Slovenija ponuja ogromno možnosti za izlet na dlani in med slednje se zagotovo uvršča…
14.10.2019

Skrbite za svoje črevesje?

Včasih moramo telesu pomagati, da lahko optimalno deluje in da naši organi čim bolje…
14.10.2019

Se vam zdi, da se redite brez razloga?

Včasih so ljudje bežali pred napadi zveri, danes bežimo pred stresom Vsi ga poznamo in…